Na
podlagi 58. do 63. člena
zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in
Uradni list RS, št. 24/92 in 29/95) v zvezi s 56. členom
zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. členom
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86,
47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96,
61/96, 35/97, 45/97, 73/97 in 87/97) in na podlagi 7. in 17. člena
statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) je
Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 31. 5. 2000 sprejel |
|
O D L
O K |
o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Murska Sobota |
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
|
V Mestni
občini Murska Sobota se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje v skladu
z določili tega odloka nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. |
II. OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA
2. člen
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju mesta
Murska Sobota. |
Stavbno
zemljišče po tem odloku je zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki
leži v ureditvenem območju mesta Murska Sobota. |
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA
3. člen
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje: |
1. Za
zazidana stavbna zemljišča: |
a)
stanovanjske površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino sob,
predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe, kleti in
garaže; |
b)
poslovne površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino poslovnega
prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim
prostorom (sanitarije, skladišča, garaže, garderobe, pisarne, hodniki
ipd.); |
c)
odprtih prostorov, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine, ki
niso zajete pod točko b) in se točkujejo po vrsti dejavnosti, kot to
določa 6. člen tega odloka. |
2. Za
nezazidana stavbna zemljišča od celotne površine nezazidanega stavbnega
zemljišča, ki je s prostorskim izvedbenim aktom določeno za gradnjo,
oziroma za katero je pristojni upravni organ izdal lokacijsko
dovoljenje. |
4. člen
|
Za
določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
1.
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami, |
2.
namembnost rabe stavbnega zemljišča. |
Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja. |
5. člen
|
Pri
opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo se upošteva
dejanska možnost priključitve na posamezne objekte in naprave, ki se
ovrednoti z naslednjim številom točk za m2 : |
1.
vodovod 20 točk |
2.
javna kanalizacija 20 točk |
3.
cesta (asfaltna, tlakovana, betonska) 20 točk |
4.
električno omrežje 10 točk |
5.
telefonsko omrežje 10 točk |
6.
javna razsvetljava 10 točk |
7.
cesta v gramozirani izvedbi 10 točk |
8.
plinsko omrežje 10 točk |
6. člen
|
Po
namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v naslednje skupine: |
A)
Stavbna zemljišča za poslovne namene: |
finančno
posredništvo – bančništvo, hranilništvo, zavarovalništvo, posredništvo z
vrednostnimi papirji, poštne in telekomunikacijske storitve. |
B)
Stavbna zemljišča za druge poslovne namene in storitveno dejavnost: |
trgovina
na drobno in debelo, zunanja trgovina, gostinstvo, servisne, tehnične,
ekonomske, računovodske, davčne in druge poslovne storitve, poslovanje z
nepremičninami, odvetništvo, notariat, časopisna, radijska in
televizijska dejavnost, zasebne zdravstvene in veterinarske storitve. |
C)
Stavbna zemljišča za gospodarske namene in gospodarske javne službe: |
kmetijstvo, gozdarstvo, predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, dejavnost
oskrbe z elektriko, plinom, vodo, prometna in skladiščna dejavnost,
stanovanjsko-komunalna dejavnost, proizvodna obrt. |
D)
Stavbna zemljišča za namen javne uprave in družbenih dejavnosti: |
dejavnost javne uprave, obrambe, socialnega zavarovanja, izobraževanja,
zdravstvenega in socialnega varstva, veterinarstva, športna in kulturna
dejavnost, dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev, dejavnost društev in
političnih organizacij. |
E)
Stavbna zemljišča za stanovanjske namene: |
večstanovanjski objekti, individualni stanovanjski objekti, samski
domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele občane. |
Pri
razvrstitvi posameznih dejavnosti v skupine dejavnosti pod A, B, C in D
se upošteva uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije
dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 89/98 in
12/99). |
Po
kriteriju namembnosti rabe se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim
številom točk za m2 : |
A) Za
poslovne namene 500 točk |
B) Za
druge poslovne namene |
in
storitveno dejavnost 250 točk |
C) Za
gospodarske namene in |
gospodarske javne službe 150 točk |
D) Za
namen javne uprave in |
družbenih dejavnosti 50 točk |
E) Za
stanovanjske namene 20 točk |
7. člen
|
Odprti
prostori, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine in niso
zajeti v 3. členu točke b), se točkujejo po vrsti dejavnosti, kot to
določa 6.člen tega odloka, pri površini za odmero nadomestila pa se
glede na namen uporabe upošteva naslednje korekcijske faktorje: |
– za
razstavno prodajne površine 0,7 |
– za
zunanje gostinske površine 0,5 |
– za
zemljišča na območju bencinske črpalke 0,5 |
– za
interna parkirišča, odprta skladišča, |
nadstrešnice, delavnice na prostem 0,3 |
– za
javne površine (letni vrtovi, razstavni |
prostori, parkirišča, komunalne |
naprave), za katere se ne plačujejo druga |
nadomestila za uporabo javnih površin 0,3 |
– za
ostale primere 0,3 |
8. člen
|
Za
nezazidana stavbna zemljišča se nadomestilo plačuje od celotne površine
nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je s prostorsko izvedbenim aktom
določeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni organ izdal
lokacijsko dovoljenje. Pri tem se nezazidano stavbno zemljišče ovrednoti
glede na opremljenost s komunalno infrastrukturo iz 5. člena in
namembnost rabe zemljišča iz 6. člena tega odloka ter upošteva
korekcijski faktor 0,5. |
9. člen
|
Mesečna
višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno
število točk iz 5., 6. in 7. člena sešteje ter seštevek pomnoži s
kvadraturo stanovanjske ali poslovne površine v skladu s 3. členom tega
odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila. |
Mesečna
višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se
skupno število točk iz 5. in 6. člena tega odloka pomnoži s celotno
površino nezazidanega stavbnega zemljišča, korekcijskim faktorjem iz 8.
člena ter ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila. |
IV. ODMERA IN PLAČILO NADOMESTILA
10. člen
|
Zavezanci za plačilo nadomestila so fizične in pravne osebe, ki so
neposredni uporabniki zemljišča, stavbe ali dela stavbe (lastniki,
najemniki, zakupniki in drugi imetniki pravice razpolaganja). |
Nadomestilo odmeri davčni organ zavezancu z odločbo za odmerno leto. |
Fizične
osebe plačujejo odmerjeno nadomestilo za odmerno leto v enkratnem
znesku, pravne osebe pa plačujejo v mesečnem znesku do 20. v mesecu za
tekoči mesec. |
Glede
postopka za odmero, pobiranja in prisilne izterjave, odpisa zaradi
neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila, ki ga
zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o
davčnem postopku. |
11. člen
|
Vrednost
točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi s
sklepom Mestni svet mestne občine Murska Sobota na predlog župana. |
12. člen
|
Za
izračun nadomestila se uporabljajo evidence in registri podatkov, s
katerimi razpolaga mestna uprava. Zavezanci za plačilo nadomestila so
dolžni mestni upravi v roku 15 dni prijaviti nastanek obveznosti plačila
nadomestila ter dostaviti podatke za odmero nadomestila in javiti vse
spremembe v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča, ki so podlaga za odmero
nadomestila. |
V
primeru, da predloženi podatki niso skladni z evidencami in registrom
podatkov, s katerimi razpolaga mestna uprava, se zaradi uskladitve
podatkov za odmero opravi ogled na terenu. |
13. člen
|
Sredstva
iz naslova plačila nadomestila se namenjajo za komunalno opremljanje
stavbnih zemljišč. |
V. OPROSTITVE PLAČILA
14. člen
|
Poleg
primerov iz 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št.
18/84) lahko mestna uprava na podlagi zahtevka zavezanca in predložitve
ustreznih dokazil tega oprosti plačila nadomestila, če ugotovi, da bi
plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove
družine. |
VI. KAZENSKA DOLOČBA
15. člen
|
Z
denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba in z denarno
kaznijo do 150.000 SIT posameznik v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če
ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali
vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v 15 dneh po
nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi. |
Z
denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe,
ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. |
Z
denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori dejanje
iz prvega odstavka tega člena. |
VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
16. člen
|
Ko začne
veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave, št.
15/87). |
17. člen
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. 7. 2000. |
|
Št.
35001-22/2000 |
Murska
Sobota, dne 31. maja 2000. |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Slavic l. r. |
|