Na podlagi 8. člena
Zakona o javnih cestah
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US
RS, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odločba US RS), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2) (Uradni list RS, št. 94/07), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – sklep US RS, 34/05 – odločba US
RS, 44/05, 40/06, 51/06 – popravek 115/06 in 139/06 – odločba US RS) ter
82. in 85. člena
Statuta Občine Kostanjevica na Krki
(Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07 – popravek) je Občinski svet Občine
Kostanjevica na Krki na 31. redni seji dne 20. 4. 2010 sprejel |
O D L O K |
o občinskih javnih
cestah ter drugih javnih površinah v Občini Kostanjevica na Krki |
A – SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina odloka) |
Ta odlok določa:
|
– občinske ceste in
postopek njihove kategorizacije; |
– upravljanje in
graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
|
– ureditev lokalnih
gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in
»urejanje in čiščenje javnih površin« ter določitev njihovih izvajalcev;
|
– postopke in pogoje
za poseganje v občinske ceste in druge javne površine in zagotavljanje
njihovega varstva; |
– inšpekcijsko
nadzorstvo nad občinskimi cestami in drugimi površinami ter
sankcioniranje kršitev tega odloka; |
– druga vprašanja v
zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih površin. |
2. člen |
(upravljavec
občinskih cest in drugih javnih površin) |
Z občinskimi cestami
in drugimi javnimi površinami na območju občine upravlja Občina
Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju: občina). |
3. člen |
(pristojni organ) |
Pristojni organ za
izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je
organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe. |
4. člen |
(javne ceste in javno
dobro) |
(1) Občinske javne
ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa. Na
njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem in
drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.
|
(2) Na prometnih
površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so
namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je
mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po
pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico
uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku. |
5. člen |
(predpisi o graditvi
in vzdrževanju občinskih cest) |
Občinske ceste na
območju občine se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih
določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo
okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi o varnosti
cestnega prometa in ta odlok. |
6. člen |
(druge javne
površine) |
(1) Druge javne
površine po tem odloku so vse površine, ki imajo značaj javnega dobra v
lasti občine in ne sodijo med ceste v smislu zakona o javnih cestah ter
jih delno ali v celoti ne vzdržujejo ali upravljajo izvajalci drugih
javnih služb. Druge javne površine so praviloma parki, drevoredi,
zelenice in drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske
površine, površine, namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne
ceste, in podobne površine v lasti občine, ki so prosto dostopne
vsakomur pod enakimi pogoji in njihovo vzdrževanje načeloma bremeni
občinski proračun. |
(2) Kot druge javne
površine se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega
dobra in se ne glede na lastnino, začasno, do ureditve v skladu s
prostorskimi akti, na podlagi ustreznega pravnega akta, uporabljajo za
javne namene. |
7. člen |
(smiselna uporaba
zakona) |
Vsa vprašanja, ki se
nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se
rešujejo ob smiselni uporabi zakona o javnih cestah in na njem
temelječih predpisih. |
B – OBČINSKE CESTE |
I. Kategorizacija
občinskih cest |
8. člen |
(občinske ceste) |
Občinske ceste so vse
kategorizirane javne ceste na območju občine, ki niso kategorizirane kot
državne ceste. |
9. člen |
(kategorizirane
občinske ceste) |
(1) Občinske ceste se
kategorizirajo na lokalne ceste ter javne poti 1. in 2. reda.
|
(2) Podkategorije
lokalnih cest so zbirne ceste, mestne ceste in krajevne ceste.
|
(3) Kategorizirana
občinska cesta je dovoljena za ves promet, če ni s prometnim znakom
določeno drugače. |
10. člen |
(nekategorizirane
prometne površine) |
(1) Prometne površine
v javni lasti, ki niso kategorizirane na način iz 9. člena, se
obravnavajo kot druge nevzdrževane javne površine. |
(2) Določbe 23.
člena, 24. člena, 47. člena, 48. člena, 49. člena, 50. člena, 51. člena,
54. člena, 60. člena, 64. člena in 65. člena tega odloka se za druge
nevzdrževane javne površine z značajem prometnih površin uporabljajo na
enak način kot za kategorizirane javne poti. |
11. člen |
(postopek
kategorizacije občinskih cest) |
(1) Občinske ceste
določi in kategorizira Občinski svet z odlokom na predlog župana.
|
(2) Predlog
kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z
Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu
o merilih za kategorizacijo javnih cest. |
12. člen |
(spremembe
kategorizacije občinskih cest) |
(1) Spremembe
kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki
se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz 11.
člena. |
(2) O predlogu za
prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet na predlog
župana. |
(3) Občinska cesta,
določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med
občinske ceste, ima kategorijo, določeno v takšnem sklepu. |
(4) Spremembe
kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo kolikor je to
potrebno glede na dejanske okoliščine in se upoštevajo v planu razvoja
in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto. |
13. člen |
(novogradnje in
rekonstrukcije občinskih cest) |
Novozgrajeni ali
rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste,
je iste kategorije kot nadomeščena. |
14. člen |
(opustitev občinske
ceste) |
(1) Občinska cesta
ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki
nadomesti prejšnjo. |
(2) Opuščena občinska
cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge
potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s
svojim okoljem. |
(3) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se
opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med
nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem
te ceste. |
(4) O opustitvi in
ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi
statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste
odloči občinski svet na predlog župana. |
15. člen |
(prenos
nekategoriziranih cest med občinske ceste) |
(1) Za
nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lahko lastnik ali
od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos
med občinske ceste. |
(2) O prenosu
nekategorizirane ceste med občinske ceste odloči Občinski svet na
predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 11.
člena tega odloka. |
16. člen |
(turistične,
planinske, in druge poti) |
(1) Turistične poti,
poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge poti, ki niso
zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu
in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali
dostopu do planinskih koč in vrhov, dostopu do kmetijskih površin in
drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti po tem odloku.
|
(2) Če je pot iz
prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih
spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora
njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba
varna za uporabnike, katerim je namenjena. |
(3) Sredstva za
graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se
zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih
spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov. |
II. Graditev
občinskih cest |
17. člen |
(varstvo okolja
vzdolž občinske ceste) |
(1) Občinske ceste
morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja
in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa
na njih čim manjši. |
(2) Če je izvedba
gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja,
cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču
občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med
sosedom in investitorjem občinske ceste, ali na drug, z zakonom določen
način, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo. |
18. člen |
(projektiranje
občinskih cest) |
(1) Elementi za
projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o
projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja
prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
|
(2) V projektni
dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo
tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe
ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter
predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna
postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje
spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za
nadzor cestnega prometa. |
(3) Javne ceste
morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno normalno
gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja. |
19. člen |
(upravna dovoljenja
za rekonstrukcijo občinskih cest) |
Za rekonstrukcijo
občinske ceste ob izpolnjevanju enakih pogojev, ki jih zakon določa za
rekonstrukcijo državne ceste, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor. |
20. člen |
(pridobitev zemljišč) |
(1) Zaradi pridobitve
potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko
v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na
zemljišču in drugi nepremičnini še pred pravnomočnostjo postopka
razlastitve ali druge omejitve lastninske pravica ta pravice odvzame ali
omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom
te nepremičnine. |
(2) Če obstoječa
občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot
pa določa prvi odstavek 4. člena tega odloka, se lahko lastninska
pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v
posebnem postopku razlastitve, določenem v zakonu o javnih cestah. |
21. člen |
(vračilo razlaščenih
zemljišč) |
(1) Če se razlaščena
zemljišča in druge nepremičnine iz 20. člena v rokih, določenih v
odločbi o razlastitvi, ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve,
lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih
nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. |
(2) Če je bila med
investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena
pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru, če se
nepremičnina v zakonsko določenem roku po sklenitvi pogodbe ne prične
uporabljati za namene razlastitve, zahteva od investitorja sklenitev
pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi
pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo
podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe. |
22. člen |
(gradnja obračališč
za avtobuse in avtobusnih postajališč) |
(1) Obračališča za
avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo izven vozišča. Avtobusna
postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.
|
(2) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v soglasju s
pooblaščeno osebo za nadzor nad izvajanjem odloka ter po posvetovanju s
policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma
izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne
mestne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da
je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje. |
(3) Pri predvideni
gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih
avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ, ob upoštevanju
predlogov javnih prevoznikov. |
(4) Za gradnjo
avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne mestne ceste, ki niso v
občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih
cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega organa. Stroške
gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno
avtobusno postajališče postane del občinske ceste. |
23. člen |
(druge določbe v
zvezi z gradnjo občinskih cest) |
(1) Za gradnjo
občinskih cest se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki v zvezi z
gradnjo državnih cest urejajo pogoje, postopke, pristojnosti, pravice in
obveznosti ter druga vprašanja glede: |
– križanja občinskih
cest in železniških prog; |
– razmejitev
obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov;
|
– obveznost
investitorja zaradi prestavitve občinske ceste; |
– obveznost
usklajenega projektiranja graditve cest in komunalnih in drugih
objektov, naprav, napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi.
|
(2) Pri gradnji
občinskih cest ima pristojni organ v zvezi z zadevami iz prvega
odstavka, pristojnosti Direkcije za ceste, ki se nanašajo na državne
ceste. |
24. člen |
(obveznost obveščanja
o posegih v občinsko cesto) |
(1) Investitorji
oziroma upravljavci objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo,
kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v
občinski cesti, o tem obvestiti pristojni organ najmanj 60 dni pred
začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo
oziroma rekonstrukcijo teh objektov in naprav in mu dati na razpolago
načrte in podatke, potrebne za uskladitev del. |
(2) Določbe
prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni organ, ki mora o
gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma
upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu. |
25. člen |
(koncesija za gradnjo
občinske ceste) |
Domača in tuja pravna
ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in
objektov na njej. Posamezni primer podelitve take koncesije se, skladno
z zakonom, uredi z odlokom. |
III. Upravljanje
občinskih cest |
26. člen |
(plan razvoja in
vzdrževanja občinskih cest) |
(1) Plan razvoja in
vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo prednostne naloge
razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo
uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme
občinski svet na predlog župana, ki pripravi predlog ob sodelovanju
izvajalca. |
(2) Izvajalec je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana razvoja in
vzdrževanja občinskih cest za prihodnje leto in ga skupaj z
devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne
službe, najkasneje do 15.11. vsakega tekočega leta predložiti
pristojnemu organu. Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest
sprejme občinski svet. |
(3) V letnem planu
razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za
financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki so potrebni zaradi
naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah
(odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih
poškodb, odpravljanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in
izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste,
niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest
po tem planu. |
(4) Izvajalec je
dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu
predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v
preteklem letu. |
27. člen |
(opravljanje
strokovnih nalog za občinske ceste) |
(1)
Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za
graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni
organ. |
(2) Te naloge
obsegajo zlasti: |
– izvajanje postopkov
za izbiro koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest skladno z
32. členom; |
– priprava programov
in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske
ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in
drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
|
– izvajanje drugih
nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi. |
(3) Naloge
pristojnega organa (javna oziroma druga pooblastila), ki se lahko na
predlog pristojnega organa s pooblastilom Občinskega sveta in v skladu z
zakonom v obliki posebnega odloka delno ali v celoti prenesejo na
izvajalce rednega vzdrževanja občinskih cest, so: |
– vodenje predpisanih
evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna
zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah
(baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne
signalizacije); |
– izdelava strokovnih
podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo
osnutkov teh planov; |
– izvajanje postopkov
za oddajanje del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira
izvajalca na podlagi predpisov o javnih naročilih; |
– vodenje postopkov
za določitev mej javne ceste; |
– organiziranje
štetja prometa na občinskih cestah in obdelava zbranih podatkov;
|
– spremljanje
prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb
njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki
potekajo po območju občine; |
– naloge v zvezi z
obveščanjem javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
|
– izdajanje
projektnih pogojev, dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo
občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih. |
(4) S tem odlokom se
na izvajalca prenašajo javna oziroma druga pooblastila iz prve, druge,
četrte, pete, sedme in osme alineje prejšnjega odstavka. |
(5) V primeru prenosa
nalog iz prejšnjega odstavka tega člena na izvajalca se strošek
izvajanja le-teh ter višino nadomestil, ki jih je izvajalec upravičen
zaračunavati, določi v obliki tarife, ki jo na obrazloženo pobudo
izvajalca in predlog župana sprejme občinski svet. |
(6) Naloge
pristojnega organa, ki so lahko skladno z aktom o organizaciji in
delovnem področju upravnih organov delno ali v celoti prenesene na druge
občinske organe, so naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste.
|
(7) Pristojni organ
izvaja tudi naloge nadzora nad stanjem občinskih cest in nad izvajanjem
gospodarske javne službe, če niso kot naloge inšpekcijskega nadzora
prenesene na drug organ (87. člen oziroma 88. člen). |
28. člen |
(financiranje
občinskih cest) |
Sredstva za graditev
in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine. |
IV. Vzdrževanje
občinskih cest |
29. člen |
(odgovornost za
stanje občinskih cest) |
Katergorizirane
občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob
upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru,
gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in določb
46. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa. |
30. člen |
(javna služba
vzdrževanja občinskih cest) |
(1) »Vzdrževanje
občinskih javnih cest« je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega
redno vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest in vodenje ter
organiziranje postopkov njihovega obnavljanja (vodenje investicij).
|
(2) Javna služba iz
prvega odstavka obsega tudi izvajanje dejavnosti vzdrževanja
kategoriziranih občinskih cest in vodenje ter organiziranje postopkov
njihovega obnavljanja ob naravnih nesrečah (neurje, poplava, plaz,
potres, žled in podobno) in drugih izrednih oziroma nepredvidenih
dogodkih. V teh primerih je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke,
zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko
pride do hujših poškodb ceste in večje škode, kolikor to ni mogoče pa je
dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno
signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej
vzpostaviti prevoznost ceste. |
31. člen |
(izvajalci javne
službe) |
Izvajalec gospodarske
javne službe iz 30. člena je fizična ali pravna oseba, ki si pridobi
koncesijo za vzdrževanje občinskih cest (v nadaljnjem besedilu:
koncesionar, izvajalec). |
32. člen |
(elementi
koncesijskega akta) |
(1) Sklep o javnem
razpisu za pridobitev koncesionarja iz 31. člena sprejme župan na
predlog pristojnega organa. |
(2) Občino kot
koncedenta zastopa pristojni organ, razen v primerih, ko je s tem
odlokom ali statutom občine določeno drugače. |
(3) O izbiri
koncesionarja se odloči z upravno odločbo. Koncesijsko pogodbo sklene
župan. |
(4) Koncesionar mora
v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v
obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah. |
33. člen |
(financiranje javne
službe) |
Javna služba iz 30.
člena se financira iz proračuna občine v skladu z njenim letnim planom.
Vsi prihodki javne službe so prihodki občinskega proračuna. |
34. člen |
(vzdrževanje križišč
in križanj) |
(1) Za vzdrževanje
križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je
dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste, skrbi
pristojni organ. |
(2) Vzdrževanje
križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v
železniškem prometu. |
35. člen |
(vzdrževanje cest ob
preusmeritvah prometa) |
(1) Pristojni organ
lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno
cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
|
(2) Za preusmeritev
prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je
dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje
lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je
med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto,
po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te
ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega
prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. |
36. člen |
(čiščenje javnih cest
in izvajanje drugih javnih služb) |
(1) Za zagotovitev
neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni
organ določi: |
– območje
najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma
obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;
|
– obdobje dneva, v
katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme
opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter
izvajanje drugih javnih služb; |
– območja in/oziroma
obdobja dneva omejitve dostave. |
(2) Zaradi
temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove
parkiranje motornih vozil na delu javne ceste. |
V. Zimska služba |
37. člen |
(opredelitev pojmov) |
(1) Zimska služba
obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje
prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. |
(2) Zimske razmere
nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih
pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa. |
38. člen |
(način izvajanja,
ukrepi) |
(1) Zimska služba se
opravlja kot del gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih
cest«. |
(2) Zimska služba
obsega predvsem naslednje ukrepe: |
– zagotavljanje
potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov,
|
– pluženje in
posipanje javnih prometnih površin, |
– odstranjevanje in
odvažanje snega z javnih prometnih površin, |
– čiščenje mrež in
odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge, |
– čiščenje zasneženih
cestnih znakov, |
– obveščanje
javnosti. |
39. člen |
(izvajalec zimske
službe) |
Zimsko službo v
skladu z določbami tega odloka izvaja izvajalec gospodarske javne službe
»vzdrževanje občinskih javnih cest«. |
40. člen |
(izvedbeni program
zimske službe) |
(1) Izvajalec
gospodarske javne službe je dolžan vsako leto do 15. oktobra pripraviti
izvedbeni program zimske službe iz svoje pristojnosti in ga predložiti
pristojnemu organu v potrditev. |
(2) V izvedbenem
programu zimske službe se določijo zlasti: |
– organizacijska
shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev, |
– načrt cestne mreže
z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske
službe, |
– razporeditev
mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje
načrtovanih del, |
– dežurstva,
obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih
skupin, |
– načrt posipanja
proti poledici in odstranjevanja snega, |
– mesta izločanja
posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti, |
– način zbiranja
podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest. |
41. člen |
(prednostni vrstni
red izvajanja zimske službe) |
Pri izvajanju zimske
službe velja za izvajalca, v skladu z izvedbenim programom izvajanja
zimske službe, naslednji prednostni vrstni red opravil, ki so predmet
zimske službe: |
1. ceste, parkirni
prostori in dostopne poti do zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol,
gasilskih domov, avtobusnih postaj in postajališč ter drugih javnih
ustanov in institucij, |
2. ceste, po katerih
se šolski prevozi opravljajo z avtobusi, |
3. pločniki in ceste,
ki povezujejo posamezna naselja, |
4. druge javne
površine za pešce, |
5. ostale javne
površine. |
42. člen |
(pričetek pluženja) |
(1) Izvajalec mora
pričeti odstranjevati sneg, ko ga zapade 10 cm. Višino zapadlega snega
ugotavlja izvajalec sam, po potrebi pa ga na to opozori pristojni organ.
|
(2) V izjemnih
primerih, ki jih ugotovi ali potrdi pristojni organ, je možno ne glede
na določilo prejšnjega odstavka tega člena pričeti z odstranjevanjem
snega tudi pri nižji višini zapadlega snega. |
(3) Sneg mora biti
odstranjen z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer
dopuščajo razmere, širok 3 m. Očiščena širina pločnika mora biti najmanj
1 m. |
(4) Sneg mora biti na
površinah iz 1. točke 41. člena tega odloka odstranjen takoj po
prenehanju sneženja, na ostalih površinah pa najkasneje v 24 urah po
prenehanju sneženja, upoštevaje prednostni vrstni red iz 41. člena tega
odloka v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe. |
43. člen |
(posipavanje cest) |
(1) Posipanje javnih
prometnih površin se prične izvajati takoj, ko se na njih zazna ali
utegne zaznati pojav poledice. |
(2) Na cestah ali
cestnih odsekih, za katere je v izvedbenem programu predvideno tudi
preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se
lahko pričakuje poledica. |
(3) Vse javne
prometne površine se ob snegu in poledici lahko posipajo le s soljo ali
peskom oziroma drugim ustreznim materialom. Prepovedano je posipanje s
pepelom, žagovino, smetmi in podobnim materialom. Uporaba sredstev za
posipanje je dovoljena samo v minimalnih potrebnih količinah, za
posipanje pa je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo
natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba
upoštevati količino posipa, ki je že na vozišču. |
44. člen |
(zagotavljanje
varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin) |
(1) Upravniki ali
lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:
|
– s streh in žlebov
odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno
zavarovati pločnik za pešce, |
– poskrbeti, da so na
pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino,
nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni
ščitniki – snegolovi. |
(2) Pri
odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in
drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg
se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno
odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in
prometa z vozili. |
(3) V času
odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki
vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin. |
(4) Hidranti, ki so v
uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času. |
45. člen |
(izvajanje zimske
službe v izrednih razmerah) |
(1) V času izrednih
snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira
tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge
operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. |
(2) V primeru iz
prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito
nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe. |
VI. Varstvo občinskih
cest |
46. člen |
(omejitve uporabe
občinske ceste) |
(1) Če je občinska
cesta v takem stanju: |
– da promet po njej
ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vozil, |
– da bi promet
posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali |
– če to terjajo drugi
utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost
prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge,
močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in
podobno), mora pristojni organ s sklepom začasno, do odprave vzroka,
prepovedati ali omejiti promet vseh in posameznih vrst vozil na tej
cesti ali njenem delu ali zmanjšati dovoljeno skupno maso, osno
obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
|
(2) Pristojni organ
mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje
prejšnjega odstavka, obvestiti policijo, pooblaščeno osebo za nadzor nad
izvajanjem odloka, izvajalca rednega vzdrževanja, Regijski center za
obveščanje, gasilsko službo, reševalno službo ter javnost po sredstvih
javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno
signalizacijo na sami cesti. Izvajalec in vodja intervencije sta dolžna
izvesti ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve in druge alineje
prvega odstavka, če sta ali bi morala biti prva seznanjena z razlogi in
o tem nemudoma obvestiti pristojni organ. |
(3) Ukrepe, ki jih
utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka, mora izvesti tudi
izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in
drugih nesrečah. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti službe in
organe ter javnost, kot je predvideno za primere iz tretjega odstavka.
|
(4) Prepovedi in
omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem
odstavku tega člena, daljše obdobje, se določi v skladu z določbo 67.
člena tega odloka. |
47. člen |
(varovalni pas ob
občinski cesti) |
(1) Da se preprečijo
škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto
in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba
prostora omejena. |
(2) Gradnja in
rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih
objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s
soglasjem pristojnega organa. |
(3) Soglasje iz
prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu
niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter
njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa. |
(4) Predlagatelj
nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice
zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na
njej, določenih s 17. členom tega odloka. |
(5) Varovalni pas, ki
se meri od zunanjega roba cestišča, je na vsako stran občinske ceste
širok: |
– pri lokalni cesti 8
m, |
– pri zbirni cesti 10
m, |
– pri mestni ali
krajevni cesti 8 m, |
– pri javni poti 6 m.
|
(6) V nobenem primeru
pa ni dovoljen kakršen koli trajni poseg lastnika nepremičnine v pas, ki
se od roba cestišča nahaja 1,5 m. |
(7) Določbe
prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za območja, drugače urejena s
prostorskimi akti. |
48. člen |
(napeljevanje
nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) |
(1) Telefonski,
telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma
napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne
naprave, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske
ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenim z
dovoljenjem pristojnega organa. |
(2) Pristojni organ
lahko zahteva od lastnika oziroma upravljavca vodov in naprav, da jih
preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali
rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te
ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in
naprav krije njihov upravljavec. |
(3) Pristojni organ
lahko odkloni izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če bi
vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno
oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te
ceste ali če bi vodi in naprave povzročili bistveno podražitev morebitne
rekonstrukcije te ceste. |
49. člen |
(dela na občinski
cesti) |
(1) Prekopavanje,
podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z
dovoljenjem pristojnega organa. |
(2) V dovoljenju za
opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določi način, pogoji in nadzor
nad opravljanjem teh del. Če so sočasno izpolnjeni tudi drugi pogoji,
lahko to dovoljenje pridobi tudi značaj dovoljenja iz 65. člena.
|
(3) Dovoljenje iz
prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in
napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet
oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja
gospodarska škoda. V tem primeru mora upravljavec naprav in napeljav
takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca
rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora po
odstranitvi neposredne nevarnosti čim hitreje odstraniti poškodbe na
le-teh, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti
izvajalca rednega vzdrževanja ceste ter zagotoviti kritje vseh
neposrednih in posrednih stroškov, vezanih na njegove aktivnosti in
izdajo dovoljenja. |
(4) Če se mora zaradi
del iz prvega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za
promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora
upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi
prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo, prometnega
inšpektorja in pristojni organ. |
50. člen |
(opravljanje del ob
občinski cesti in posebna uporaba javne površine) |
(1) Za podiranje
dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na
zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala
ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega
vzdrževanja, je potrebno dovoljenje pristojnega občinskega organa. V
dovoljenju za posebno uporabo javne ceste oziroma dovoljenju za uporabo
javne površine se določijo pogoji za opravljanje teh del. |
(2) Dovoljenje iz
prejšnjega stavka se izda z odločbo v upravnem postopku. |
(3) Določba prvega
odstavka se smiselno uporablja tudi za vse omejitve javne uporabe javnih
cest in drugih javnih površin, kot jo zlasti terja: |
– postavitev fasadnih
odrov in ograj za zavarovanje gradbišč; |
– ureditev gradbišč;
|
– začasno deponiranje
gradbenega in drugega materiala; |
– izvedba športnih,
kulturnih in drugih prireditev; |
– postavitev kioskov,
telefonskih govorilnic, stojnic in druga oblika širjenja gostinskega,
trgovskega ali drugega poslovanja; |
– zavarovanje
delovnih in bivalnih pogojev. |
(4) Če je zaradi
gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi
postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce
pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala,
osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.
|
(5) V primeru večjih
prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin,
vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo
prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca
rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet.
Pristojni organ lahko pred izdajo dovoljenja za uporabo javne ceste
oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije
s podrobnim predlogom začasnih rešitev. |
51. člen |
(obveznost plačila
komunalne takse) |
Za uporabo javnih
cest in drugih javnih površin po 50. členu se plačuje predpisana
komunalna taksa. |
52. člen |
(posebni parkirni
prostori) |
(1) Občinski svet
lahko določi varovane parkirne prostore ter druge posebne parkirne
prostore, za katerih uporabo pod splošnimi pogoji se plačuje parkirnina.
Upravljanje takih parkirišč se obravnava kot izbirna lokalna gospodarska
javna služba, pri čemer se varovanje parkirišč izvaja preko podelitve
koncesije osebi zasebnega prava, pobiranje parkirnine na drugih posebnih
parkirnih prostorih pa se izvaja v režiji. Tarife in pogoji upravljanja
se uredijo na podlagi koncesijskega akta oziroma odloka o javni službi v
režiji. |
(2) Rezervirane
parkirne prostore za potrebe pravnih ter fizičnih oseb v zvezi z
opravljanjem njihove dejavnosti in tarife za njihovo uporabo lahko
določi župan, ki tudi odda te prostore v uporabo s pogodbo v postopku,
določenem z zakonom. Postopek oddaje vodi pristojni organ. |
(3) Rezervirane
parkirne prostore za potrebe avtošol, postajališč za avtotaksi vozila,
rezervirane parkirne prostore za invalide in druge posebne parkirne
prostore (npr. za službene potrebe zdravstvenih in socialnih ustanov ter
upravnih organov) in njihovega uporabnika lahko določi pristojni organ.
Razmerja se uredijo s pogodbo. |
53. člen |
(rezervirani parkirni
prostori za invalide) |
(1) Rezervirani
parkirni prostori za invalide so lahko splošni ali osebni, in sicer se:
|
– splošne parkirne
prostore uredi na večjih parkiriščih, ob pomembnejših javnih ustanovah
in na krajih, ki so praviloma cilj potovanja invalidov z motornim
vozilom; uporabljajo jih lahko vsa vozila, ki so ustrezno označena;
|
– osebni parkirni
prostor se uredi na javni površini v neposredni bližini stalnega
prebivališča invalidne osebe, ki sama upravlja prilagojeno motorno
vozilo, če prebivališče take osebe ne razpolaga z funkcionalno površino,
ki bi jo bilo mogoče za to prednostno posebej urediti. |
(2) Na vertikalni
signalizaciji osebnega rezerviranega parkirnega prostora za invalida se
označi registrska številka osebnega avtomobila, ki je edino pooblaščeno
za uporabo takega prostora, uporabnik pa zanj ne plačuje komunalne takse
in stroškov ureditve in vzdrževanja. |
(3) Občinski svet
lahko s pravilnikom uredi podrobne pogoje in postopek za urejanje
osebnih parkirnih prostorov za invalide, njihovo evidenco, oznake in
druge zadeve, potrebne za izvajanje določb tega člena. |
(4) Delodajalec, ki
zaposluje invalida, ki sam upravlja prilagojeno motorno vozilo, je
dolžan na zaprosilo invalida slednjemu prednostno omogočiti uporabo
rezerviranega parkirnega prostora na svojih funkcionalnih površinah na
lokaciji delovnega mesta invalida, če z njimi razpolaga. |
54. člen |
(izredni prevoz) |
(1) Vozila, ki
uporabljajo občinske javne ceste, ne smejo presegati predpisanih pogojev
glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij. |
(2) Prevoz z vozili,
ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene
osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za
izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je
vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom
dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev
katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali
njenemu delu s prometnimi znaki. |
(3) Za izredni prevoz
je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza
ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki
poteka samo po občinskih cestah, izda pristojni organ v 8 dneh po
vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo,
občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja
občinskih cest. |
(4) Dovoljenje iz
prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo
opraviti takoj, zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem
času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih
razmerah. Dovoljenje za izredne prevoze tudi ni potrebno: |
– za vozila občinskih
javnih služb, katerih uporaba je neobhodna zaradi rednega izvajanja
javne službe; |
– za avtobuse na
rednih mestnih, primestnih, medkrajevnih in šolskih linijah.
|
(5) Škodo, povzročeno
zaradi izrednega prevoza, povrne izvajalec izrednega prevoza. |
55. člen |
(spremljajoče
dejavnosti ob občinski cesti) |
(1) Površine za
opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo
drugega odstavka 18. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene
pristojni organ določi ob obstoječih cestah, ta organ na podlagi
postopka določenega z zakonom odda najugodnejšemu ponudniku za
opravljanje te dejavnosti. |
(2) Razmerja v zvezi
s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih
dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se
uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan. |
(3) Za vsako gradbeno
spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali
spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega organa. |
56. člen |
(priključki na
občinsko cesto) |
(1) Priključki
nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali
zemljišč na kategorizirane občinske ceste se lahko gradijo ali
rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa. S soglasjem se
določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter
njegova opremljenost s prometno signalizacijo. |
(2) Pri gradnji ali
rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba
ureditev priključkov predvideti že v lokacijski informaciji ali
projektni dokumentaciji za te gradnje, ki vsebuje tudi soglasje iz
prvega odstavka. |
(3) Stroške graditve
ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo
oziroma ureditvijo in vzdrževanjem potrebne prometne signalizacije,
krije njegov investitor. Investitor priključka oziroma uporabnik objekta
oziroma območja, ki mu je priključek namenjen, je dolžan skrbeti za
nemoteno delovanje odtočnega sistema javne ceste na območju priključka
in ga redno vzdrževati. |
(4) Priključek
nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s
pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske
ceste sestavni del te ceste. |
(5) Pri izvedbi
tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni
organ zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi
pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena. |
57. člen |
(prehod za vozila) |
(1) Kdor si želi
zagotoviti nemoteno uporabo priključka iz 56. člena za prehod vozil, v
primeru da mora pri tem prečkati javni pločnik ali da ga sicer pri
uporabi priključka ovirajo morebiti parkirana vozila na občinski cesti,
lahko pridobi dovoljenje pristojnega organa za enotno označitev zakonito
urejenega priključka z napisom »prehod za vozila« in ustrezno
signalizacijo, ki mu zagotavlja tako nemoteno prečkanje pločnika, kot
prepoveduje parkiranje vseh vozil oziroma onemogočanje prehoda vozil na
območju priključka. |
(2) Za uporabo
»prehoda za vozila« se plačuje komunalna taksa v odvisnosti od velikosti
javne površine (pločnika in prostorov za parkiranje), katere uporaba je
omejena, ter od namembnosti priključka ter stroškov postavitve in
vzdrževanja ustrezne signalizacije. |
(3) Občinski svet
lahko s pravilnikom določi natančne pogoje in postopek za izvajanje
določb prvega odstavka tega člena, vključno z enotno označitvijo
prehodov za vozila. |
58. člen |
(obvezna
rekonstrukcija priključka) |
Če priključek na
občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet,
kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več
ustrezen, ali če zaradi priključka prihaja do nanosov materiala ali
prekomernega dotoka meteorne vode na javno cesto oziroma drugih
nesorazmernih motenj na cesti, lahko pristojni organ z upravno odločbo
zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve
priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik. |
59. člen |
(ukinitev priključka) |
(1) Občinski
inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na
občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev,
če priključek ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 56. člena
ali če ni preurejen v skladu z odločbo 58. člena tega odloka ali
priključek v postopku iz drugega odstavka ne pridobi soglasja
upravljavca. |
(2) Občinski
inšpektor za ceste lahko uporabniku priključka, ki je v uporabi ali
usposobljen brez akta, ki ustreza gradbenemu dovoljenju, oziroma
soglasja upravljavca iz prvega odstavka 56. člena, odredi pridobitev
soglasja upravljavca. Če uporabnik priključka soglasja ne pridobi v
postavljenem roku, ki ne more biti krajši od enega leta in ne daljši od
treh let, lahko občinski inšpektor za ceste ukrepa skladno z možnostmi
iz prvega odstavka. |
(3) Stroške za
izvedbo ukrepov krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik. |
60. člen |
(posebni primeri
varstva občinskih cest) |
(1) Za občinske ceste
se določbe zakona, ki urejajo varstvo državnih cest, smiselno
uporabljajo glede: |
– varovalnih gozdov
in hudournikov ob občinski cesti; |
– graditve žičniških
naprav čez občinske ceste; |
– izkoriščanja kamnin
ob občinski cesti; |
– omejitev
opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko
povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato
vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali
na promet na cesti. |
(2) Pristojnosti
Direkcije za ceste, ki se nanašajo na državne ceste v zvezi z zadevami
iz prvega odstavka, ima pri občinskih cestah pristojni organ. |
61. člen |
(prepovedi ogrožanja
občinske ceste in prometa na njej) |
(1) Prepovedano je
začasno ali trajno zasesti kategorizirano občinsko cesto ali njen del,
izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali
objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej
ter ovirati ali ogrožati promet na cesti, zlasti pa: |
1. ovirati odtekanje
vode s ceste; |
2. postavljati
ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade ali poljščine,
nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug
material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost
ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša
njena urejenost; |
3. nameščati in
uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi
lahko ovirale ali ogrožale promet; |
4. nameščati na cesto
kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in
varnega odvijanja prometa; |
5. poškodovati
prometno signalizacijo; |
6. puščati na cesti
ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti
sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto; |
7. zavirati vprežna
vozila s privezovanjem koles ali s coklami; |
8. vlačiti po cesti
hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo
kmetijsko orodje ter druge dele tovora; |
9. z mazili,
živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi namastiti cesto; |
10. odvajati na cesto
vodo, odplake, in druge tekočine; |
11. puščati na cesti
sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo; |
12. voziti ali
parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih
ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in
ustavljanje na njih izrecno dovoljeni; |
13. spuščati po
brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete; |
14. uporabljati za
pristop na cesto kraj zunaj priključka zanjo; |
15. puščati na cesto
živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino
na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
|
16. voditi po cesti
konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo
cesto; |
17. sežigati ob cesti
strnišča, odpadne in druge gorljive snovi; |
18. orati v razdalji
manj kot 4 m v smer proti kategorizirani cesti ali manj kot 1 m
vzporedno z njo; |
19. obračati na cesti
živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
|
20. drugo ogrožanje
prometa, ne glede na lastništvo nepremičnine po kateri poteka
kategorizirana cesta. |
(2) Na mestnih ulicah
je – razen uradnim organom v zvezi z opravljanjem uradnih dejanj –
posebej prepovedano voditi: |
1. govedo, konje,
drobnico in druge domače delovne živali brez dovoljenja pristojnega
organa; |
2. pse brez povodca.
|
(3) Vse stroške
zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic
prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. |
(4) Določbe 1. do 10.
točke prvega odstavka in tretjega odstavka veljajo tudi za
nekategorizirane javne poti, ki so namenjene javnemu prometu. |
62. člen |
(naležne ploskve na
kolesih vozil) |
(1) Vozila, ki vozijo
po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami,
da ne poškodujejo vozišča. |
(2) Motorna vozila z
gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice
obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča. |
63. člen |
(obveznosti sosedov
ob občinski cesti) |
(1) Sosedje ob
občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na
njihovo zemljišče. |
(2) Če se z dejanji
iz prvega odstavka povzroča škoda, jo je upravljavec ceste dolžan
povrniti. |
(3) Sosedje ob
občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti
dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo
odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od
cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev
za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti,
hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni
mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste. |
(4) Sosedje ob
občinski cesti, ne glede na morebitno lastništvo nepremičnine, po kateri
poteka kategorizirana cesta, morajo posekati drevje in veje, ki
onemogočajo varno odvijanje prometa ter dopustiti, da proti primerni
odškodnini upravljavec sam odstrani drevesa (pri korenini). |
VII. Ukrepi za
varstvo prometa na občinskih cestah |
64. člen |
(zapora ceste zaradi
del ali prireditev na občinski cesti) |
(1) Dela na občinski
cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi
tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z
dovoljenjem iz 65. člena tega odloka. |
(2) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste
ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih
obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v
pogodbi o oddaji teh del. |
(3) Dovoljenje za
zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge
prireditve na njej. |
65. člen |
(izdaja dovoljenj za
zaporo občinske ceste) |
(1) Dovoljenje za
delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojni organ. O izdanih
dovoljenjih pristojni organ obvesti policijo, pooblaščeno osebo za
nadzor nad izvajanjem odloka in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih
cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojnega organa potrjena
prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne
ali popolne zapore občinske ceste, ki jo je dolžan vlogi priložiti
prosilec. |
(2) O delnih ali
popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za
katere na podlagi drugega odstavka 64. člena tega odloka ni potrebno
pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred
začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, pooblaščeno osebo za
nadzor nad izvajanjem odloka in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na
kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od
pristojnega organa potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne
prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
|
(3) Z dovoljenjem za
zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste,
preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
|
(4) Vloga za zaporo
občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom
zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del,
zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in
času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo
začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste.
Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje
zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s
koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med
povečanimi prometnimi obremenitvami. |
(5) Določba
prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del
na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na
občinski cesti. |
(6) Stroške za
izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije
njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o
preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega
obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste. |
66. člen |
(polje preglednosti) |
(1) V bližini
križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v
ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin
(pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih
poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli
drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge
(polje preglednosti). |
(2) Lastnik oziroma
uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega
inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. |
(3) Lastnik oziroma
uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe
zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in
odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojni
organ v skladu z zakonom. |
(4) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju
preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev
uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega organa iz 47. člena
tega odloka. |
67. člen |
(prometna
signalizacija na občinskih cestah) |
(1) Prometna ureditev
na občinskih cestah mora biti označena s predpisano prometno
signalizacijo. O prometni ureditvi in spremembah obstoječe prometne
ureditve na občinskih cestah v primerih: |
1. uvedbe enosmernega
ali dvosmernega prometa, |
2. ureditve
mirujočega prometa, |
3. določanja ukrepov
za umirjanje prometa in določanje območij umirjenega prometa,
|
4. določitev območij
za pešce, |
5. prepovedi ali
omejitve prometa, razen v primerih iz drugega odstavka tega člena,
|
odloča Občinski svet
Občine Kostanjevica na Krki na predlog župana. Prometno ureditev, ki ni
navedena v tem odstavku ureja pristojni organ občinske uprave.
|
(2) Določbe tega
člena ne veljajo za primere iz 46. člena tega odloka in v primerih, ko
je postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev prometne
signalizacije posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na
javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega
prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za
notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
|
(3) Postavljanje
oziroma urejanje kakršne koli prometne signalizacije, na ali ob
občinskih cestah, ki vpliva na promet na občinski cesti, brez ustreznih
aktov organov po določbah tega odloka je prepovedano. |
68. člen |
(neprometni znaki) |
(1) Na občinski cesti
se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in
zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno
območje ali naselje in podobo (turistična in druga obvestilna
signalizacija) samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.
|
(2) Pristojni organ
ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno
vzdrževanje in odstranitev. |
69. člen |
(obveščanje in
oglaševanje ob občinski cesti) |
(1) Postavljanje
nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah brez dovoljenja je
prepovedano. |
(2) Postavljanje
tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno
obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja
prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojni organ lahko izda soglasje
za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna
za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S
soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in
odstranitve. |
(3) Table, napisi in
drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v
naselju praviloma postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste,
določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih
cestah, oziroma pogojih in po postopku, ki ga določa občinski predpis,
ki ureja plakatiranje oziroma sorodne oblike javnega oglaševanja.
|
(4) Soglasje za
izobešanje transparentov preko občinske ceste se lahko izda le za
določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in v
skladu z občinskim predpisom o plakatiranju in sorodnih oblikah javnega
oglaševanja. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad
voziščem občinske ceste. |
70. člen |
(opravljanje
dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja)) |
(1) Kdor namerava ob
občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko,
trgovsko, servisno, in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje
prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v
skladu z določbo 56. člena in 58. člena tega odloka zagotoviti ustrezen
priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za
parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
|
(2) V postopku
pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za
objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je
treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega organa. |
C – VZDRŽEVANJE
DRUGIH JAVNIH POVRŠIN |
I. Gospodarska javna
služba |
71. člen |
(gospodarska javna
služba) |
Vzdrževanje drugih
javnih površin se izvaja v okviru gospodarske javne službe »urejanje in
čiščenje javnih površin«. |
72. člen |
(izvajalec
gospodarske javne službe) |
Izvajalec gospodarske
javne službe iz prejšnjega odstavka je fizična ali pravna oseba, ki si
pridobi koncesijo za urejanje in čiščenje javnih površin (koncesionar,
izvajalec). Glede postopka izbire koncesionarja smiselno veljajo določbe
32. člena tega odloka. |
73. člen |
(vsebina javne
službe) |
(1) Urejanje in
vzdrževanje površin po določilih 71. člena predstavlja: |
1. vzdrževanje javnih
prometnih površin oziroma trgov in ulic v mestih in naseljih mestnega
značaja, ter pripadajoče infrastrukture prometnih površin po merilih, ki
veljajo za javne ceste ter drugih javnih površin v obsegu in v časovnih
presledkih, določenih z gospodarskim planom javne službe; |
2. čiščenje,
pometanje in pranje javnih cest ter praznjenje in vzdrževanje košev za
smeti, kot elementov mestne opreme na javnih krajih; |
3. vzdrževanje in
tekoče urejanje parkov, drevoredov, zelenic in drugih javnih nasadov
oziroma javnih površin, zlasti pa: |
– negovanje in
obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov
in trat; |
– zatiranje plevela
in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin; |
– varstvo rastlin
pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi boleznimi, škodljivci
in poškodbami; |
– čiščenje suhih vej,
odpadnega listja in drugih odpadkov ter po posledicah elementarnih
nezgod; |
– vzdrževanje in
obnavljanje poti, meteorne kanalizacije, ograj, vodometov, klopi, posod
za odpadke, igral in drugih elementov mestne opreme; |
– postavljanje,
vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in
podobno) na javnih površinah; |
4. tekoče in
interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, robnikov, bankin, sistema
odvodnjavanja in drugih elementov prometnih površin, postavljanje in
obnavljanje talne in vertikalne signalizacije (razen svetlobne), skrb za
pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje elementov mestne
opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah ter vodenje
ustreznih katastrov in evidenc; |
5. priprava programov
investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših posegov in
organizacije njihove izvedbe po dogovoru z pristojnim organom.
|
(2) Izvajalec ureja
in vzdržuje tudi tiste površine, ki predstavljajo funkcionalno celoto s
parkom, zelenico, prometno oziroma drugo površino, za katere vzdrževanje
je pooblaščen, če je za to podan javni interes ter elemente mestne
opreme na teh površinah. |
(3) Služba obsega
tudi strokovna opravila, potrebna za pravočasno pripravo pogojev za
tekoče vzdrževanje javnih površin in urejanje nasadov na njih.
|
(4) V to gospodarsko
javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih dreves in
drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih površinah. |
74. člen |
(financiranje javne
službe in njen letni plan) |
(1) Služba se
financira iz proračuna v skladu z njenim letnim planom in plani
izvajalca. S temi akti morajo biti znotraj letnega plana javne službe
ločeno obravnavane javne ceste ter druge javne površine. Poleg tega mora
biti v planu podan ločen prikaz predvidenih rednih vzdrževalnih del ter
obnovitvenih del. |
(2) Z letnim planom
javne službe se določa obseg opravljanja javne službe po posameznih
njenih sestavinah in prostoru ter periodičnost opravljanja posameznih
rednih opravil. |
75. člen |
(javno dobro) |
Javni parki, javna
igrišča in druge javne površine, ki so predmet obravnave po tem poglavju
odloka, so javno dobro v lasti občine in jih nihče ne more odtujiti niti
jim spreminjati namembnost brez odločitve občinskega sveta. |
76. člen |
(javna pooblastila) |
Pristojni organ
določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor in
okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec. Ta pristojnost
se lahko na način in pod pogoji iz tretjega odstavka 27. člena prenese
na izvajalca. |
77. člen |
(kataster drugih
javnih površin) |
(1) S tem odlokom se
upravljavcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno
vzpostavljenega katastra in vodenje katastra drugih javnih površin ki
jih vzdržuje, po vrstah in namenih uporabe, kataster dreves in drugih
nasajenih rastlin, evidenco elementov mestne opreme ter evidenco nad
začasno uporabo teh površin za druge namene oziroma o posegih vanje.
|
(2) Uskladitev
obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna
razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega
katastra in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska pogodba.
|
(3) Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last Občine Kostanjevice na Krki in se vodi skladno
s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega
informacijskega sistema. |
(4) Kataster se vodi
v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno
dostopna (»on-line«). |
(5) Koncesionar je
dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo
pravni upravičeni interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega
pravnega interesa. |
(6) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
koncesionar prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je koncesionar slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je koncesionar
prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
II. Javna snaga |
78. člen |
(prireditve na
prostem) |
(1) Organizatorji
kulturnih, športnih in drugih prireditev in aktivnosti na prostem so
dolžni mesto prireditve opremiti z ustreznimi posodami oziroma koši za
odpadke. |
(2) Po končani
prireditvi mora prireditelj prireditveni prostor očistiti in odpadke
pripraviti tako, da jih v 24 urah po zaključku prireditve izvajalec
javne službe »ravnanje z odpadki« lahko odpelje na odlagališče. |
79. člen |
(javni objekti) |
(1) Izvajalec na
površinah, ki jih vzdržuje, in upravljavci tržnic, sejmišč, igrišč,
avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč,
ulic, pločnikov in drugih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti,
morajo na površinah, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, zagotoviti
stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za
odpadke in se z izvajalcem javne službe »ravnanje z odpadki« dogovoriti
za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih
pogojih delovanja te javne službe. |
(2) Oseba iz prvega
odstavka je dolžna na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja,
namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za odpadke,
jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z
novimi. |
80. člen |
(odgovornost za javno
snago) |
(1) Če izvajalec
vzdrževanja oziroma upravljavec površine oziroma objekta ne zagotovi
čistoče skladno z 80. členom, lahko pristojni nadzorni organ odredi
izvajanje ukrepov za vzdrževanje čistoče ustreznemu izvajalcu, praviloma
izvajalcu javne službe »ravnanje z odpadki«. |
(2) V primeru
poškodovanja posod mora škodo poravnati tisti, ki jo je s svojim
ravnanjem povzročil. |
III. Varovanje drugih
javnih površin |
81. člen |
(namembnost) |
(1) Druge javne
površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega
značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi odločitvami
občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka mogoče pridobiti
posebno pravico uporabe, skladno z določbami 50. člena. |
(2) Brez soglasja
občinskega sveta ni mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za igrišča
in za urejene zelene površine. |
(3) Na igriščih in na
urejenih zelenih površinah je zlasti prepovedano: |
– vožnja in
parkiranje motornih vozil; |
– postavljanje ali
hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin odpadnega ali
uporabnega materiala; |
– prosto gibanje psov
in drugih domačih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki;
|
– lomljenje drevja
ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih mej; |
– poškodovanje klopi,
košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali drugih elementov
mestne opreme; |
– obešati plakate in
druge napise na drevje. |
(4) Določbe tega
člena smiselno veljajo tudi za tiste površine iz prejšnjega odstavka, ki
jih upravljajo ali so v lasti javnih subjektov, katerih ustanovitelj ali
soustanovitelj je občina. |
82. člen |
(urejanje površin v
urbanih naseljih) |
(1) Skupne površine v
uporabi lastnikov objektov v urbanih naseljih, ki jih za potrebe
izvajanja tega člena in 83. člena tega odloka predstavlja ureditveno
območje občine, z izjemo kmetijskih in gozdnih površin na tem območju,
morajo lastniki objektov urejati in vzdrževati skladno z ureditvijo, ki
jo narekujejo prostorski akti, zlasti pa skladno z načrti ureditve
zelenih površin. |
(2) Lastnik,
uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu pripada
zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine, vezane na
objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren za njeno
vzdrževanje v skladu z načrti ureditve zelenih površin in strokovnimi
hortikulturnimi pravili. |
(3) Oseba iz drugega
odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin, s tem da na teh
površinah brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme postavljati
začasnih objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme dopustiti
kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter
opravljanja gospodarske dejavnosti. |
83. člen |
(varovanje drevja v
urbanih naseljih) |
(1) Drevja na urbanih
območjih ni dovoljeno sekati brez dovoljenja pristojnega organa.
Dovoljenje ni potrebno za sekanje sadnega in nizkega okrasnega drevja.
|
(2) Dovoljenje se
izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega strokovnega mnenja.
|
(3) Dovoljenje ni
potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede izvajalec v
primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih
katastrof in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo, varnost
cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec dolžan
nemudoma obvestiti pristojni organ. |
(4) Za izdajo
dovoljenja za posek drevesa ni potrebno mnenje iz drugega odstavka v
primerih, ko drevo ali nasad nista posebej zaščitena in ne rasteta na
meji funkcionalne površine objekta ter gre istočasno za primer:
|
– da s posekom
soglašajo lastniki večinskega dela objekta, h kateremu funkcionalna
površina pripada, ali |
– da je posek
utemeljen zaradi varovanja zdravja oseb. |
(5) Stroški poseka
bremenijo: |
– na javnih površinah
– proračun; |
– na funkcionalnih
površinah objektov in na površinah v lastnini – lastnike objektov
oziroma površin. |
D – IZDAJANJE
SOGLASIJ IN DOVOLJENJ |
84. člen |
(postopek za izdajo
soglasij oziroma dovoljenj) |
(1) Vlogi za izdajo
soglasja iz drugega odstavka 47. člena prosilec, če z zakonom ni
določeno drugače, priloži: |
– kopijo katastrskega
načrta in zemljiškoknjižni izpisek ter |
– strokovno mnenje
izvajalca rednega vzdrževanja ustrezne javne ceste. |
(2) Vlogam za izdajo
dovoljenj iz 48. člena, 49. člena in 50. člena mora prosilec, če z
zakonom ni določeno drugače, priložiti: |
– projekt ali
ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega
posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine; |
– izjavo, da bo
uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma druge javne
površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da bo
prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še
najmanj v zakonsko določenem roku (odgovornost za solidnost gradnje) ter
|
– strokovno mnenje
izvajalca rednega vzdrževanja javne ceste oziroma javne površine.
|
(3) V izdanem
dovoljenju po vlogi iz drugega odstavka pristojni organ predpiše zlasti:
rok dokončanja del na javni površini, način zavarovanja gradbišča, delno
ali popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni
pogon in obvozne smeri, nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge
javne površine v prejšnje stanje. V dovoljenju pristojni organ lahko ob
upoštevanju vseh okoliščin primera, določi: |
– da se morajo dela
opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma izven prometnih
konic; |
– da bo namesto
upoštevanja izjave iz druge alinee drugega odstavka sam, vendar na
stroške prosilca in ob upoštevanju predpisov o javnih naročilih poskrbel
za povrnitev javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje;
|
– da mora prosilec po
povrnitvi v prejšnje stanje pridobiti strokovno ekspertizo izvedenih del
v obsegu, ki ga posebej določi pristojni organ. |
(4) Za večje posege v
javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja vzdolžna
prekopavanja cest, lahko pristojni organ z dovoljenjem zahteva
preplastitev celotne širine vozišča ali preplastitev celotnega voznega
pasu, po katerem se izvaja poseg. Pred izdajo dovoljenja pristojni organ
kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin
primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni inštrument
zavarovanja. Če prosilec ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja
oziroma iz dovoljenja, potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec
rednega vzdrževanja javnih cest. |
(5) Vlogi iz 83.
člena je potrebno, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti kopijo
katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek parcele, na kateri stoji
drevo ali nasad, soglasje lastnikov in sosedov, če je drevo na parcelni
meji, ter po potrebi strokovno mnenje iz drugega odstavka 83. člena ali
drug dokument, ki utemeljuje zahtevek. |
(6) V upravnih
zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim pooblastilom
preneseno na upravljavca, na prvi stopnji z upravno odločbo (dovoljenje,
soglasje) pristojni organ, na drugi stopnji pa župan, če ni v zakonu
določeno drugače. |
(7) Upravljalec je
pogoje za izdajo dovoljenj oziroma soglasij, ko ta odloča na prvi
stopnji dolžan predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred
izdajo dovoljenja oziroma soglasja seznaniti se z le-tem. |
85. člen |
(postopek
postavljanja neprometne signalizacije) |
(1) O vlogi
zainteresirane osebe za postavitev objektov iz 68. člena in 69. člena se
odloči skladno z občinskim predpisom, ki ureja plakatiranje in sorodne
oblike javnega oglaševanja. |
(2) Če organ, ki ga
določa občinski predpis iz prvega odstavka, ni hkrati tudi pristojni
organ iz tega odloka, mora biti pred njegovo odločitvijo pridobljeno
soglasje s pogoji pristojnega organa. V soglasju določi pogoje
postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in
varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh
objektov in naprav. |
E – INŠPEKCIJSKO
NADZORSTVO OBČINSKIH CEST |
86. člen |
(opravljanje
inšpekcijskega nadzorstva) |
(1) Izvajanje tega
odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo
za občinske ceste, nadzira pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem
odloka, ob sodelovanju službe, pristojne za občinski nadzor, policija pa
mora v primerih kršitev tega odloka ukrepati v skladu s svojimi
pristojnostmi. |
(2) Izvajanje določb
tega odloka, ki se ne nanašajo izključno na javne ceste, izvaja služba
za občinski nadzor. |
87. člen |
(nadzor izrednih
prevozov) |
Največje dovoljene
osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah
nadzoruje pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka v
sodelovanju s policijo, drugimi občinskimi nadzornimi organi ter
izvajalci rednega vzdrževanja. |
88. člen |
(naloge
inšpekcijskega nadzorstva cest) |
(1) Pri opravljanju
inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima pooblaščena oseba za nadzor
nad izvajanjem odloka poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih
predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti: |
1. nadzorovati
opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti; |
2. nadzorovati dela
pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti
ustavitev del, če se ta dela izvajajo v nasprotju z zakonom ali v
nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh
del; |
3. nadzorovati
izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih; |
4. ustaviti vsa dela
na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v
nasprotju z njim; |
5. odrediti odpravo
pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
|
6. v nujnih primerih,
ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda
na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči
škoda; |
7. odrediti ukrepe za
zagotovitev polja preglednosti; |
8. nadzorovati
izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
|
9. odrediti začasno
prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni
tehnično pregledana ali ni izročena prometu. |
(2) Pritožba zoper
odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, skladno z zakonom
o javnih cestah, ne zdrži njene izvršitve. |
(3) V zadevah iz 5.
točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti
občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost
udeležencev v prometu, pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka
lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih
primerih lahko pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka odloči
tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj. |
(4) Pri opravljanju
inšpekcijskega nadzorstva ima pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem
odloka, skladno z zakonom, pravico: |
– pregledovati
prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo
upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih
organizacij in skupnosti; |
– zaslišati stranke
in priče v upravnem postopku; |
– pregledati listine,
s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb; |
– vzeti vzorce
materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom
inšpekcijskega nadzorstva; |
– pridobiti osebne
podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil,
podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in
druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega
odloka in predpisov o javnih cestah; |
– proti potrdilu za
največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje
dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum
kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno
uporabljajo za občinske ceste; |
– od odgovorne osebe
zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste,
poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
|
(5) V zadevah iz 5.
točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti
občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost
udeležencev v prometu, pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka
lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih
primerih lahko pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka odloči
tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj. |
(6) Pooblaščena oseba
za nadzor nad izvajanjem odloka pri izvajalcu rednega vzdrževanja
občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega
vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncedentu
obrazložen predlog za uveljavitev sankcij. |
(7) Stroške izvajanja
odrejenih ukrepov iz tega člena ter stroške inšpekcijskega postopka
(dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z
začetkom postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi
zavezanec. |
89. člen |
(naloge občinskega
nadzora) |
(1) Organ občinskega
nadzora lahko z odločbo ugotovi pomanjkljivosti pri izvajanju odloka, ki
niso v izključni pristojnosti pooblaščene oseba za nadzor nad izvajanjem
odloka in kršitelju naloži njihovo odpravo in odpravo posledic kršitev.
Z odločbo določi tudi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če ta rok ni
upoštevan, organ občinskega nadzora odredi izvršitev odločbe po drugi
osebi na stroške kršitelja. |
(2) Z odločbo iz
prvega odstavka se odredi: |
– ukrepe za negovanje
in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih
nasadov in trt; |
– vzdrževanje in
obnavljanje poti, ograj, vodometov, klopi, posod za smeti, meteorne
kanalizacije in druge opreme; |
– zatiranje plevela
in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin; |
– ukrepe za varstvo
rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;
|
– ukrepe za varstvo
rastlin pred požarom, sušo, poplavo ipd.; |
– ukrepe za
vzdrževanje živih mej in dreves ob javnih cestah, da ne ovirajo
preglednosti in ne zakrivajo prometne signalizacije ali kazijo videz
kraja; |
– čiščenje zelenih
površin od elementarnih nezgod; |
– čiščenje suhih vej,
odpadnega listja in drugih odpadkov; |
– postavitev
opozorilnih tabel za prepoved hoje po zelenicah, prepoved odlaganja
smeti in odpadkov; |
– odstranitev
fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč; |
– odstranitev začasno
deponiranega gradbenega in drugega materiala; |
– odstranitev
kioskov, telefonskih govornic, stojnic ter miz in stolov pred
gostinskimi in drugimi lokali ali drugih objektov in predmetov,
nedovoljeno postavljenih na javni cesti ali drugi javni površini;
|
– da se po končanih
delih uporabljena javna cesta oziroma površina povrne v prvotno stanje;
|
– odstranitev
prometne in druge signalizacije, postavljene brez dovoljenja pristojnega
organa; |
– vzdrževanje
varnostnih ograj; |
– odvoz parkiranega
vozila na zeleni površini ali drugi javni površini na stroške kršitelja.
|
(3) Pri opravljanju
nadzorstva ima organ iz prvega odstavka, skladno z zakonom, pravico:
|
– zaslišati stranke
in priče v upravnem postopku; |
– pridobiti osebne
podatke o pravnih in fizičnih osebah, o lastništvu vozil, podatke o
lastništvu zemljišč in objektov ob oziroma na javni cesti ali površini,
potrebne za vodenje upravnega postopka v zvezi s kršitvami tega odloka
in predpisov o javnih cestah; |
– od odgovorne osebe
zahtevati, da v roku, ki ga določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v
zvezi s predmetom nadzorstva. |
(4) Stroške
inšpekcijskega nadzorstva (potni stroški in drugi stroški, ki so nastali
v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi
zavezanec. |
F – KAZENSKE DOLOČBE |
90. člen |
(težji prekrški) |
(1) Z globo 1200 EUR
se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: |
1. s streh in žlebov
objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju ne odstrani ledenih
sveč oziroma pri njihovem odstranjevanju ne zavaruje ustrezno pločnika
za pešce (prvi odstavek 45. člena); |
2. ne poskrbi, da so
na pročeljih objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju, ki so
obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in
vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki –
snegolovi (prvi odstavek 44. člena); |
3. odlaga sneg na
vozišče ali na pločnik oziroma na mesto, kjer le ta ovira promet vozil
ali pešcev (drugi odstavek 44. člena); |
4. ne poskrbi, da je
omogočen dostop do hidranta, ki je v uporabi zaradi požarne varnosti
(četrti odstavek 44. člena); |
5. brez soglasja
gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste
ali v njem postavlja kakršne koli druge objekte in naprave (drugi
odstavek 47. člena); |
6. brez dovoljenja
postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske
vode, nizkonapetnostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo,
vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 48. člena);
|
7. brez dovoljenja
prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali
opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 49. člena);
|
8. brez dovoljenja
podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela
na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala
ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega
vzdrževanja (prvi odstavek 50. člena); |
9. omeji javno
uporabo javnih cest in drugih javnih površin brez dovoljenja pristojnega
organa (drugi odstavek 50. člena); |
10. ne izvede prehoda
za pešce pod gradbenim odrom tako, da je hoja varna (četrti odstavek 50.
člena); |
11. pri sebi
zaposlenemu delavcu – invalidu ne zagotovi možnosti parkiranja na lastni
funkcionalni površini, če z njo razpolaga (četrti odstavek 53. člena);
|
12. izvaja izredni
prevoz po občinski cesti brez dovoljenja pristojnega organa (tretji
odstavek 54. člena); |
13. postavi na
površinah ob cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za
opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe
ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja
pristojnega organa (prvi odstavek 55. člena); |
14. brez soglasja
gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali
rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja
(prvi odstavek 56. člena); |
15. vrste in obsega
del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne
prilagodijo tako, de se zavaruje občinska cesta (60. člen); |
16. brez soglasja
gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z
ustrezno lovilno napravo (60. člen); |
17. brez soglasja ob
cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na
stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost
prometa na njej (60. člen); |
18. brez soglasja
opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko
povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako
vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v
nasprotju s pogoji tega soglasja (60. člen); |
19. začasno ali
trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna
koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi
lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala
promet na cesti (prvi odstavek 61. člena); |
20. vozi motorno
vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne
poškodujejo vozišča (drugi odstavek 62. člena); |
21. postavi nagrobno
ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi
tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje
in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz
soglasja (69. člen); |
22. po igriščih ali
urejenih zelenih površinah ali po površinah iz četrtega odstavka 81.
člena vozi ali parkira motorno vozilo, postavi oziroma hrani večje
predmete ali odpadni ali uporabni material, lomi drevje, ali grmovje,
trga cvetlice ali poškoduje žive meje, namerno poškoduje elemente mestne
opreme ali obeša plakate in druge napise na drevje (tretji odstavek 81.
člena); |
23. ne ureja ali
vzdržuje funkcionalne površine skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo
prostorski akti ali načrti ureditve zelenih površin (prvi in drugi
odstavek 82. člena); |
24. poseka ali obseka
drevo na urbanem območju v nasprotju s tem odlokom (prvi odstavek 83.
člena); |
25. izvaja dela na
cesti v času, ko mu dovoljenje tega ne dopušča (tretji odstavek 84.
člena). |
(2) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek
iz prvega odstavka. |
(3) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori katero od
dejanj iz prvega odstavka. |
91. člen |
(lažji prekrški) |
(1) Z globo 800 EUR
se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: |
1. opravlja čiščenje
prometnih površin ali zbira komunalne odpadke na krajih in v času, ko na
podlagi odločitve pristojnega organa ni dovoljeno (prvi odstavek 36.
člena); |
2. posipa cesto ali
pločnik s pepelom, žagovino, smetmi in podobnim materialom ali ravna
drugače v nasprotju s tretjim odstavkom 43. člena; |
3. v času
odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, ne odstrani
svojega vozila z javnih prometnih površin (tretji odstavek 44. člena);
|
4. po odstranitvi
neposredne nevarnosti brez objektivnih razlogov ne odstrani takoj
poškodb na napravah in objektih ter vzpostavi ceste v prvotno stanje
(tretji odstavek 49. člena); |
5. ne skrbi za
nemoteno delovanje odtočnega sistema javne ceste na območju priključka,
ki ga je usposobil oziroma ga uporablja (tretji odstavek 56. člena);
|
6. označi prehod za
vozila brez dovoljenja (prvi odstavek 57. člena); |
7. parkira vozilo ali
kako drugače onemogoči prehod vozilu na prehodu za vozila (prvi odstavek
57. člena); |
8. po mestnih ulicah
vodi domače delovne živali brez dovoljenja pristojnega organa ali vodi
pse brez povodca (drugi odstavek 61. člena); |
9. vozi vozilo s
takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče
(prvi odstavek 62. člena); |
10. če ne dopusti ali
ne izvede obveznosti, ki jih ima kot sosed občinske ceste (63. člen);
|
11. brez dovoljenja
izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi
opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi
in tretji odstavek 64. člena); |
12. ne obvesti ali ne
obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste
zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti
dovoljenja (drugi odstavek 65. člena); |
13. izvede delno ali
popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo,
delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v
skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne
prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji
odstavek 65. člena); |
14. ne obvesti
javnosti po sredstvih javnega obveščanja o zapori ceste ali preusmeritvi
prometa, ki jo je predlagal (šesti odstavek 65. člena); |
15. ravna v nasprotju
z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 66.
člena); |
16. postavi ali uredi
prometno ali neprometno signalizacijo, ki vpliva na promet na občinski
cesti, brez aktov pristojnih organov iz 67. člena (peti odstavek 67.
člena, 68. člen); |
17. kot organizator
prireditve na prostem ne postavi potrebnega števila posod oziroma košev
za odpadke (prvi odstavek 78. člena) ali ne zagotovi očiščenja
prireditvenega prostora skladno z drugim odstavkom 78. člena);
|
18. ne ravna skladno
z prvim ali drugim odstavkom 79. člena; |
19. po igriščih ali
urejenih zelenih površinah ali po površinah iz četrtega odstavka 81.
člena dopušča prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter omogoča
onesnaževanje z njihovimi iztrebki (tretji odstavek 81. člena);
|
20. če na
funkcionalni površini, vidni na javne površine, brez ustreznega
upravnega dovoljenja postavi začasni objekt, ali dopusti kurjenja,
odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter
opravljanje gospodarske dejavnosti (tretji odstavek 82. člena).
|
(2) Z globo 300 EUR
se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
prvega odstavka. |
(3) Z globo 300 EUR
se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od
dejanj iz prvega odstavka. |
92. člen |
(kršitev obveznosti
vzdrževanja cest) |
(1) Z globo 1200 EUR
se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, ki
je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost v skladu z 31. členom odloka. |
1. če teh cest ne
vzdržuje redno tako da omogočajo varno odvijanje prometa (29. člen);
|
2. če ne zagotovi
opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (32. člen);
|
3. če ne prične s
pluženjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 42.
člena odloka oziroma ugotovljene in potrjene okoliščine iz drugega
odstavka 42. člena odloka; |
4. če pluženja ne
izvede na način ali v rokih, določenih v tretjem in četrtem odstavku 42.
člena odloka; |
5. če ne prične s
posipavanjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz 43. člena odloka.
|
(2) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba
izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. |
93. člen |
(kršitev obveznosti
uskladitve del) |
(1) Z globo 1200 EUR
se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem
telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega
organa ali če mu ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (24.
člen). |
(2) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba
investitorja. |
(3) Z globo 400 EUR
se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pristojnega organa, če pred
začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti
investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob
cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (24. člen). |
94. člen |
(varstveni ukrep) |
Če je napis,
opozorilni znak, reklamna tabla ali podoben objekt, ki ni prometni znak,
postavljen v varovalnem pasu ceste brez dovoljenja, ali če je postavljen
v nasprotju s pogoji iz dovoljenja oziroma soglasja, ali če ni redno
vzdrževan, ali če je postavljen v nasprotju z merili in kriteriji iz
veljavnih predpisov, lahko organ nadzora odloči o njegovi takojšnji
odstranitvi na stroške tistega, ki ga je postavil. Pritožba zoper to
odločitev ne odloži njene izvršitve. |
95. člen |
(varstveni ukrep) |
(1) Ob neupravičeni
uporabi javne zelenice ali igrišča lahko pooblaščena oseba občinskega
nadzora izda odredbo o: |
– takojšnji
odstranitvi parkiranega vozila; postopek se izvede po postopku za
prisilni odvoz nepravilno parkiranih vozil na javnih cestah, kot
sestavnem delu javne službe iz 30. člena tega odloka; |
– takojšnji
odstranitvi postavljenih predmetov ali materiala. |
(2) Ukrepi iz prvega
odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s
prepovedanim ravnanjem. |
96. člen |
(odprava poškodb ali
onesnaženj ceste ali druge javne površine) |
(1) Odprava poškodb
ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine bremeni tistega,
ki jo je povzročil. Pri tem poškodba ali onesnaženje, ki jo povzroči:
|
– vozilo, bremeni
voznika ali lastnika, |
– žival, bremeni
lastnika oziroma rejca. Povzročitelj oziroma oseba, ki jo bremeni
odprava posledic, je dolžna sama poskrbeti za to. Če tega sama ne stori,
ji to odredi organ nadzora. |
(2) Če organ nadzora
ugotovi, da oseba sama tega ne bo storila ali da strokovno ni
usposobljena ali da ni opremljena za to, odredi odstranitev posledic
oziroma vzpostavitve prejšnjega stanje po za to usposobljenem izvajalcu
na breme osebe iz prvega odstavka. |
(3) Plačilo stroškov
odprave poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine
ne izključuje morebitne odgovornosti za prekršek. |
G – PREDHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
97. člen |
(komisija za tehnično
urejanje prometa) |
Župan imenuje in
razrešuje izmed strokovnjakov člane Komisije za tehnično urejanje
prometa, ki strokovno proučuje razmere in presoja predloge ukrepov s
področja urejanja prometa, predvsem glede tehničnega urejanja cest,
signalizacije in drugih vprašanj, ki se nanašajo na urejanje cest.
Komisija nudi svoja strokovna stališča županu, pristojnemu organu in
drugim telesom pred sprejemom ustreznih odločitev. |
98. člen |
(pravilniki) |
Pravilnika iz 53. in
57. člena, ki ju lahko sprejme občinski svet, se objavita v Uradnem
listu Republike Slovenije. Določbe, ki se nanašajo na prehode za vozila,
se lahko uveljavijo šele po določitvi ustrezne višine komunalne takse. |
99. člen |
(prilagoditev
neprometnih znakov) |
(1) Neprometni znaki,
ki so postavljeni na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena
Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se morajo
prilagoditi določbam 68. in 69. člena tega odloka ter določbam novega
predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa, če veljavni
občinski predpis, ki ureja plakatiranje in druge oblike javnega
oglaševanja ne določa drugače. |
(2) Neprometni znaki,
ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona
o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni
v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo. |
100. člen |
(obstoječe omejitve
uporabe občinske ceste) |
Določbe 46. člena
tega odloka se ne nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih
cestah ob uveljavitvi tega odloka. |
101. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati Odlok o javni snagi in čiščenju javnih
površin (Uradni list RS, št. 21/02), Odlok o občinskih cestah v Občini
Krško (Uradni list RS, št. 71/99 in 36/00) ter Odlok o ureditvi zimske
službe v Občini Krško (Uradni list SRS, št. 7/88). |
102. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 354-8/2010 |
Kostanjevica na Krki,
dne 20. aprila 2010 |
|
Župan |
Občine Kostanjevica
na Krki |
Mojmir
Pustoslemšek l.r. |