|
Na podlagi 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 popr.
in 58/03 – ZZK-1) in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95,
20/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena
Statuta
Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet
občine Trebnje na 15. seji dne 28. 1. 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in
dopolnitvah Odloka |
|
|
o prostorskih
ureditvenih pogojih |
|
|
za Suho krajino v
Občini Trebnje |
|
|
1. člen |
|
|
(uvodne določbe) |
|
|
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve
prostorski ureditveni za Suho krajino v Občini Trebnje (Skupščinski
Dolenjski list, št. 14/90 in Uradni list RS, št. 15/99 ter 59/04), ki se
nanašajo na: |
|
|
– Uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami
prostorskega plana občine Trebnje |
|
|
– Uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s
spremembami in dopolnitvami prostorskega plana Občine Trebnje |
|
|
– druge dopolnitve. |
|
|
2. člen |
|
|
V grafičnem prikazu so dopolnjene naslednje prostorske
vsebine: |
|
|
– grafični prikaz v merilu 1:5000 se prikaže v analogni in
digitalni obliki, |
|
|
– kartografska dokumentacija prostorskih ureditvenih
pogojev se spremeni tako, da se uskladi s spremembami in dopolnitvami
dolgoročnega in družbenega plana Občine Trebnje |
|
|
– izločitev površin ki se urejajo s PIN, |
|
|
3. člen |
|
|
OBMOČJA UREJANJA
NAMENJENA POSELITVI |
|
|
V 12. členu se šesta alinea spremeni tako, da se glasi: |
|
|
– gradnja pomožnih in drugih objektov v okviru gradbene
parcele. |
|
|
12. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: |
|
|
V stanovanjskih območjih so dopustne proizvodne
dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami
in prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. |
|
|
13. člen se dopolni z alineo: |
|
|
– parkirišča za tovorna vozila in avtobuse pod pogoji iz
13.č člena. |
|
|
13.c člen se dopolni z alineo: |
|
|
– gradnja objektov za gojenje rastlin (tople grede,
podzemne kleti…). |
|
|
Doda se 13.d člen, ki se glasi: |
|
|
Znotraj območij, ki predstavljajo zaokroženo osamelo
domačijo – kmetijo, tudi če v prostorskem planu ni opredeljena kot
poselitveno območje (objekti s pripadajočo gradbeno parcelo) je
dovoljena gradnja objektov, naprav in vse druge oblike gradenj, in
sicer: |
|
|
– nadomestna in novogradnja stanovanjskih stavb, dozidava,
nadzidava, odstranitev objektov in rekonstrukcija stanovanjskih stavb
znotraj opredeljene gradbene parcele |
|
|
– nadomestna in novogradnja, dozidave, nadzidave,
rekonstrukcije, odstranitev objektov za potrebe kmetijstva (hlevi,
skednji, strojne lope, kozolci, silosi, gnojišča, gnojne jame in
podobno) |
|
|
V primeru, da prej naštetih gradenj zaradi prostorskih ali
drugih omejitev (majhnost gradbene parcele, nezadostni odmiki od
sosednjih objektov ali infrastrukturnih objektov, neustrezen prostor za
dovoz in manipulacijo) ni možno umestiti znotraj opredeljene gradbene
parcele, lahko te stavbe segajo tudi izven gradbene parcele, ki pa
morajo z obstoječimi tvoriti zaključeno stavbno gručo, pod pogojem, da
se namembnost teh stavb ne sme spremeniti vsaj deset let od izdaje
gradbenega dovoljenja, razen za namembnost dodatnih dejavnosti na
kmetiji in turizmu. |
|
|
OBMOČJA UREJANJA, KI
NISO NAMENJENA POSELITVI |
|
|
V 16. členu se v 1. točki prva alinea spremeni tako, da se
glasi: |
|
|
– gradnja gospodarskih in pomožnih objektov (gnojišča,
zbiralniki gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjak, ribnik, silos,
skedenj, vrtina ali vodnjak, vodno zajetje, senik, krmišče, molzišče,
maneže in hlevski izpust) za potrebe kmetijstva, če na grajenem območju
kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni
mogoče postaviti, ob pogoju, da se predhodno pridobi mnenje kmetijske
svetovalne službe, iz katere izhaja, da je takšen objekt nujno potreben
za obratovanje kmetije. |
|
|
V 16. členu se v 2. točki tretja alinea spremeni tako, da
se glasi: |
|
|
– ne sme posegati v območja ohranjanja narave, območja
kulturne dediščine ter območja Natura 2000. |
|
|
V 17. členu se tretja alinea prvega odstavka dopolni: |
|
|
se dopušča za trajne nasade površine 0.5 ha ali večje. |
|
|
Drugi odstavek 17. člena se dopolni z besedilom: |
|
|
Dopustne so gradnje stanovanjskih, poslovnih in enostavnih
objektov na parcelah št. 597 in 697 k.o. Korita. |
|
|
17. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: |
|
|
Dozidave, rekonstrukcije in nadomestne gradnje zidanic so
dopustne tudi, če je velikost vinogradniške ali sadjarske površine
manjša od predpisane. Kleti zidanic naj bodo zidane praviloma iz kamna,
fasade naj bodo izvedene v zaglajenem ometu bele ali svetle pastelne
barve. Nad zidano kletjo je dopustna tudi lesena nadgradnja pritličja,
izvedena s plohi. Oblikovanje fasad naj upošteva elemente tradicionalne
arhitekture. Pri vinskih kleteh so dopustne vkopane kleti, ki so v
parterni ureditvi pohodne ali zazelenjene in predstavljajo del zunanje
ureditve. |
|
|
18. člen se dopolni z odstavkom, ki se glasi: |
|
|
Krčitve gozdov je dopustno izvajati le v primeru planske
opredelitve spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru tras
koridorjev infrastrukture, kjer ni možna druga izpeljava trase. Pri
takšnih gradnjah je obvezna ureditev gozdnih robov. Za vse bodoče
planirane krčitve gozdov, ki bi bile namenjene povečavi kmetijskih
zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti namensko rabo v planskih aktih
Občine Trebnje. |
|
|
POGOJI ZA OBLIKOVANJE
POSEGOV V PROSTOR |
|
|
V 26. členu se dodata nova odstavka: |
|
|
V primerih, ko se dograjujejo kompleksi z izrazitimi
strešnimi volumni, je dopustno oblikovanje streh z minimalnimi nakloni. |
|
|
Smer slemena mora potekati v smeri osi objekta. |
|
|
V 27. členu se druga alinea prvega odstavka nadomesti z
besedilom: |
|
|
– višina: K+P+M, dodatna kletna etaža je dopustna samo v
primeru, da je le-ta v celoti vkopana. Dopustna pa je tudi višina P+1+M
za raven teren, pri čemer je dopustna tudi izvedba kletne etaže pod
pogojem, da je le-ta v celoti vkopana. |
|
|
V 27. členu se v tretjem odstavku v prvi alinei briše
drugi stavek in doda alinea: |
|
|
– tlorisne površine vinskih kleti so dopustne do 120 m2 |
|
|
30. člen se nadomesti z besedilom: |
|
|
Čebelnjaki se lahko gradijo le na podlagi predhodnega
mnenja pristojne čebelarske družine iz katere izhaja, da je zemljišče,
na katerem naj bi stal čebelnjak vključeno v kataster čebelje paše in
čebelarski pašni red, investitor pa je v skladu s predpisi, ki urejajo
uravnavanje obsega površin čebelje paše, vpisan v register o čebelarjih.
Čebelnjaki se gradijo pod naslednjimi pogoji: |
|
|
– čebelnjak lahko obsega površino za panje, priročno
skladišče ter sanitarije |
|
|
– objekt mora biti pritličen ter nepodkleten, v leseni
izvedbi, višina ležišča kapne lege nad urejenim terenom je največ 3 m. |
|
|
Gradnja pomožnih objektov in stavb, ki predstavljajo
funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih stavb, kateri glede
velikosti ne izpolnjujejo pogoje po določbah Pravilnika o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih ter enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03
in 130/04) je dovoljena na celotnem poselitvenem območju, razen če s tem
odlokom ni določeno drugače. |
|
|
Oblikovanje pomožnih objektov oziroma stavb z ustreznim
arhitekturnim oblikovanjem ter kombinacijo ravnih strešin z
dvokapnicami, v kontekstu obstoječih strešin, je potrebno ustvariti
višjo kvaliteto naselja. Glede na konfiguracijo oziroma terenske razmere
so pomožni objekti in stavbe lahko vkopani v teren in v parterni
ureditvi gradbene parcele predstavljajo del zunanje ureditve. |
|
|
POGOJI ZA PROMETNO
UREJANJE IN UREJANJE SISTEMOV ZVEZ |
|
|
Besedilo 37. člena se nadomesti z: |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
(1) Pri rekonstrukciji cest in poti so dopustna večja
odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometno
tehničnih elementov, zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna
zemljišča, vodotoke ter vidno izpostavljene in krajinsko značilna
območja. |
|
|
(2) Pri urejanju cest in poti je treba zavarovati brežine,
sanirati strme sklane useke in brežine ter ohraniti stare oporne zidove
iz kamna. |
|
|
(3) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je treba
višino cestišča in površin za pešca uskladiti z višinami urejenega
terena pred objekti in višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem
dostopnost ne poslabša. |
|
|
(4) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno
iz javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč.
Rešitvi dostopa mora biti podrejena tudi zunanja ureditev objekta
vključno s parkirnimi in ostalimi manipulativnimi površinami. |
|
|
(5) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop
urgentnih in interventnih vozil. Zasnova cestnih priključkov mora
zagotavljati preglednost in ostale pogoje glede varnega vključevanja
prometa. |
|
|
(6) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
Obračanje vozil mora biti zagotovljeno tudi na vseh internih
manipulativnih ali dvoriščnih površinah. |
|
|
Doda se 37.a člen, ki se glasi: |
|
|
37.a člen |
|
|
Hodniki za pešce, peš površine |
|
|
(1) Varovano območje poti za pešce pomeni smer povezovanja
javnih peš povezav za pešce. Potek tras ter dimenzije je potrebno
prilagoditi terenu in drugim razmeram v prostoru. |
|
|
(2) Hodniki za pešce so širine najmanj 1,60 m oziroma
skladno z razmerami v prostoru. Uredijo se ob pomembnejših prometnicah,
glede na ugotovljene potrebe. |
|
|
(3) Urejanje hodnikov za pešce, trgov in drugih peš
površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez
arhitekturnih ovir ter osvetljeni. |
|
|
Doda se 37.b člen, ki se glasi: |
|
|
37.b člen |
|
|
Kolesarske steze |
|
|
(1) Kolesarske steze se urejajo ob robu vozišča praviloma
nivojsko ločena od vozišča ali kot kolesarske poti. Dvostranske
kolesarske steze so minimalne širine 1 m, dvosmerne pa širine 2 m. |
|
|
(2) Kot kolesarske poti se urejajo tudi gozdne in
kmetijske poti. |
|
|
Doda se 37.c člen, ki se glasi: |
|
|
Mirujoči promet (parkiranje) |
|
|
(1) Pri gradnji novih objektov (dozidavah, nadzidavah),
rekonstrukcijah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno
število parkirnih mest (v skladu z normativi) na gradbeni parceli
objekta. Pri enostanovanjski stavbi morata biti zagotovljena najmanj dva
parkirna mesta, pri večstanovanjskih stavbah pa min 1,50 parkirnega
mesta na vsako stanovanje. Izjemoma se parkirišča lahko zagotavljajo na
javnih ali drugih površinah, če je stavba v območju ohranjanja značilne
vaške zazidave in parkirišča ni možno zagotoviti na gradbeni parceli. |
|
|
(2) Pri stavbah z dejavnostmi, ki so vezane na
individualni motorni promet (stavbe za storitvene dejavnosti,
industrijske stavbe) je treba parkirne prostore zagotoviti na gradbeni
parceli stavbe, na skupnem parkirišču za več stavb skupaj ali pogodbeno
na drugem zemljišču. Uporaba javnih parkirišč za potrebe posamezne
stavbe je dopustna samo v soglasju z upravljalcem javnega parkirišča). |
|
|
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za
njim, kakor dopuščajo prostorske razmere. Parkirišča, ki po površini
presegajo 100 m2 je treba členiti z ločilnimi zasaditvami, spremembami
tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Ta zahteva ne velja za
začasna parkirišča v času prireditev. |
|
|
(4) Parkirišča za tovorna vozila ni dopustno urejati v
območjih vaških jeder, kjer bi bile potrebne rušitve stavbnega fonda, ki
predstavlja značilno vaško zazidavo. |
|
|
Doda se 39.a člen, ki se glasi: |
|
|
39.a člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
(1) Nova telefonska in druga telekomunikacijska kabelska
omrežja je dopustno izvajati le v skupnem koridorju in izključno v
podzemni izvedbi. |
|
|
(2) Bazne postaje namenjene javnim telekomunikacijskim
storitvam je treba postavljati praviloma znotraj poselitvenih območij
naselij z upoštevanjem varovalnih odmikov. Bazne postaje ne smejo imeti
škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje ter zdravje ljudi. |
|
|
POGOJI ZA KOMUNALNO IN
ENERGETSKO OPREMLJANJE |
|
|
40. člen se nadomesti z: |
|
|
(1) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in
predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dovoljena
gradnja novih objektov, razen izjemoma s soglasjem upravljalca voda
oziroma predlagateljem rezervata. Na obstoječih objektih do dopustna le
vzdrževalna dela. |
|
|
(2) Obstoječe in predvidene objekte je obvezno treba
priključiti na obstoječa javna omrežja za oskrbo s pitno vodo, odvajanje
in čiščenja odpadnih voda, oskrba z električno energijo in
telekomunikacijsko omrežje. Trase komunalnih in energetskih vodov morajo
biti med sabo usklajene. |
|
|
(3) Komunalni in energetski vodi morajo biti izvedeni v
podzemni izvedbi. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je
potrebno po izvedbi sanirati. |
|
|
(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte in napeljave
(transformatorske postaje, črpališča, vodohrani) je treba locirati
nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselij (vaški trgi in
vaška jedra). Objekti morajo biti primerno arhitekturno prilagojeni
kontekstu neposrednega okoliškega prostora. |
|
|
(5) Gradnjo in rekonstrukcijo komunalnih in energetskih
vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno, z
upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge vode in
naprave na isti trasi ter ureditev prometnih površin. |
|
|
(6) Komunalna in energetska infrastruktura mora praviloma
potekati po javnih površinah v kolikor to dopuščajo terenske in druge
razmere. V primeru poteka komunalne in energetske infrastrukture v
območju cestnih teles je treba sanirati tudi celotno tangirano območje
prometnih in peščevih površin. |
|
|
(7) Občinska uprava lahko v postopku izdaje lokacijske
informacije za gradnjo ali rekonstrukcijo posameznega komunalnega ali
energetskega voda oziroma objekta, na podlagi podatkov o omrežjih in
objektih gospodarske javne infrastrukture pogojuje potek trase voda
oziroma lokacijo objekta. |
|
|
Za 42. členom se dodajo naslednji členi: |
|
|
42.a člen |
|
|
Elektroenergetsko omrežje |
|
|
(1) Za zagotovitev ustrezne oskrbe z električno energijo
je dopustna gradnja visoko in nizkonapestostnih vodov ter
transformatorskih postaj. Nove transformatorske postaje je treba
locirati v okviru poselitvenih območij naselij ob upoštevanju
omejitvenih meril in pogojev. |
|
|
(2) Pri gradnji novih objektov in večjih rekonstrukcijah
visoko in nizkonapetostnega elektro omrežja v poselitvenih območjih
naselij je obvezna podzemna izvedba s kabelsko kanalizacijo. V enaki
izvedbi morajo biti izvedeni tudi vsi individualni priključki, katerih
izvedba mora upoštevati tudi možnost kasnejše navezave ostalih
uporabnikov v neposredni okolici. Transformatorske postaje in kabelaske
prostostoječe omare je dopustno postavljati le izven varovalnih pasov
javnih cest. |
|
|
(3) Za obstoječe in predvidene daljnovode je treba
upoštevati varovalne pasove. Gradnja v teh pasovih je omejena oziroma
dopustna po pogojih upravljalca. |
|
|
42.b člen |
|
|
Javna razsvetljava |
|
|
(1) Javna razsvetljava se izvede ob vseh pomembnejših
cestah in peš površinah v naseljih. Zagotavljati mora minimalne
vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi. Izbira
svetil ne sme povzročati svetlobnega onesnaženja v okolju. |
|
|
42.c člen |
|
|
Odstranjevanje odpadkov |
|
|
(1) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti
praviloma na zemljišču povzročitelja odpadkov. V naseljih so dopustna
skupna odjemna mesta za komunalne odpadke in ekološke otoke, ki morajo
biti na javni površini. |
|
|
(2) Odjemna mesta z zabojniki v naseljih morajo biti
dostopna in urejena na vidno neipostavljenih lokacijah. |
|
|
Oskrba z vodo |
|
|
Za 43. členom se doda 43.a člen, ki se glasi: |
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
(1) Obstoječi in predvideni objekt morajo obvezno biti
priključeni na javno vodovodno omrežje, skladno s pogoji upravljalca. V
območjih, kjer ni ustreznega vodovodnega omrežja, se oskrba z vodo
zagotovi s higienskimi kapnicami, vodnjaki ali lastnimi vrtinami. |
|
|
(2) V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina
požarne vode s hidrantnim omrežjem na javnem vodovodu ali kot rezerve
požarne vode v kapnicah oziroma vodnjakih. |
|
|
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte
sisteme. |
|
|
44. člen – odvajanje odpadnih voda se nadomesti z
besedilom: |
|
|
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zasnovano
ločeno za odvajanje odpadnih fekalnih in padavinskih voda. |
|
|
(2) Vse fekalne odpadne vode je obvezno treba priključiti
na javno kanalizacijo s čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode je
možno priključiti na javno kanalizacijo le, če so predhodno očiščene, do
predpisane stopnje onesnaženosti. Kanalizacija za odvod odpadnih
fekalnih vod mora biti vodotesna. |
|
|
(3) V območjih, kjer objektov ni možno priključiti na
javno kanalizacijo s čistilno napravo je treba objekte priključiti na
lokalno, skupinsko ali individualno čistilno napravo. Do izgradnje
omrežja za odvajanje in čiščenja fekalnih voda so obvezne vodotesne
greznice, katerih vsebina se odvaža na centralno čistilno napravo.
Individualna praznitev greznic je dopustna lastnikom, ki razpolagajo s
svojimi kmetijskimi površinami na katerih ni omejena raba zaradi bližine
varstvenih pasov pitne vode ali ostale omejitve s področja varstva
okolja. |
|
|
(4) Padavinske vode s peš površin, zelenic, streh objektov
se morajo odvajati v ponikovalnico ali vodotoke. Padavinske vode z
utrjenih prometnih in manipulativnih površin se morajo odvajati v javno
kanalizacijo, ponikovalnico ali vodotoke preko peskolovov in lovilcev
olj. |
|
|
(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim
storitvam, ki imajo urejen priključek na javno vodovodno omrežje ali pri
svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti začasen
priključek na javno kanalizacijo ali urejeno vodotesno greznico. |
|
|
OBMOČJE KULTURNE
DEDIŠČINE |
|
|
45.a člen se nadomesti z besedilom: |
|
|
Vse posege v prostor na območjih kulturne dediščine je
potrebno izvajati v skladu s pogoji in smernicami pristojnega zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
|
POSEBNI POGOJI ZA
POSEGE V PROSTOR |
|
|
Poglavje se dopolni z novim 59.b členom, ki se glasi: |
|
|
Na celotnem območju občine so dopustne raziskave naravnih
surovin in podzemnih voda pod pogojem, da raziskave trajno ne
spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površju. |
|
|
4. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
Št. 003-03-9/2001 |
|
|
Trebnje, dne 28. januarja 2005. |
|
|
Županja
Občine Trebnje
Marica Škoda, univ. dipl. ek. l. r. |
|