Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. List RS št. 18/84 in 33/89) in 33. člena Statuta občine Pesnica (MUV št. 10/95) je občinski svet občine Pesnica, na seji dne13. junija 1996 sprejel

ODLOK

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Na območju občine se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih določenih s tem odlokom plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).

2. člen

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.

Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine na katerih so grajeni daljnovodi, površine za obratovanje bencinskih servisov, površine za dejavnosti ob avtocesti in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

3. člen

Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki so po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo oz. za katere je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

II. MERILA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA

4. člen

Nadomestilo se plačuje v naslednjih katastrskih občinah:

Doljna Počehova, Dragučova, Drankovec, Flekušek, Gačnik, Jareninski dol, Jareninski Vrh, Jelenče, Kušernik - del, Ložane, Mali dol, Pernica, Pesnica pri Mariboru, Pesniški dvor, Polička vas, Polički vrh, Počenik, Ranča, Ročica, Slatenik, Spodnje Dobrenje, Spodnje Hlapje, Spodnji Jakobski dol, Vajgen, Vosek, Vukovje, Vukovski dol, Vukovski vrh, Zgornje Hlapje, Zgornji Jakobski dol.

Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine.

Na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev.

Na območjih za katere je sprejet prostorski načrt

Na območjih ali delih območij iz točke 1, 2 in 3 se nadomestilo ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim, električnim omrežjem in cestnim omrežjem.

5. člen

Za določitev nadomestila se upoštevajo:

? Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave

? Lega stavbnega zemljišča

? Vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča

? Izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti.

6. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

? Cesta v protiprašni izvedbi

20 točk

? Vodovod

20 točk

? Kanalizacija

20 točk

? Elektrika

20 točk

? PTT (telefon)

20 točk

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega seje možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

Pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.

7. člen

Glede na lego stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:

? območje obsega naselje Pesnica pri Mariboru in območje ob avtocesti (objekti in naprave ob avtocesti)

? območje obsega naselje Jareninski dol, Spodnji Jakobski dol, Zg. Jakobski dol, Pernica, Dragučova - del, Doljna Počehova, Pesniški dvor.

? območje obsega vsa ostala naselja.

Meje območij iz tega člena odloka so vrisane v kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled pri občinskem uradu občine.

8. člen

Glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:

? na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte

? na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (enotna klasifikacija dejavnosti)

? na stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti

? na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti

? na stavbna zemljišča na poslovne namene bančništva, poštnega prometa, upravne dejavnosti

? na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti

? na stavbna zemljišča za počitniške objekte ali druge objekte če je objekt priključen vsaj na eno komunalno napravo.

9. člen

Število točk za m2 poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oz. namene uporabe ter lege kjer leži, določi po naslednji tabeli:

lega zemljišča

poslovni prostor

območja

A

B

C

D

E

F

G

1. območje

60

1000

800

500

1500

500

300

2. območje

50

800

500

400

1200

400

300

3. območje

30

300

300

300

1200

300

300

10. člen

Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.

Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:

Šifra EKD (Enotna klasifikacija dejavnosti)

Dodatno število točk

0802 Bančništvo

800

0801 Trgovina na veliko

800

0801 Gostinstvo

500

1104 Projektiranje in sorodne storitve

200

0701 Trgovina na drobno (razen prehrambene trgovine)

Pridobivanje rudnin

500

Proizvodnja in distribucija električne energije

800

Poštni promet

800

0801 Trgovina na debelo

500

11. člen

Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, gramoznice, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine na katerih so zgrajeni daljnovodi, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.

Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.

Površine peskokopov in glinokopov, vodnih zajetij so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin. Površine na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo kar znaša 100 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber.

Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa.

Površine za dejavnosti ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene dejavnosti ali parkiranju.

Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo tudi odlagališča odpadkov in površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovanje po drugih kriterijih iz tega člena.

12. člena

Število točk za nezazidana stavbna zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe ter lege kjer leži po naslednji tabeli:

Lega zemljišča

Stanovanjski objekti

Počitn. objekti

Poslovni nameni

Infrastrukt. objekt, ceste, itd.

glinok.

peskokop,

prid.el.en.

1. območje

60

300

500

60

100

2. območje

50

300

400

50

100

3. območje

30

300

300

40

100

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu.

Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.

Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.

III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA

13. člen

Poleg primerov navedenih v 2. odst. 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tu občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skup mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. O oprostitvi odloča občinski urad na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca. Plačila nadomestka so oproščeni tudi kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost edinim virom preživljanja če imajo kmetije na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo. O oprostitvi odloči komisija za kmetijstvo na podlagi zavezanca.

Delno so oproščeni plačila nadomestila občani, ki izpolnjujejo pogoje po merilih iz samoupravnega sporazuma o uročevanju socialnovarstvenih pravic, določenih za delno namestitev stanarine (Ur. list SRS št. 26/84) in sicer v enem odstotku kot subvencioniranje stanarine.

Občinski urad lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezanca plačevanja nadomestka, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.

14. člen

Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila za nadomestilo stavbnega zemljišča, če bi plačilo nadomestila predstavljajo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, ali če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev.

Občinski urad lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O oprostitvi odloča komisija za obrt, podjetništvo in turizem in pri tem upošteva možnost pridobivanja dohodka in obveznosti iz naslova vloženih sredstev (krediti, investicije itd). Komisija za obrt, podjetništvo in turizem izdela kriterije na osnovi katerih ugotavlja upravičenost oprostitve plačila nadomestila. Komisija lahko delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti in novo zaposlovanje delavcev. O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva. Skupna oprostitev je možna največ za dobo treh let.

15. člen

Občani in civilno pravne osebe lahko vložijo zahtevek za delno oprostitev plačila nadomestila, če bi obvezanost plačila nadomestila ogrožala socialno varnost zavezanca in njegove družine.

O oprostitvi odloča na predlog zavezanca komisija za socialno varstvo.

Pri odločitvi komisija upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnosti pridobivanja dohodka ter zahteva od občana ali civilno-pravne osebe da predloži ustrezna dokazila.

O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev plačila je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.

16. člen

Občanu, kije organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, se pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 6. člena, za katere je združeval sredstva.

O oprostitvi odloča občinski urad na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan zahtevku priložili ustrezna dokazila o združevanju sredstev.

IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA

17. člen

Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oz. s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

18. člen

Občinski urad ali drugi pooblaščeni organ ugotovi obveznost občanov, ki so zavezanci plačila nadomestila z odločbo.

Obveznost se odmeri letno s tem, daje zavezanec dolžan obveznost poravnati po tromesečjih.

Uprava za javne prihodke z odločbo določi število točk za določitev obveznosti pravnih oseb, ki so zavezanci plačila nadomestila.

Pravne osebe poravnavajo svoje obveznosti po dvanajstinah.

Občani in civilno-pravne osebe so dolžni plačevati obveznosti v roku 30 dni po poteku tromesečja.

Pravne osebe so dolžne plačevati obveznosti do 15. v mesecu za tekoči mesec.

19. člen

Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z Zakonom o davkih občanov.

Vrednost točke za izračun nadomestila določa občinski svet s sklepom.

Izhodišče za izračun vrednosti točke je vrednost točke v višini 0,069 SIT.

20. člen

Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki iz evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti občinskemu uradu oz. drugemu pristojnemu organu potrebne podatke za odmero nadomestila.

Zavezancem za plačilo, ki podatkov občinskemu uradu ne sporoči lahko ta odmeri nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine, 100 m2 površine za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovne dejavnosti.

Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan občinskemu uradu oz. drugemu pristojnemu organu sporočiti vse spremembe za odmero nadomestila v 15 dneh po nastanku spremembe. Če občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec. Na zahtevo občinskega urada so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni v 15 dneh sporočiti podatke potrebne za odmero nadomestila.

V. KAZENSKE DOLOČBE

21. člen

Z denarno kaznijo do 40.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:

? ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila (18. člen)

? ne prijavi spremembe v 15 dneh od dneva nastanka (20. člen)

Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 20.000 SIT.

Fizična oseba se kaznuje za prekršek iz 1. in 2. alineje tega člena z denarno kaznijo do 20.000 SIT.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju občine preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV št. 4/92).

23. člen

Ta odlok prične veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 462-1/96

Predsednik občinskega sveta

Datum: 14. junija 1996

Ivo Šabeder, s.r.