|
Na podlagi 61., 98. in 104. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18.,
86. in 98. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je
Občinski svet Občine Škofja Loka na 17. redni seji dne 3. julija 2008
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za posodobitev zbirnega
kanala Trata |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta
2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine
Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št.
103/04, popr. 103/05, 17/06, 64/07 Odl: U-I-116/05-21) sprejme občinski
podrobni prostorski načrt za posodobitev zbirnega kanala Trata (v
nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt). |
|
|
(2) Občinski podrobni prostorski načrt določa mejo območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta, funkcijo območja, lego,
potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za
oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in
komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja
posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad
izvajanjem odloka. |
|
|
2. člen |
|
|
(izdelovalec občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal LUZ d.d.,
Ljubljana, pod številko projekta 6073-6, junija 2008, na podlagi
idejnega projekta, ki ga je izdelalo podjetje Hidrosvet, d.o.o, Celje,
pod številko projekta 138/07, oktobra 2007. |
|
|
3. člen |
|
|
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt iz 1. člena tega
odloka vsebuje tekstualni in grafični del. |
|
|
(2) Tekstualni del obsega: |
|
|
a) odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
|
|
|
b) obrazložitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
z naslednjo vsebino: |
|
|
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega
prostorskega načrta; |
|
|
– povzetek prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka; |
|
|
– opis prostorskih pogojev za izvedbo zbirnega kanala
Trata; |
|
|
– tehnični opis načrtovanih ureditev kanalizacijskega
sistema; |
|
|
– pogoji za prometno in komunalno urejanje prostora;
|
|
|
– prostorske ureditve po posameznih področjih;
|
|
|
– opis območja OPPN; |
|
|
– podatke o označbi, površini, vrsti rabe in lastništvu;
|
|
|
– elemente za zakoličbo; |
|
|
– vrednost investicije za izvedbo občinskega podrobnega
prostorskega načrta; |
|
|
– etapnost izvajanja občinskega podrobnega prostorskega
načrta in tolerance |
|
|
c) smernice nosilcev urejanja prostora za občinskega
podrobnega prostorskega načrta |
|
|
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k občinskem
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
|
|
(3) Grafični del obsega naslednje grafične načrte:
|
|
|
– prikaz iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka z
vrisom območja OPPN, M 1:5000; |
|
|
– prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka z
vrisom območja OPPN, M 1:5000; |
|
|
– prostorski ureditveni pogoji za podeželje Škofja Loka z
vrisom območja OPPN, M 1:5000; |
|
|
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz
prostorskega plana občine Škofja Loka z vrisom meje območja OPPN, M
1:5000; |
|
|
– komunalna in energetska ureditev, M 1:1000; |
|
|
– ureditvena situacija, M 1:1000; |
|
|
– prikaz posega in območja OPPN na digitalnem katastrskem
načrtu, M 1:1000; |
|
|
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M
1:1000; |
|
|
– načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč ter
zakoličba, M 1:1000. |
|
|
II. OBSEG OBMOČJA OPPN |
|
|
4. člen |
|
|
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
obsega površine, potrebne za izgradnjo in obratovanje kanalizacijskega
sistema z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti vključno z
ureditvijo pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture,
na katerih se po izvedbi posegov na njih vzpostavi prejšnje stanje.
|
|
|
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
zajema površino 4,0 m od osi primarnega kanalizacijskega omrežja na
odsekih dimenzije 400–800 mm in 5,0 m od osi primarnega kanalizacijskega
omrežja na odsekih dimenzije 800–1200 mm obojestransko. |
|
|
Na območjih, kjer se predvideno kanalizacijsko omrežje
približa objektom, se območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
ob predpostavki, da se predvidi ustrezen način gradnje, ki omogoča
izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene),
zoži. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka preko
naslednjih območij urejanja: ID, SK, SKk, SKL-DI 05, SKL-EE 01, SKL-MS
14, SKL-PD 01, SKL-PD 02, SKL-PD 03, SKL-SE 06, SKL-SE 09, SKL-SE 10,
SKL-SE 14, SKL-SE 15, SKL-SK 08, SKL-SK 11, SKL-SK 12, SKL-SK 13, SKL-SV
09, SKL-SV 10, SKL-SV 11, SKL-SV 12, SKL-SV 13, SKL-ZD 03, SKL-ZD 04,
VIM-SK 04, JOB-ID 06. |
|
|
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se
nahaja na območju Občine Škofja Loka in obsega naslednja zemljišča:
|
|
|
K.o. Stari Dvor (2029): |
|
|
121/5, 143/4, 46/3, 752/5, 734/3, 708/1, 707/3, 706,
679/40, 679/17, 679/44, 679/14, 679/13, -213, -307, 1/1, 1/2, 1399,
27/4, 27/5, 27/6, 27/8, 27/9, 31/2, 35, 5/1, 5/5, 84/1, 84/2, 84/3,
84/4, 84/5, 1395/1, 27/2, 37/25, 1388/1, 106, 122/1, 122/4, 123/3,
148/10, 148/9, 119/3, 122/3, 127/1, 1405, 143/3, 154/1, 656/2, 656/4,
679/11, 679/12, 100/1, 101/1, 103/2, 1388/1, 99/6, 37/1, 752/2, 148/13,
148/14, 123/12, 123/11 |
|
|
K.o. Suha (2030): |
|
|
1219, 1207/11, 1207/13, 860/1, 860/2, 860/3, 865/4, 888/4,
860/4, 865/2, 944, 946/1, 946/3, 644/1, 644/2, 644/3, 645, 648, 1199/2,
1200, 1201/1, 633/1, 633/7, 633/8, 633/9, 634, 1207/2, 733/1, 735, 736,
737, 763, 773, 779/1, 780, 781, 948/1, 947/1, 946/1, 1219, 1191/2,
862/4, 600/31, 1209/1, -72, -73. |
|
|
(4) Poleg zemljišč ali delov zemljišč navedenih v tretjem
odstavku tega člena bo poseg zaradi gradnje in obratovanja načrtovanega
kanalizacijskega omrežja tudi na naslednjih zemljiščih ali delih
zemljišč, na katerih velja prostorski izvedbeni akt iz prvega odstavka
8. člena tega odloka in niso del območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta: |
|
|
– ureditveno območje prostorskega izvedbenega akta za
izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke: |
|
|
K.o. Suha |
|
|
860/2, 865/2, 888/4, 865/4, 862/2, 862/1, 860/1, 1207/11,
862/4 |
|
|
K.o. Stari Dvor |
|
|
5/5, 5/1 |
|
|
(5) Načrtovani zbirni kanal Trata s spremljajočimi
objekti, razbremenilni kanal v odvodnik reko Soro in kanal za odpadne
padavinske vode tangirajo naslednja zemljišča: |
|
|
a) Zbirni kanal Trata |
|
|
K.o. Stari Dvor (2029): |
|
|
46/3, 752/5, 734/3, 708/1, 707/3, 706, 679/40, 679/17,
679/14, 679/13, 1405, 656/2, 656/4, 679/12, 100/1, 101/1, 103/2
|
|
|
K.o. Suha (2030): |
|
|
1209/1, 944, 946/3, 644/1, 645, 648, 948/1, 947/1, 946/1,
1219, 860/2, 888/4, 865/4, 862/4, 862/2, 644/2, 860/4 |
|
|
b) Razbremenilnik R6 |
|
|
K.o. Suha (2030): |
|
|
644/1, 1209/1 |
|
|
c) Razbremenilnik R7 |
|
|
K.o. Suha (2030): |
|
|
1207/13, 944, 946/1 |
|
|
d) Razbremenilni bazen deževnih vod RBDV (R20)
|
|
|
– RBDV (R20) |
|
|
K.o. Suha (2030): |
|
|
947/1, 948/1 |
|
|
– nov izliv v potok Sušica |
|
|
K.o. Suha (2030): |
|
|
947/1 |
|
|
e) Kanal za odpadne padavinske vode |
|
|
K.o. Stari Dvor (2029): |
|
|
-307, 1/2, 1399, 27/4, 27/8, 5/1, 84/1, 84/2, 84/3, 84/4,
84/5, 1395/1, 27/2, 37/1, 37/25, 1388/1, 106, 122/4, 123/3, 148/10,
148/14, 123/11, 123/12, 5/5 |
|
|
K.o. Suha (2030): |
|
|
1207/11, 1207/13, 860/1, 860/2, 860/3, 862/1, 862/2,
865/2, 865/4, 862/4 |
|
|
f) Razbremenilni kanal |
|
|
K.o. Suha (2030): |
|
|
1209/1, 1199/2, 1200, 1201/1, 633/7, 633/8, 633/9, 634,
733/1, 735, 736, 737, 763, 773, 779/1, 781, 1207/2. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI UREJANJA |
|
|
5. člen |
|
|
(prostorske ureditve, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom) |
|
|
(1) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ureja
posodobitev nekaterih odsekov zbirnega kanala Trata in pripadajočih
funkcionalnih objektov, razbremenilnega kanala od križišča Ljubljanske
ceste in ceste Hafnerjevo naselje do Sore, ter kanala za odpadno
padavinsko vodo, ki poteka od Alpetourja do Ljubljanske ceste in nato v
potok Sušica. |
|
|
(2) Zbirni kanal Trata |
|
|
1. Na zbirnem kanalu Trata je predvidena zamenjava
naslednjih cevi: |
|
|
– kanal v industrijski coni na odseku od proizvodnih
obratov podjetja Jelovica do križišča Ljubljanske ceste in ceste
Hafnerjevo naselje dimenzije 400 – 600 mm se zamenja s cevmi dimenzije
1100 mm v dolžini 239 m, s cevmi dimenzije 1000 mm v dolžini 344 m, s
cevmi dimenzije 800 mm v dolžini 182 m, s cevmi dimenzije 600 mm v
dolžini 50 m in cevmi dimenzije 400 mm v dolžini 88 m; |
|
|
– obstoječi navezovalni kanal na obstoječi razbremenilnik
R6 dimenzije 800 mm v dolžini 40 m se zamenja s cevovodom dimenzije 1000
mm v dolžini 28 m in s cevovodom dimenzije 1200 mm v dolžini 12 m.
Izvede se prevezava, tako da v novi razbremenilnik R6 pride iz vzhodne
smeri namesto dveh samo ena cev; |
|
|
– kanal dimenzije 600 mm v dolžini 162 m na odseku med
razbremenilnikom R7 in razbremenilnim bazenom deževnih vod RBDV (R20) se
zamenja s cevovodom dimenzije 1200 mm. Na tem odseku zbirni kanal Trata
prečka potok Sušica. Zaradi povečanja dimenzije zbirnega kanala Trata iz
sedanjih 600 mm na 1200 mm in pogojev da mora biti prečkanje s strugo
izvedeno tako, da je teme cevi najmanj 1,2 m pod dnom struge vodotoka
(smernice Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Urad
za upravljanje z vodami), je treba prečkanje zbirnega kanala Trata in
struge potoka Sušica izvesti s sifonom. Direktni gravitacijski
priključek zaradi že izgrajenega razbremenilnega bazena deževnih vod
(RBDV 900 m3 (R20)) ni možen. Sifon je lociran neposredno na RBDV (R20).
Sifon se prične in konča z dvoprekatnima revizijskima jaškoma iz
armiranega betona med katerima je predvidena cev dimenzije 400 mm (za
sušni dotok) in dvojna cev dimenzije 900 mm (padavinski dotok). Cevi pod
strugo Sušice so obbetonirane. Objekt sifona je zasnovan tako, da je
možno katerokoli cev izključiti iz obratovanja. Dno vstopnega jaška je
poglobljeno za namestitev prenosne potopne črpalke za izčrpavanje
odpadne vode iz sifona (za cevi, ki so izključene iz delovanja).
Prenosna črpalka bo napajana preko prenosnega agregata; |
|
|
– kanal dimenzije 400–600 mm iz razbremenilnega bazena
deževnih vod RBDV (R20) v dolžini 200 m se zamenja s cevovodom dimenzije
600 mm. |
|
|
Vsi odseki načrtovanega kanala Trata bodo potekali po
obstoječih trasah in bodo vkopani na globini med 2,0 in 4,5 m.
|
|
|
Poleg zamenjave posameznih odsekov kanala Trata je treba
zaradi gradnje padavinskega kanala iz petega odstavka tega člena na
odseku, kjer je načrtovana gradnja novega padavinskega kanala dimenzije
900 mm izven nasipa regionalne ceste R1 – 210/1078, prestaviti odsek
zbirnega kanala Trata dimenzije 1300 mm v dolžini 90 m. Trasa novega
kanala bo prestavljena v deviacijo ceste »1-2« južno od regionalne
ceste. |
|
|
2. Funkcionalni objekti na trasi zbirnega kanala Trata
|
|
|
Razbremenilnik R6 |
|
|
Na zbirnem kanalu se v celoti zamenja razbremenilnik R6 na
križišču Ljubljanske ceste in ceste Hafnerjevo naselje. Premer vtočne
cevi v razbremenilnik bo 1200 mm, premer razbremenilne cevi iz
razbremenilnika 1200 mm. Iztočna cev premera 1000 mm v smeri R7 ostane
nespremenjena. |
|
|
Razbremenilnik R7 |
|
|
Dimenzija vtočne cevi obstoječega razbremenilnika R7, ki
je lociran vzhodno od potoka Sušica, je 1300 mm, iztočna cev pa je
dimenzije 600 mm. Dimenzija iztočne cevi se spremeni iz 600 mm na 1200
mm, tako da razbremenilnik ne bo imel več funkcije razbremenilnika.
Njegovo funkcijo bo prevzel obstoječi razbremenilni bazen deževnih vod
RBDV (R20) volumna 900 m3. |
|
|
Razbremenilni bazen deževnih vod |
|
|
Na razbremenilnem bazenu deževnih vod RBDV (R20) volumna
900 m3 se izvede povečanje profila obstoječe vtočne cevi iz dimenzije
600 mm na 1200 mm in nov izliv v potok Sušica dimenzije 1200 mm.
Razbremenilni bazen deževnih vod bo tako prevzel funkcijo
razbremenilnika R7. |
|
|
(3) Razbremenilni kanal v odvodnik Soro |
|
|
Od razbremenilnika R6 na Križišču Ljubljanske ceste in
ceste Hafnerjevo naselje do Sore se v celoti zamenja razbremenilni kanal
dimenzije 700 mm s kanalom dimenzije 1200 mm v dolžini 632 m.
|
|
|
Načrtovani razbremenilni kanal bo potekal po obstoječi
trasi in bo vkopan na globini med 2,0 in 4,0 m. |
|
|
(4) Kanal za odpadne padavinske vode |
|
|
V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se
izvede zamenjava kanala za odpadno padavinsko vodo za del industrijske
cone Trata, ki poteka od Alpetour-ja do Ljubljanske ceste, nato pa do
izliva v potok Sušica. |
|
|
Obstoječi kanal dimenzije 500 mm se zamenja s cevovodom
dimenzije 900 v dolžini 742 m. Načrtovani padavinski kanal bo potekal po
trasi obstoječega padavinskega kanala, razen na odseku, kjer obstoječi
padavinski kanal poteka v nasipu rekonstruirane regionalne ceste R1 –
210/1078. Na tem odseku bo trasa načrtovanega padavinskega kanala
potekala v deviaciji ceste »1 – 2« južno od regionalne ceste.
|
|
|
Načrtovani kanal za padavinske vode bo vkopan na globini
med 0,9 in 6,0 m. |
|
|
6. člen |
|
|
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) |
|
|
(1) Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta in na zemljiščih ali delih zemljišč, preko katerih je predvidena
gradnja kanalizacijskega omrežja, pa niso del območja tega občinskega
podrobnega prostorskega načrta, se zemljišča po končani gradnji
vzpostavi v prejšnje stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v
skladu z zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta. S tem
občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ohranja obstoječa namenska
raba, ob upoštevanju pogojev omejene rabe v koridorju načrtovanega
kanalizacijskega sistema. |
|
|
(2) Zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja bo treba
odstraniti nekatera drevesa in ostalo vegetacijo vzdolž trase
predvidenega kanalizacijskega omrežja. Vso odstranjeno vegetacijo je, če
jo to izvedljivo, potrebno nadomestiti. |
|
|
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO UREJANJE |
|
|
7. člen |
|
|
(posegi v območju OPPN) |
|
|
V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so
dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih
infrastrukturnih objektov ter postavitev montažnih ograj in urbane
opreme. Pri tem je potrebno upoštevati pas z omejitvijo širine 2 m od
osi predvidenega zbirnega kanala Trata, razbremenilnega kanala iz
razbremenilnika R6 in padavinskega kanala na vsako stran. V tem pasu naj
se ne postavlja ograj ali opor, sadi rastlin s koreninami globljimi kot
0,5 m in obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m. Posegi ne smejo ovirati
gradnje, delovanja in vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Zaradi
varstva kanalizacijskega sistema pred poškodbami je treba pri izvajanju
kakršnihkoli naknadnih posegov v koridorju upoštevati višinski potek
kanalov. Za vse posege znotraj koridorja je treba pridobiti soglasje
lastnika oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema. |
|
|
8. člen |
|
|
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) |
|
|
(1) Načrtovano komunalno in energetsko omrežje poteka po
ureditvenem območju prostorskega izvedbenega akta za izgradnjo Poljanske
obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110)« (Uradni
list RS, št. 48/02). |
|
|
(2) Posodobitev zbirnega kanala Trata je po določilih
navedenega izvedbenega prostorskega akta dovoljena. Na mestih, kjer
načrtovano kanalizacijsko omrežje poteka po območju veljavnega
prostorskega akta za Poljansko obvoznico, je trasa prilagojena
načrtovanim ureditvam tega akta. |
|
|
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA |
|
|
9. člen |
|
|
(pogoji za prometno urejanje) |
|
|
(1) Pred začetkom gradbenih del je potrebno izdelati
projektno dokumentacijo in ugotoviti vsa križanja obstoječih kablov in
vodov s traso načrtovanega kanalizacijskega omrežja. |
|
|
(2) Za potrebe gradnje in obratovanje predvidenega
kanalizacijskega sistema ni treba izvesti novih prometnih povezav.
Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako,
da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje,
naravno okolje in obstoječe ureditve. |
|
|
(3) Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne
dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom
zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih
zemljišč. |
|
|
(4) Prečkanja oziroma poteki po lokalnih cestah se
izvedejo s prekopi. Vsa prečkanja predvidenih kanalov z državno cesto
naj se predvidi s podbijanjem oziroma podvrtavanjem vozišča. V primeru,
da podbijanje oziroma podvrtavanje vozišča ni možno, je treba predvideti
ustrezne rešitve, jih utemeljiti in nanje obvezno pridobiti soglasje
DRSC. |
|
|
(5) Za izvajanje del v regionalni cesti R1 – 210/1078
Škofja Loka–Jeprca, regionalni cesti R2 403 -1076 Češnjica–Škofja Loka
in lokalnih cestah je treba pridobiti posebno dovoljenje za zaporo
ceste. Zaradi gradnje kanalizacijskega sistema ne sme biti ogrožena
stabilnost cestnega sveta, še posebej dela, ki se bo uporabljal za dovoz
in reden promet (izven območja zapor). |
|
|
(6) Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine
povrniti v stanje pred posegom, in sicer tako, da se prepreči
kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča), cestišče
pa se sanira v enaki obliki in kvaliteti, kot je bilo pred gradbenim
posegom. |
|
|
(7) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja
oziroma pred pričetkom del v skladu z zakonom o javnih cestah (ZJC,
Uradni list RS, št. 33/06, 45/08) dolžan pridobiti soglasje in
dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo
del, pri izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za
ceste. |
|
|
10. člen |
|
|
(križanje z zgrajeno prometno infrastrukturo) |
|
|
(1) Načrtovano kanalizacijsko omrežje prečka oziroma
poteka v varovalnem pasu državne ceste R1 210 – 1078 Škofja Loka–Jeprca.
|
|
|
(2) Načrtovani razbremenilni kanal v reko Soro prečka
državno cesto R1 210 – 1078 Škofja Loka–Jeprca v stacionaži državne
ceste km 0+728. |
|
|
(3) Načrtovani kanal za padavinske vode v stacionaži
regionalne ceste R1 210 – 1078 Škofja Lok –Jeprca km 0+278 prečka in
poteka v varovalnem pasu že izvedenega odseka načrtovane Poljanske
obvoznice po »Odloku o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske
obvoznice Škofje Loka (Uradni list RS, št. 48/02) in projektni
dokumentaciji za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofja Loka. Trasa
načrtovanega padavinskega kanala, ki poteka v deviaciji ceste »1-2« ne
sme posegati v nasip že izvedenega odseka Poljanske obvoznice, za kar je
treba v projektni dokumentaciji predvideti ustrezen način gradnje, ki
omogoča izkope v minimalnem gabaritu (zagatne stene). Pri izdelavi
projektne dokumentacije je treba upoštevati PID projekt že izvedenega
odseka Poljanske obvoznice, ki ga je izdelalo Spit gradbeni inženiring
d.o.o. pod št. projekta 109 – 01/07, novembra 2007. |
|
|
(4) Načrtovano kanalizacijsko omrežje poteka po obstoječih
lokalnih cestah. |
|
|
(5) Načrtovano kanalizacijsko omrežje se v km 586+250 m
približa železniški progi Ljubljana–Jesenice na oddaljenost 100 m. |
|
|
11. člen |
|
|
(pogoji za komunalno urejanje) |
|
|
(1) Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike
predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih
vodov, pod pogoji njihovih upravljavcev. |
|
|
(2) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne
tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in
energetskih vodov in naprav. Pri pripravi projektne dokumentacije je
treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidenega
kanalizacijskega sistema s komunalnimi, energetskimi in
telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične rešitve.
|
|
|
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen
komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s
soglasjem upravljavca komunalnega voda. |
|
|
(4) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo
komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem. |
|
|
(5) Za potrebe vzdrževanja kanalizacijskega sistema mora
biti zagotovljen nemoten dostop za vozila za čiščenje kanalov. |
|
|
12. člen |
|
|
(križanje z zgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo) |
|
|
Predvideno kanalizacijsko omrežje prečka oziroma poteka v
vplivnem območju obstoječih komunalnih vodov: |
|
|
Vodovod: |
|
|
Načrtovani zbirni kanal Trata prečka oziroma poteka v
vplivnem območju naslednjih pomembnejših vodovodov: |
|
|
– prečka obstoječi vodovod dimenzije 400 mm severno od
Jelovice, |
|
|
– prečka obstoječi vodovod dimenzije 250 mm pri
Alpetour-ju, |
|
|
– poteka vzporedno in prečka obstoječi vodovod dimenzije
160 mm od Alpetour-ja do OŠ Cvetka Golarja, |
|
|
– prečka obstoječi vodovod dimenzije 250 mm, ki poteka od
Starega dvora proti Suhi. |
|
|
Načrtovani kanal za odvajanje padavinskih vod prečka
oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih pomembnejših vodovodov:
|
|
|
– poteka vzporedno in prečka obstoječi vodovod dimenzije
250 mm, ki poteka od Starega dvora proti Suhi. |
|
|
Plinovodno omrežje: |
|
|
Načrtovano kanalizacijsko omrežje prečka oziroma poteka v
vplivnem območju naslednjih pomembnejših plinovodov: |
|
|
– v cesti vzhodno od Alpetour-ja prečka (v stacionaži
0+525 m) in poteka v varstvenem pasu prenosnega plinovoda v upravljanju
Geoplin plinovodi d.o.o. z oznako 10300 DN 200 (zbirni kanal Trata),
|
|
|
– prečka obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje z
oznako BA DN 250 mm v križišču južno od Alpetour-ja (zbirni kanal
Trata), |
|
|
– prečka obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje z
oznako BC – 2 PE 160 mm pri OŠ Cvetka Golarja v Frankovem naselju
(zbirni kanal Trata), |
|
|
– prečka obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje z
oznako AA DN 200 mm in BB PE 110 mm v križišču pred bloki v Frankovem
naselju (kanal za odvajanje padavinskih vod). |
|
|
Elektroenergetski vodi: |
|
|
Načrtovane ureditve prečkajo oziroma potekajo v vplivnem
območju SN in NN vodov ter 110 kV daljnovoda Kleče – Škofja Loka –
Okroglo 2. |
|
|
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
13. člen |
|
|
(posegi v obstoječe objekte in naprave) |
|
|
Zaradi gradnje načrtovanega kanalizacijskega sistema se
ruši obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki se posodablja in
razbremenilnik R6, ki se nadomesti z novim. Kjer bo potrebno, se zaradi
gradnje kanalizacijskega omrežja začasno odstrani ograje, ki jih je
treba po končani gradnji postaviti v prvotno stanje. Drugo rušenje
obstoječih objektov in naprav ni predvideno. |
|
|
14. člen |
|
|
(odstranitev vegetacije) |
|
|
(1) Zaradi gradnje zbirnega kanala Trata bo potrebna
odstranitev dreves ob potoku Sušica. |
|
|
(2) Vsa odstranjena drevesa in ostalo vegetacijo na
celotni trasi predvidnega kanalizacijskega omrežja je potrebno
nadomestiti. |
|
|
(3) Pri vseh izkopih v bližini dreves je treba uporabiti
tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje
gradbene jame, zagatne stene). |
|
|
15. člen |
|
|
(ohranjanje narave in naravnih vrednot) |
|
|
(1) Trasa načrtovanega kanala za odvajanje odpadnih
padavinskih vod posega v naslednja območja naravnih vrednot:
|
|
|
– Sora – od sotočja obeh Sor do Medvod, ident. št. 4428 V,
|
|
|
– Škofja Loka – hrastov gozd, ident. št. 7882,
|
|
|
– Lipica – rečna terasa, ident št. 7883, |
|
|
– Suha, ident. št. 5380. |
|
|
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne
ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni
vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo
posega. V tem primeru naj se posegi in dejavnosti na površinski
geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti in na ekosistemski naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način da se dane geomorfološke,
hidrološke vrednote in ekosistemske vrednote bistveno ne spremenijo in
da se ne poruši naravno ravnovesje. |
|
|
(3) Trasa načrtovanega kanala posega v ekološko pomembno
območje: Sora, ident. št. 35300. Posege na ekološko pomembnih območjih
naj se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatnih rastlinskih in živalskih
vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča
ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali
dejavnostjo prekinjena. |
|
|
(4) Trasa načrtovanega kanala posega v območje Natura
2000: Sora Škofja Loka – jez Goričane, koda SI3000155. Na območjih
Natura 2000 naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji
možni meri: |
|
|
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, |
|
|
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih
sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne
procese ali ustrezno rabo, |
|
|
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in
živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za
najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje,
skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
|
|
|
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in
živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
|
|
|
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih
ravnanj naj se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin.
|
|
|
Poleg tega je potrebno pri načrtovanju in izvajanju
predvidenih posegov na območju posebnega varstvenega območja: Sora
Škofja Loka – jez Goričane, koda SI3000155 obvezno upoštevati še
naslednje konkretne varstvene usmeritve: |
|
|
– med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in
drugi ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode, struge in
brežin vodotoka Sora, |
|
|
– strugo in brežine vodotokov naj se ne posega z
mehanskimi posegi, |
|
|
– strugo in brežine vodotoka naj se med deli ne nasipa,
utrjuje ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom, |
|
|
– morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek
ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to
urejeno deponijo, |
|
|
– v obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem
obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem, |
|
|
– po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z
avtohtono vegetacijo. |
|
|
(5) Za ohranjanje narave in naravnih vrednot je treba
upoštevati še naslednje splošne pogoje: |
|
|
– pri gradnji naj se izkorišča obstoječe koridorje,
|
|
|
– območje gradbišča je potrebno omejiti na najmanjši možni
obseg, |
|
|
– predvsem med gradnjo je treba v največji meri ohranjati
floro, favno in habitatne tipe in s tem biološko pestrost, |
|
|
– v kolikor se gradbena dela približajo rastišču dreves
naj se izkop izvaja ročno, |
|
|
– končno odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega
materiala in izpuščanje tekočin v naravno okolje ni dovoljeno,
|
|
|
– po izgradnji je potrebno na območju gradbišča čim prej
vzpostaviti prvotno stanje. |
|
|
(6) Glede na to, da bo potekala gradnja kanalizacijskega
omrežja na območju naravnih vrednot, območju Nature 2000 in ekološko
pomembnem območju po obstoječih trasah, glede na to, da bistvenega
posega ne bo, in glede na to, da bo končani gradnji vzpostavljeno
prvotno stanje, bistvenega vpliva ne bo. |
|
|
(7) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo
usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za pripravo občinskega podrobnega prostorskega
načrta za posodobitev zbirnega kanala Trata« (ZRSVN, OE Ljubljana,
avgust 2007), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine
Škofja Loka. |
|
|
16. člen |
|
|
(ureditve v območju kmetijskih zemljišč) |
|
|
(1) Trasa predvidenega razbremenilnega kanala od
razbremenilnika R6 do reke Sore bo potekala po kmetijskih zemljiščih.
|
|
|
(2) Na območjih kmetijskih zemljišč z velikim
pridelovalnim potencialom naj bo delovni pas čim ožji. V času gradnje na
območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske dejavnosti.
|
|
|
(3) Po izvedbi del je treba kmetijska zemljišča čimprej
vzpostaviti v prvotno stanje. |
|
|
(4) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska
zemljišča v času izgradnje in po njej. |
|
|
(5) Nad predvidenim razbremenilnim kanalom v reko Soro je
določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2 m od osi na vsako
stran. V tem pasu naj se ne sadi rastlin s koreninami globljimi več kot
0,5 m, obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m in postavlja opor, namenjene
kmetijstvu in sadjarstvu. |
|
|
(6) Nad predvidenim razbremenilnim kanalom v reko Soro je
določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 3 m od osi na vsako
stran. V tem pasu naj se ne sadi visokorasle stebelne vegetacije.
|
|
|
(7) Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do
mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov
je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri
prekrivanju cevi naj se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj.
Žive zemlje se ne sme premikati daleč stran od mesta izkopa.
|
|
|
(8) Dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj
prizadeta kmetijska proizvodnja. |
|
|
17. člen |
|
|
(varstvo tal) |
|
|
(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim
manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi
površine na katerih so tla manj kvalitetna. |
|
|
(2) Pri vnosu snovi v tla je potrebno upoštevati mejne
vrednosti emisije snovi in toplote oziroma z ustreznimi ukrepi
zagotoviti, da ne bo prišlo do čezmerne obremenitve tal. |
|
|
(3) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna
transportna vozila in gradbeni stroji. Vzdrževanje teh strojev na
območju posega se lahko izvaja le na utrjenih površinah, ki morajo imeti
urejeno zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, kolikor
pride do njihovega izlitja. |
|
|
(4) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz
premičnih (začasnih) naprav in objektov v tla ni dovoljeno. Komunalne in
padavinske vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne
presega predpisanih mejnih vrednosti. |
|
|
(5) S transportnih in gradbenih površin ter deponij
gradbenih materialov se prepreči odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne
površine. |
|
|
(6) Na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in
sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja ali razsutja nevarnih
tekočin in drugih materialov. Pred odlaganjem na začasno ali trajno
odlagališče je potrebno onesnaženi material preiskati skladno z
določbami Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
|
|
|
(7) Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se
uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na
drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in
manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani
njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice
in živice. |
|
|
18. člen |
|
|
(varstvo vode in podzemnih voda) |
|
|
(1) Predvidena gradnja kanalizacijskega omrežja tangira
vodno in priobalno zemljišče vodotoka reke Sore in potoka Sušica.
|
|
|
Reko Soro tangira predviden razbremenilni kanal od
razbremenilnika R6 do reke Sore. |
|
|
Potok Sušica je tangiran na treh mestih: |
|
|
– prečkanje potoka s posodobljenim zbirnim kanalom Trata
na odseku med razbremenilnikom R7 in razbremenilnim bazenom deževnih vod
RBDV (R20), |
|
|
– izliv padavinske vode iz posodobljenega kanala za
odpadne padavinske vode, |
|
|
– posodobljeni izliv iz razbremenilnega bazena deževnih
vod RBDV (R20). |
|
|
Posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotokov morajo
biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne
onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda. |
|
|
(2) Zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja ali drugih
posegov znotraj območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem
območju ne sme poslabšati. Gradnja kanalizacijskega omrežja na območju
vodnega in priobalnega zemljišča poteka po obstoječih trasah, po končani
gradnji pa bo vzpostavljeno prvotno stanje, zato vpliva ne bo.
|
|
|
(3) Del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
vzdolž reke Sore leži na poplavnih površinah. Preprečeni morajo biti vsi
škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost
območja in okolje nasploh. Zaradi odvajanja vode v površinske odvodnike,
je treba narediti hidrološko – hidravlično presojo obremenitve
recipienta z vplivi na visokovodne razmere dolvodno od iztoka. Vsi jaški
do kote najmanj 0,5 m nad koto pričakovane stoletne vode morajo biti
izvedeni vodotesno. |
|
|
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta ne
posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na
vodovarstvena območja. |
|
|
(5) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in
priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem
voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in onemogoči obstoj in
razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov, |
|
|
– v največji meri je treba ohranjati naravno obvodno
zarast, |
|
|
– prečkanje s strugo vodotoka Sušica naj bo izvedeno tako,
da je teme zaščitne cevi najmanj 1,20 m pod obstoječim dnom struge, v
zaščitni cevi, obojestransko označeno s smernimi kamni, po možnosti
obbetoniran profil. Na urejenih odsekih vodotokov je lahko prečkanje
izvedeno najmanj 1,00 m pod obstoječim dnom (teme zaščitne cevi),
|
|
|
– med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih vod,
|
|
|
– načrtovana ureditev ne sme poslabšati stabilnosti
vodotoka tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe, |
|
|
– v času gradbenih del je ob in v vodotoku je potrebno
zagotoviti, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti,
|
|
|
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali,
ki vsebujejo nevarne spojine, |
|
|
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov,
sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali
preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov, |
|
|
– v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse
potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta,
skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v
primeru nezgod, |
|
|
– dela naj se po možnosti izvajajo v sušnem obdobju, tako
da se lahko izvaja klasični izkop brez horizontalnega podvrtavanja pod
potokom. Po končani gradnji je treba strugo in brežine vodotoka
vzpostaviti v prvotno stanje. |
|
|
19. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
V času gradnje se zagotovi varstvo zraka z: |
|
|
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin,
|
|
|
– preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča,
|
|
|
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne
površine, |
|
|
– prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih
prometnih površinah, |
|
|
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij. |
|
|
20. člen |
|
|
(ravnanje z odpadki) |
|
|
(1) V času gradnje in v času obratovanja je treba z
odpadki ravnati skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in z Uredbo o ravnanju z
odpadki (Uradni list RS, št. 34/08). |
|
|
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega
zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe
posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in
gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na
odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. |
|
|
(3) Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih
listov in voditi predpisane evidence. |
|
|
(4) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala
na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na
nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do zdrsa ali erodiranja ni
dovoljeno. |
|
|
(5) Eventualne nevarne odpadke je treba skladiščiti v
zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih
odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki. |
|
|
21. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in glede na
namensko rabo leži v II., III. in IV. območju varstva pred hrupom.
|
|
|
(2) Dovoljena mejna raven hrupa v II. območju varstva pred
hrupom je 55 (dBA) podnevi in 45 (dBA) ponoči. Dovoljena mejna raven
hrupa v III. območju varstva pred hrupom je 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA)
ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v IV. območju varstva pred hrupom je
75 (dBA) podnevi in 65 (dBA) ponoči. |
|
|
(3) V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi
za varovanje pred hrupom: |
|
|
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično
brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa
gradbenih strojev z upoštevanjem Pravilnika o hrupu strojev, ki se
uporabljajo na prostem, |
|
|
– vsa hrupna dela se, glede na dovoljene ravni hrupa,
izvajajo samo v času od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro.
Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela prost dan, |
|
|
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne
meritve hrupa, |
|
|
– na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim
objektom se čas obratovanja hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno
mero, po potrebi pa se hrup lahko omeji tudi s premičnimi protihrupnimi
ograjami. |
|
|
22. člen |
|
|
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine) |
|
|
Trasa predvidenega zbirnega kanala Trata na delu odseka od
razbremenilnega bazena deževnih vod (RBDV (R20)) do čistilne naprave
poteka v vplivnem območju enote kulturne dediščine EŠD Suha pri Škofji
Loki – Domačija Suška 52. Po končani gradnji bo vzpostavljeno prvotno
stanje, zato poseg ne bo imel vpliva na varovane lastnosti spomenika. |
|
|
23. člen |
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe
občinskega podrobnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Upoštevana
morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi. |
|
|
(2) Pri gradnji in vzdrževanju kanalizacijskega sistema je
treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. |
|
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE |
|
|
24. člen |
|
|
Etapnost gradnje kanalizacijskega omrežja z vsemi
spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, pri čemer
morajo biti posamezne faze smiselno zaključene. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
25. člen |
|
|
(1) Pred začetkom gradnje je treba, skupaj z upravljavci,
evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe
komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave.
|
|
|
(2) Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi
varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. |
|
|
(3) V času gradnje in v času obratovanja je treba
zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in
telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov. |
|
|
(4) V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane
tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo
kanalizacijskega omrežja. |
|
|
(5) V času gradnje in v času obratovanja je treba
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči
onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja
in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi. |
|
|
(6) V času gradnje in v času obratovanja je treba, v
primeru nezgode, zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
|
|
|
(7) Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede
sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje
nosilnosti vozišča. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki
in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom. |
|
|
(8) Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in
naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. |
|
|
(9) Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na
stanje, situacijo in globino vodov, nosi investitor izvedbe občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
|
|
(10) Investitor mora nadomestiti izpad dohodka iz
kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe.
|
|
|
(11) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska
zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti
dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej. |
|
|
IX. TOLERANCE |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem občinskem
podrobnem prostorskem načrtu, se morajo natančneje določiti v projektni
dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor. |
|
|
(2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega
načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem
občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških,
geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so
primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s
katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
|
|
|
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka
ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati
organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta
odstopanja. |
|
|
(4) Za dopustno odstopanje po tem občinskem podrobnem
prostorskem načrtu se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov,
ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj
komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
27. člen |
|
|
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi
veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
Po izvedbi s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom
načrtovanih ureditev so v območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta dopustna redna in investicijsko – vzdrževalna dela na prometni
prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter
vse druge dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in
pogoji tega odloka in pod pogojem, da z njimi soglaša upravljavec
kanalizacijske infrastrukture. |
|
|
28. člen |
|
|
(vpogled občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini
Škofja Loka. |
|
|
29. člen |
|
|
(uveljavitev) |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 350-4/2007 |
|
|
Škofja Loka, dne 3. julija 2008 |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Škofja Loka |
|
|
Igor Draksler l.r. |
|