Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj
(Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 9/07) je Mestni svet Mestne
občine Ptuj na 20. seji, dne 16. 11. 2020, sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za del območja enote urejanja prostora BT15
– med Zadružnim trgom in cestnim mostom |
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom
se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj
(Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna
razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga, 4/17 – obvezna razlaga, 13/17 –
obvezna razlaga, 14/17, 19/17 – obvezna razlaga (pod zaporedno številko
uradne objave 106), 19/17 – obvezna razlaga (pod zaporedno številko
uradne objave 107) - v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni
prostorski načrt za del območja med Zadružnim trgom in cestnim mostom (v
nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje UMARH d. o. o., Ul. 5.
prekomorske 7, 2250 Ptuj, s številko projekta 19-OPPN-03, datum november
2020. |
(2) OPPN ima v
državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko
številko 1473. |
|
2. člen |
(sestavni del
podrobnega načrta) |
|
(1) S tem odlokom
se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v
prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od
načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja. |
|
(2) Sestavljen je
iz naslednjih delov: |
|
A) BESEDILO |
|
1. Obrazložitev
odloka |
2. Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
3. Konkretne
smernice, mnenja k dopolnjenemu osnutku in mnenja predlogu občinskega
podrobnega prostorskega načrta |
|
B) KARTOGRAFSKI DEL |
|
1. Izsek iz
kartografskega dela OPN
M 1:2000 |
2. Pregledna
karta
M
1:2000 |
3. Parcelno
stanje
M 1:500 |
4. Zasnova
širšega
območja M
1:1000 |
5. Rušitvena
situacija
M 1:1000 |
6. Ureditveno
količbena
situacija
M 1:500 |
7. Situacija
komunalne in energetske
infrastrukture M 1:500 |
8. Situacija
prometne ureditve
M 1:500 |
9. Načrt
parcelacije
M 1:1000 |
|
C) PRILOGE |
|
Priloge OPPN so: |
- Sklep o
pričetku priprave OPPN |
- Izhodišča za
pripravo OPPN |
- Strokovne
podlage |
- Konkretne
smernice |
- Mnenja o
verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba |
- Mnenja k
dopolnjenemu osnutku OPPN |
- Mnenja k
predlogu OPPN |
- Povzetek za
javnost |
|
II. OPIS MEJE
OBMOČJA |
|
3. člen |
(območje podrobnega
načrta) |
|
(1) Sklenjeno
območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos
novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v
prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije. |
(2) V sklenjenem
območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom
nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami 1793, 1794/1, 1794/2,
1799/1-del, 1799/2, 1800, 1801-del, 1802, vse k.o. Ptuj. |
(3) Oznaka enote
urejanja prostora: EUP z oznako BT15 – med Zadružnim trgom in cestnim
mostom. Območje OPPN je del te enote urejanja prostora. |
(4) Po podatkih
GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 0,43 ha. |
(5) Ureditve,
navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in
dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in
energetska infrastruktura. |
|
4. člen |
(namenska raba
območja) |
|
Osnovna in podrobna
namenska raba območja EUP z oznako BT15 (Ptuj – med cestnim mostom in
železniško progo) so druga območja centralnih dejavnosti (CD). |
|
III.
FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER
URBANISTIČNE OMEJITVE |
|
5. člen |
(prostorske
ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) |
|
V območju OPPN so
predvideni naslednje nove ureditve: |
- Gostinski
objekt: |
Predvidena je
gradnja novega gostinskega objekta, kot nadomestna gradnja stavbe s št.
1423, k.o. Ptuj, s pripadajočimi shrambami, ki bodo nadomestile
obstoječe shrambe prebivalcev sosednjega objekta v predvideno
odstranjeni stavbi št. 1423, k.o. Ptuj. Ob objektu se načrtujejo
ustrezne zunanje in parkirne površine. |
- Prometna
ureditev lokalne ceste LZ 329281 in peš poti |
Predvidena je nova
prometna ureditev lokalne ceste in pešpoti proti glavnemu mostu.
Natančna lega in oznaka objektov je razvidna iz grafičnih prilog OPPN. |
|
6. člen |
(rušitve) |
|
Predvidena je
rušitev obstoječe stavbe s št. 1423, na parc. št. 1799/2 in 1799/1, obe
k.o. Ptuj. Rušitev, ki je potrebna za izvedbo OPPN, je razvidna iz
grafične priloge list št. 5 - Rušitvena situacija. |
|
7. člen |
(pogoji za izrabo
območja) |
|
V območju OPPN je
opredeljena naslednja raba zemljišč: |
- zemljišča na
območju prostorskih ureditev povezanih z gradnjo stavb s pripadajočimi
objekti in funkcionalnim zemljiščem, namenska raba se opredeli za
potrebe gostinstva in turizma, poslovnih dejavnosti, kulturne in
razvedrilne dejavnosti. |
|
8. člen |
(urbanistične
omejitve) |
|
V območju obdelave
veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem
delu: |
- gradbena
linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni
novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad
(balkoni, nadstreški in podobno); |
- gradbena
meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko
pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; |
- maksimalna
etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in
se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi,
upošteva se bruto višina etaže za gostinski objekt. Višinska kota
predvidenega objekta ne sme presegati višine slemena sosednjega objekta
na parceli s št. 1799/1; |
- namembnost
objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro. |
|
IV. MERILA IN
POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE |
|
9. člen |
(vrste posegov in
dopustnih dejavnosti) |
|
(1) Do začetka
izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 31.
členu tega odloka, je na območju OPPN iz 4. člena tega odloka dovoljena
obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 126.
členom OPN. |
(2) Dejavnosti se v
območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo – druga
območja centralnih dejavnosti (CD). |
(3) Namembnost
objektov mora biti skladna s 7. členom tega odloka. |
|
V. FUNKCIONALNA
IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI |
|
10. člen |
(pogoji za
urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
|
Gostinski
objekt: |
Predviden je objekt
s pretežno gostinsko namembnostjo. V objektu se bodo uredile shrambe, ki
bodo nadomestile obstoječe shrambe prebivalcev sosednjega objekta v
predvideno odstranjeni stavbi št. 1423, k.o. Ptuj. Maksimalni
horizontalni gabariti so podani v ureditveno – količbeni situaciji: |
- okvirne
največje dimenzije predvidenega objekta so 30,5 m x 13,0 m; |
- maksimalna
etažnost objekta je P+1+pohodna streha (terasa), višinska kota
predvidenega objekta ne sme presegati višine slemena sosednjega objekta
na parceli s št. 1799/1; |
- oblikovanje
objekta je sodobno, z ravno pohodno streho in s kvalitetnimi obložnimi
fasadnimi materiali. Objekt je lociran v skladu z grafično prilogo –
list 6 – Ureditveno količbena situacija. |
|
11. člen |
(nezahtevni in
enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist) |
|
(1) Na območju OPPN
je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost,
dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z
namensko rabo območja ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za
redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela. |
(2) Dovoljena je
postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: |
- ograj do
višine 1,5 m, vendar ograjevanje celotnega območja ni zaželeno, |
- opornih zidov
kot enostavnih objektov, |
- postavitev
urbane opreme. |
(3) Nezahtevni in
enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo
odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s
soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. |
(4) Postavitev
ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v
območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in
zelenih površin. |
(5) Poleg rednih
vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi: |
- rekonstrukcije
objektov in naprav, |
- sprememba
namembnosti. |
(6) Na območju OPPN
se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s
predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo. |
|
VI. OBLIKOVANJE
ODPRTEGA PROSTORA |
|
12. člen |
(pogoji za zunanjo
ureditev) |
|
(1) V zaledju
objekta se uredi otroško igrišče. |
(2) Urbana oprema
se uredi in izbere enotno za celotno območje. Klopi, koši, stojala za
kolesa, informacijske table, drogovi za zastave, javna razsvetljava in
ostalo, morajo biti celotno območje oblikovalsko usklajena in okolju
primerna. |
(3) Območje se v
čim večji možni meri ozeleni, med cestno in pešpotjo se izvede zasaditev
dreves. Natančne drevesne in grmovne vrste, njihove dimenzije in
izvedbe, kot tudi urbana oprema bo prikazano v izvedbenem načrtu
krajinske arhitekture, ki je pogoj za vse zasaditve in umestitve v
odprti prostor. |
|
VII. MERILA
IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA |
|
13. člen |
(prometno urejanje) |
|
(1) Prometna
ureditev lokalne ceste LZ 329281 in pešpoti: |
Predvidena je nova
prometna ureditev in po potrebi rekonstrukcija lokalne ceste LZ 329281
in pešpoti proti glavnemu mostu. Predvidi se naslednji cestni profil: |
- 1 m kolesarski
pas, |
- 3,5 m vozni
pas z zožitvijo pod cestnim mostom, |
- 1 m kolesarski
pas, |
- 1,6 - 3,0 m
pločnik – delno ločen od ceste, zožitev pločnika na 0,9 m v območju pod
cestnim mostom (zaradi nezadostne širine prehoda). Pešpot mora biti
delno urejena kot intervencijski dostop in dostopna cesta do posameznih
zemljišč. |
V fazi
projektiranja se lahko predvidi možnost navezave kolesarskega prometa z
lokalne ceste do povezave na cestni most. |
(2) Območje ob
Dravi naj se ambientalno poveže z obrežjem reke Drave (nasipom) z
namestitvijo urbane opreme in ustrezne zasaditve. Ureditve na nasipu
Ptujskega jezera se podrobno načrtuje v sklopu celostne ureditve
Ptujskega jezera. Predvidena ureditev se mora smiselno urejati celostno
v navezavi z ureditvami, predvidenimi v EUP z oznako BT16 (Ptuj – med
cestnim mostom in železniško progo). |
(3) Predvidi se peš
navezava med območjem postavitve gostinskega objekta in parkiriščem na
Zadružnem trgu. |
(4) Prometna
ureditev se bo izvajala etapno, končni prometni režim se bo uvajal
postopoma. |
|
14. člen |
(parkiranje) |
|
(1) V sklopu
objekta A, načrtovana so parkirišča za obiskovalce. |
(2) Potrebno
število parkirnih mest za posamezno parcelo se določi v skladu s tabelo: |
Namembnost
objektov |
Število PM
za motorni promet |
Število PM
za kolesarski promet |
1220
Poslovne in upravne stavbe |
1 PM/60,00
m² BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za obiskovalce |
1 PM/100,00
m² BTP objekta |
12301
Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m² BTP) |
PM ni treba
zagotavljati |
2 PM/100 m²
BTP objekta |
12304
Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti –
frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne…)
do 200,00 m² BTP |
PM ni treba
zagotavljati |
PM ni treba
zagotavljati |
12650
Stavbe za šport
(pretežno
namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes, kopališče
ipd.) |
1 PM/25,00
m² BTP objekta,
od tega
najmanj 80 % PM za obiskovalce |
1 PM/25,00
m² BTP objekta |
12112
Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/4
sedeže in
1 PM/tekoči
meter točilnega pulta,
od tega
najmanj 75 % PM za goste |
1 PM/4
sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
|
|
VIII. MERILA
IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE |
|
15. člen |
(skupne določbe o
gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro) |
|
(1) Gospodarska
javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s
smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter
skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja. |
(2) Trase vodov
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se
medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in
odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo
ustrezno zaščitijo. |
(3) Pred gradnjo se
obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem. |
(4) Gradnja
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka
usklajeno. |
(5) Pri umeščanju
lokacij in dimenzioniranju zbiralnih mest za komunalne odpadke je
potrebno upoštevati določila Odloka o načinu opravljanja obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v
Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/17, 16/17
in 6/19). |
(6) Ureditev
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna
iz grafičnega dela OPPN - list št. 7 - Situacija komunalne in energetske
infrastrukture. |
|
16. člen |
(vodovod) |
|
(1) Preko območja
OPPN poteka obstoječi distribucijski vodovod. |
(2) Potrebno je
upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov. |
(3) Na vseh
prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita
vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in
obratovanja načrtovanih ureditev. |
(4) Oskrba novih
objektov z vodo znotraj prostorskega načrta bo možna preko javnega
vodovodnega omrežja. Priključitev na javno vodovodno omrežje se izvede v
skladu s pogoji upravljalca vodovoda. |
(5) V sklopu
predvidene gradnje je na vodovodnem cevovodu možna izgradnja dodatnih
hidrantov na obstoječem vodovodnem omrežju. Izgradnja novega hidrantnega
omrežja ni predvidena. |
(6) V primeru močno
povečane porabe vode na podlagi projektantskega izračuna, bo potrebno
presek cevi za vodovodni priključek predvidenega območja obdelave
ustrezno dimenzionirati. |
(7) Vsak objekt
mora imeti nameščen zunanji termo vodomerni jašek, vodomer, vodni filter
in reducirni ventil. |
(8) Pri izdelavi
tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z
upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov. |
|
17. člen |
(fekalna
kanalizacija) |
|
(1) Na vseh
prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječo kanalizacijo se zagotovi
ustrezna zaščita kanalizacijske cevi tako, da ne pride do poškodbe
cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. |
(2) Znotraj meje
OPPN je dopustna izvedba javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje
komunalnih odpadnih ali padavinskih vod, če se bo v prihodnosti pokazala
za to potreba. |
(3) Za potrebe
izvedbe objektov, predvidenih v OPPN, se izvede se ločen sistem
kanalizacije za odvajanje onesnaženih fekalnih vod, ki mora biti
vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih področnih predpisov.
|
(4) Predvidena
ustrezno dimenzionirana interna fekalna kanalizacija se naveže na javno
fekalno kanalizacijsko omrežje. |
(5) Hišni
priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču
lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno
dostopni. |
(6) Gravitacijsko
odvajanje komunalnih odpadnih vod iz predvidenega objekta je dopustno le
iz delov, ki ležijo nad koto terena oziroma nad koto pokrova
revizijskega jaška, v katerega se bo priključek izvedel. |
(7) Za priključitev
objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih
izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno
omrežje. |
|
18. člen |
(meteorna
kanalizacija in odvodnjavanje) |
|
(1) Padavinske vode
z obravnavanega območja je treba (ker ne obstaja možnost priključitve na
javno meteorno kanalizacijo) prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo
biti locirane izven vpliva podzemnih in manipulativnih površin, dno
ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podtalnice.
Zmožnost ponikanja mora biti v projektni dokumentaciji računsko
dokazana. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana in izvedena tako, da se
stanje ne poslabša in da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti.
Informativna višina podtalnice je po podatkih Geološkega zavoda
Slovenije okoli 2,6 m pod obstoječim površjem, to je na koti cca. 217,50
m n. v. pri Dravi in cca. 218,8 m n. v. pri Zagrebški cesti. |
(2) Odvajanje
padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko
lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob
upoštevanju upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete
padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora
biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2). Da bodo
padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilcu olj,
morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine
vodo nepropustne, zato je treba pod povoznim materialom predvideti
folijo ali kak drug vodo nepropustni material. |
(3) Projektna
rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih
voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
(4) Projektna
rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest
mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode z javnih cest in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
(5) Odvajanje
padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti na
način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih
voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje
padavinske vode pred iztokom (zatravitev, travne plošče, bazeni, suhi
zadrževalniki…). Zbrana voda se nato lahko uporablja za zalivanje ter
kot sanitarna voda. |
(6) V primeru, da
se izkaže, da je ponikanje možno, je treba padavinske vode iz
obravnavanega območja prioritetno ponikati, bodisi direktno preko
strešnih peskolovov ali ustrezne ponikovalnice. V kolikor geološko
poročilo pokaže, da ponikanje ni možno, je treba padavinske vode
speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa
razpršeno po terenu, preko ustrezno velikega zadrževalnika deževnice.
|
|
19. člen |
(elektroenergetski
vodi) |
|
(1) Za napajanje
obravnavanega dela območja EUP BT15 z električno energijo bo treba: |
- zgraditi nov
NN kabelski priključek iz obstoječe transformatorske postaje 20/0,4 kV
ZADRUŽNI TRG-PTUJ (t-434) do nove priključne omarice objekta, traso
novega NN razvoda določiti v sodelovanju z nadzornim monterjem OE Ptuj,
Elektro Maribor d.d., |
- zamenjati
obstoječi distribucijski transformator moči 400 kVA v obstoječi
transformatorski postaji TP 20/0,4 kV ZADRUŽNI TRG-PTUJ (T-434), z novim
ustrezne moči. |
(2) Med
projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma
projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih
vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih
vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor. |
(3) Pred pričetkom
gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo
obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov. |
(4) Električne
inštalacije v novih objektih morajo izpolnjevati pogoje TN sistema.
Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje
potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da
bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. |
(5) Dokončno
lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je
potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektro Maribor. |
(6) Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in
objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji,
veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter
pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora
biti projektno obdelana v posebni mapi. |
(7) Za ureditev
področja je predvidena izvedba javne razsvetljave. Lokacija
razsvetljave je predvidena obojestransko, na straneh cest in poti v
zelenicah vsaj 80 cm od roba asfaltiranega vozišča. Svetilke se bodo
napajale iz tokokrogov v priključni merilno varovalni omarici. Iz
priključne merilno varovalne omarice se preko ustrezne zaščite izvede
izvod z kablom NAYY-J 4x16mm2, ki bo uvlečen v PVC zaščitno cev, ki bo
povezovala kandelabre javne razsvetljave na področju obdelave. |
|
20. člen |
(plinovodno
omrežje) |
|
(1) Na območju
OPPN, ob cesti Ob Dravi, po parcelah št. 1794/1, 1794/2 in 1792 (vse
k.o. Ptuj) poteka distribucijsko plinovodno omrežje odsek MB3-PE225 z
delovnim tlakom 100 mbar, dimenzije PE225, ki je priključeno na merilno
regulacijsko postajo MRP Ptuj V. Od MRP Ptuj V, ki se nahaja na parceli
št. 1792, poteka preko parcele št. 1973 distribucijsko plinovodno
omrežje z delovnim tlakom 4 bar, odsek MB1B-DN150, ter distribucijsko
omrežje z delovnim tlakom 100 mbar, odsek MB5-DN250. |
(2) Za načrtovani
gostinski objekt se predvidi možnost neposredne priključitve objekta na
že zgrajeno plinovodno območje, odsek MB3-P225, predvidi se možnost
ogrevanja z zemeljskim plinom v kombinaciji z obnovljivimi viri
energije. |
(3) Minimalni
svetli odmik novo načrtovanega objekta od obstoječega plinovoda naj
znaša 2 m. |
(4) V 2,5 m pasu na
obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s
koreninami globlje od 0,5 m. |
(5) Pri obstoječem
intervencijskem dostopu do merilno regulacijske postaje MRP Ptuj V ni
dovoljeno zniževanje kote terena. Omogočen mora biti intervencijski
dostop do MRP za gasilska in vzdrževalna vozila operaterja
distribucijskega omrežja. |
(6) Pod mostom čez
Dravo poteka 4 bar plinovod - odsek MB1BDN150 in več elektroenergetskih
kablov. Oddaljenost od ceste in globina plinovoda ni bila preverjena na
terenu (npr. s sondiranjem) in lahko odstopa od poteka, ki je prikazan v
grafičnih podlogah. Nad plinovodom je potrebno zagotoviti najmanj 1 m
nadkritja nad temenom plinovoda. |
(7) Pogoje in način
priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa Odlok o načinu
izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe
dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem v Mestni občini Ptuj
(Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/07 in 12/12). |
|
21. člen |
(elektronske
komunikacije) |
|
(1) Na območju OPPN
je dovoljeno graditi skladno s tehnično smernico TSG-V-006:2018 objekte
lokalnega dostopovnega komunikacijskega omrežja. Za predvideno gradnjo
se predvidi izvedba TK priključka. |
(2) Obstoječe TK
omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in
razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta
zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in
prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju
OPPN. |
(3) Ob
rekonstrukciji lokalne ceste LZ329281 in pešpoti proti glavnemu mostu se
zgradi kabelska kanalizacija iz PEHD cevi 2xfi50mm za potrebe
telekomunikacij in se naveže na obstoječo kabelsko kanalizacijo pri
glavnem mostu. |
(4) Izvedba TK
kabelske kanalizacije mora omogočiti TK operaterju možnost priključka
vseh objektov v zazidavi. |
|
22. člen |
(ogrevanje in
prezračevanje) |
|
(1) Ogrevanje bo
urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste
energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije in zemeljski
plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo
naravno in delno lahko tudi prisilno. |
(2) V primeru
ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot
toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja
preko vertikalne zemeljske sonde, kar je treba izvesti vrtino, si bo
moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno
soglasje. |
|
IX. MERILA IN
POGOJI ZA POSEGE V VAROVALNE PASOVE DRŽAVNE IN DRUGE INFRASTRUKTURE |
|
23. člen |
(območje
priobalnega pasu Ptujskega jezera) |
|
(1) Na območju
krajevne ceste LZ 329281, se nahaja drenažni sistem fi 100 cm za odvod
vode iz Ptujskega jezera, v katerega se ne sme posegati oz. ne sme biti
prekinjen. Vsa dela je potrebno izvajati pod nadzorom Dravskih elektrarn
Maribor. |
(2) Posegi v
priobalni pas Ptujskega jezera ne smejo biti v nasprotju z njegovimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja in intervencijskih poti
na njem ter ne smejo vplivati na obratovalni režim verige dravskih
elektrarn. Na brežine bazena ni dovoljeni odlaganje materiala. |
(3) Gradnja v
priobalnem pasu je v skladu s 201. členom Zakona o vodah (Uradni list
RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13,
40/14, 56/15 in 65/20) dopustna, v kolikor gre za obstoječe objekte in
naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, če gre za
rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: |
1. se s tem ne
povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
2. se s tem ne
poslabšuje stanja voda, |
3. je omogočeno
izvajanje javnih služb, |
4. se s tem ne
ovira obstoječe posebne rabe voda, |
5. to ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
6. se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
|
X. MERILA IN
POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
24. člen |
(parcelacija) |
|
(1) Parcelacija se
izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi
elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu
št. 9 – Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne.
Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem
postopku geodetske odmere. |
(2) Med izvajanjem
načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških
mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju
katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve.
Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. |
|
XI. VAROVANJE
KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE |
|
25. člen |
(ohranjanje
kulturne dediščine) |
|
(1) Na obravnavanem
območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. |
(2) Splošna
določila glede varstva arheoloških ostalin: |
Potreben je
strokovni nadzor nad posegi. V kolikor predhodne arheološke raziskave
niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča /
investitor / odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti
ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom del. Ob vseh posegih v
zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del
ob odkritju zavezuje, da najdb zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi
nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče
z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo
raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in
druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
26. člen |
(ohranjanje narave) |
|
(1) Območje se
nahaja znotraj ekološko pomembnega območja (EPO) Drava – spodnja.
|
(2) Posegi,
predvideni z OPPN, se izvedejo na že pozidanem območju, ki je skladno z
OPN opredeljeno kot C-območja centralnih dejavnosti. Okolico EUP BT15
opredeljujejo cestne in javne parkirne površine, stanovanjski objekti
ter posamezna drevesa. Glede na navedeno na območju ni prisotnih
habitatov ali struktur habitatov katere od zavarovanih vrst, zato
izdelava naravovarstvenih smernic ter naravovarstvenega mnenja ni
potrebna. |
(3) Negativni vpliv
gradnje v priobalnem pasu na populacije rib in njihove habitate je treba
v čim večji možni meri omiliti z : |
- izvedbo
gradnje po principih sonaravnega urejanja voda. Dela naj bodo načrtovana
in izvedena na način, da se ohranja povezanost oz. celovitost vodnega
prostora; |
- prepovedano je
vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih
revirjih. Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko
vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti
izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor; |
- v času gradnje
in urejanja infrastrukture je treba preprečiti padanje gradbenega
materiala (okruškov in malte) in ostalih elementov v vodotok. V primeru,
da gradbeni material nenačrtovano pade v strugo, se ga nemudoma
odstrani. |
|
XII.
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
27. člen |
(splošne zahteve) |
|
(1) Območje OPPN se
nahaja izven naravnih omejitev poplavnost, erozivnost ter plazovitost
terena. Na območju je relativno visoka podtalnica, ki se nahaja cca 2.6
m pod obstoječim površjem, zato gradnja kleti ni dovoljena. |
(2) Obravnavano
območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal
znaša 0,125 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.
|
(3) Za zaščito
prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je v mestih obvezna
ojačitev prve plošče v objektih, tako, da le-ta zdrži rušenje nanjo. |
(4) Možnost
razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno
vrednost ob upoštevanju nadzora nad: |
- tehnično
usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije, |
- uporabo in
skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
- ravnanjem z
odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in
objektov, |
- ravnanjem z
odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. |
|
28. člen |
(požarno varstvo) |
|
(1) Območje OPPN se
nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo
majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo
upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost
za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno
nevarnih opravilih v naravnem okolju. |
(2) Pri ravnanju s
požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter
pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred
požarom za: |
- zmanjšanje
možnosti nastanka požara, |
- zagotovitev
učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru, |
- zmanjšanje
škode ob požaru. |
(3) Voda potrebna
za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim
omrežjem. |
(4) Za omejitev
širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 3,8 m med stavbami.
Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v
drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe
morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo
zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na
ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. |
(5) Z namenom
preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni
potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne
ločitve. |
(6) Intervencija in
dostava bosta zagotovljeni preko javnega cestnega omrežja in površin za
odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne
konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim
vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
|
|
XIII.
VAROVANJE OKOLJA |
|
29. člen |
(varstvo tal) |
|
(1) Posegi v tla se
načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal.
Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so
bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo. |
(2) V projektni
dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se
odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. |
(3) Pri gradnji se
uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično
brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o
neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter
odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije
prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na
kmetijske obdelovalne površine. |
|
30. člen |
(varstvo pred
hrupom) |
|
Območje OPPN se
nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Vse dejavnosti na
območju, vključno z gostinskimi dejavnostmi, se bodo načrtovale v skladu
z mejnimi vrednostmi hrupa glede na stopnji varstva pred hrupom.
Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo
presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in
izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija. |
|
31. člen |
(varstvo zraka) |
|
(1) Območje OPPN se
nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. |
Gradnja se
organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka,
na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter
vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: |
- vlaženje
materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem
vremenu, |
- preprečevanje
nekontroliranega raznosa gradbenega materiala, |
- čiščenje vozil
pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste, |
- protiprašno
zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. |
|
32. člen |
(varovanje voda) |
|
(1) Območje je v
skladu z določbami Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11,
24/13 in 79/15 - v nadaljevanju: Uredba o vodovarstvenem območju) del
vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega
polja. Območje spada v skladu s prilogo 1 Uredbe o vodovarstvenem
območju v širše vodovarstveno območje (VVO III). Objekti, načrtovani na
območju OPPN, so skladni s 7. členom Uredbe o vodovarstvenem območju
(priloga 3, Tabela 1.1). |
(2) Za zbiranje,
odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno
upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje. |
- Kanalizacijski
sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za
odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.
|
- Komunalne
odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se
zaključi na komunalni čistilni napravi. |
- Odvajanje
padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim
večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Viški padavinskih vod se
odvajajo v javno meteorno kanalizacijo. |
- Izkopi
gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad
srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v
podzemno vodo. |
(3) Odvajanje in
čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in manipulativnih
površin ter parkirišč bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih
usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN
858-2). Vse te površine morajo biti utrjene, obrobljene z robniki, stiki
morajo biti nepropustni. |
(4) Prostori in
mesta med gradnjo in obratovanjem, kjer se bodo pretakale, skladiščile
in uporabljale nevarne snov, njihova embalaža in ostanki, vključno z
začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo biti urejeni kot lovina
skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v
njen nahajajo ter dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali
razsuto količino snovi. V kolikor obstaja verjetnost onesnaženja
požarnih voda z nevarnimi snovmi, mora biti zajem le-teh urejen na enak
način. |
|
33. člen |
(ravnanje z
odpadki) |
|
(1) Med gradnjo se
uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na
možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se
spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah.
Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu
odjemalcu nevarnih odpadkov. |
(2) Ravnanje s
komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o
ravnanju s komunalnimi odpadki. |
|
XIV.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
34. člen |
(etapnost izvedbe
podrobnega načrta) |
|
(1) Gospodarska
javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v
logično funkcionalno zaključenih celotah. |
(2) Predvidena je
etapna izvedba prometne ureditve. |
(3) Izvedba
prometne ureditve ni pogoj za izvedbo gostinskega objekta. |
|
XV. DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
35. člen |
(organizacija
gradbišč) |
|
(1) Za potrebe
gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je
potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča,
se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč. |
(2) Gradbišča se ne
osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena
postavitev izključno posameznega svetila za varovanje. |
(3) Med gradnjo se
zagotovi: |
- ukrepe za
preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja
potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija); |
- odlaganje
gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene
mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših
habitatnih tipov; |
- po končanju
del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo. |
(4) Investitor in
izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi
naslednje pogoje: |
- zemeljski
material deponirati izven območja vodotokov; |
- v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču,
da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi
transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih
snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to
usposobljenih; |
- odpadkov,
gradbenega materiala, s kakršno koli snovjo onesnažene vode se v
vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga; |
- začasne
deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je
preprečeno onesnaževanje voda; |
- načrtovana
mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih
koli odpadkov na primerno deponijo; |
- med gradnjo se
za izvajanje gradbenih del ne sme zajemati vode iz vodotokov; |
- med gradnjo
mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih
škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega
zemljišča. |
|
36. člen |
(razmejitev,
izročitev in prevzem) |
|
(1) Investitor
načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno
dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh
objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega
dobra. |
(2) Po končani
gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne
gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v
upravljanje in vzdrževanje. |
|
XVI.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
37. člen |
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta) |
|
(1) Investitor je
dolžan: |
- pred začetkom
gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo
obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov
in naprav ter v njihove varovalne pasove; |
- zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč; |
- promet med
gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na
obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah
cest zaradi gradnje; |
- zagotoviti
ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna
varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov
in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni; |
- zagotoviti
nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne
infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v
primeru poškodb); |
- sprotno
rekultivirati območja posegov; |
- v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega
onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje
ukrepanje usposobljenih služb; |
- preprečiti
onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti; |
- sanirati
oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi
gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane; |
- začasno
pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev
vrniti v prejšnje stanje. |
(2) Vsi navedeni
ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s
področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti. |
(3) Investitor
oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije,
zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih
poškodb in nadzora. |
(4) Investitor je
dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo. Za predvideno
opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v
prostor v skladu z veljavno zakonodajo. |
(5) Izvajalci so
dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta,
projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in
standardov. |
|
XVII.
TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
38. člen |
(dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
(1) Odstopanja pri
načrtovanju objektov: |
V območju obdelave
veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem
delu: |
- gradbena meja
je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je
dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja
objektov manjših tlorisnih gabaritov, tolerance do -2 m. |
(2) Dopustno
odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne
opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni
kolektorji, fotovoltaične celice,…). |
(3) Dopustno je
preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s
potrebami investitorjev. |
(4) Dopustno je
preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov
skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v
projektni dokumentaciji. |
(5) Za dopustna
odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso
določena s tem odlokom. |
(6) V projektih za
pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav
natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v
grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave
projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena. |
(7) Dopustne so
delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi
upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo
pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane
ureditve. |
|
XVIII. KONČNE
DOLOČBE |
|
39. člen |
(dostopnost
podrobnega načrta) |
|
Občinski podrobni
prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Mestni občini Ptuj
ter na spletnem naslovu Mestne občine Ptuj. |
40. člen |
(nadzor) |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za
posamezna področja. |
|
41. člen |
(pričetek
veljavnosti) |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. |
|
Številka:
3505-10/2019 |
Identifikacijska
številka v PIS: 1473 |
Datum: 16. 11. 2020 |
|
Nuška Gajšek |
županja |
|