Na podlagi 27. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90 in Uradni list RS, št. 18/93, 47/93) in 19. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/95) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 28. 11. 1995 sprejel

O D L O K

o prostorskih ureditvenih pogojih za območji Krajevnih skupnosti Sinji vrh in Vinica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Črnomelj ter sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 57/95) in v skladu s srednjeročnim družbenim planom Občine Črnomelj sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območja Krajevnih skupnosti Dragatuš (del), Sinji Vrh in Vinica, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, pod št. naloge 1550, decembra 1994, spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev pa je izdelal Acer d.o.o., Novo mesto, Resslova 7, maj 2003.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

    – besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

– grafične prikaze, ki določajo razmejitve ter merila in pogoje za gradnje ter druge ureditve na digitalnih katastrskih načrtih v merilu 1:5000;

– naravovarstvene smernice, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto v novembru 2002 in

 – strokovne zasnove varstva kulturne dediščine, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto v septembru 2002.

 – strokovne podlage za poselitev in posebne strokovne podlage, ki jih je izdelal Acer Novo mesto, d.o.o., maj–november 2002, so sestavni del tega odloka.

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji določajo:

    I. Splošne določbe

    II. Meja območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji

    III. Skupna merila in pogoji za posege v prostor

    1. Funkcija območij ter pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor

    2. Merila in pogoji za urejanje kampov, kopališč in parkirišč ob Kolpi

    3. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor

    4. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel

    5. Merila in pogoji za prometno urejanje

    6. Merila in pogoji za komunalno in energetsko opremljanje ter urejanje telekomunikacij

    7. Merila in pogoji za urejanje in varstvo voda

    8. (je črtana)

    9. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja

    10. Merila in pogoji za posege v prostor z vidika obrambe in zaščite ter z obmejnega vidika

    IV. Posebna merila in pogoji za posege v prostor

    V. Končna določila.

3.a člen

Merila in pogoji, določeni z odlokom ter njegovimi spremembami in dopolnitvami, se nanašajo na gradnjo objektov, za katere si mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje, za gradnjo enostavnih objektov pa lokacijsko informacijo.

II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI

4. člen

Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega k.o. Sinji Vrh, k.o. Damelj, k.o. Učakovci, k.o. Nova Lipa, k.o. Stara Lipa, k.o. Hrast pri Vinici, k.o. Bojanci, k.o. Vinica in k.o. Preloka.

Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:

-----------------------------------------------------------------------------------

Šifra naselja   Oznaka območja      Naziv območja              Območja, ki se

                in tip ureditvene

                enote               urejanja                   urejajo s PIN in OLN

-----------------------------------------------------------------------------------

KRAJEVNA SKUPNOST SINJI VRH

009             SK, Z, R            Breg pri Sinjem vrhu

016             K, R, v             Daljne Njive

017             K, R, v             Damelj

029             K                   Draga pri Sinjem vrhu

041             K                   Gorica

090             SK, Z, R, v         Sinji vrh

098             K, Cp, v            Špeharji

043             K                   Gornji Suhor pri Vinici

KRAJEVNA SKUPNOST VINICA

033             SK, P, Z            Drenovec

037             SK                  Golek pri Vinici

070             K                   Ogulin

076             SK, Z, Cp           Podklanec

087             SK, Z               Sečje selo

107             J, SK, P, R, Z,

                Cp, vj,             Vinica                     ZN za območje e3

055             SK                  Kovačji grad

103             SK, S, P, R         Učakovci

111             K, Z, R, v          Vukovci

027             K, SK, p, v         Dolenji Suhor pri Vinici

034             K, v                Drežnik

043             K                   Gornji Suhor pri Vinici    OLN kamnolom Suhor

046             SK, v               Hrast pri Vinici

068             SK, vj, v           Nova Lipa

073             K, vj, v            Perudina

093             K, SK               Stara Lipa

007             K, SK, Cp, v        Bojanci

002             SK                  Balkovci

079             SK, Cp, vj, v       Preloka

116             K, Z, Cp,v          Zilje

-----------------------------------------------------------------------------------

in v drugih območjih, namenjenih za gradnje, določenih v 6. členu odloka.

    Območje urejanja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje poselitvenih območij naselij, meje ureditvenih enot ter meje drugih območij, namenjenih za gradnje in druge ureditve so kot čistoris kartografskega dela k odloku prikazani na digitalnih katastrskih načrtih v merilu M 1: 5000.

    Meje posameznih območij, določene v grafičnih prikazih odloka (na PKN 1: 5000) so v čistorisu ustrezno razširjena, tako da vključujejo tudi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin planskih aktov občine povečana območja za gradnje in druge ureditve.

III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

5. člen

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote ali površine, razen če v posebnih pogojih za posamezno območje ali enoto ni določeno drugače.

1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega

6. člen

Prostorski ureditveni pogoji obravnavajo, glede na prevladujočo namensko rabo prostora naslednja območja:

   a) Območja urejanja, namenjena poselitvi:

   K – območja kmetij

   SK – območja za stanovanja, kmetijstvo in turistično dejavnost na kmetiji

   J – območja za jedro naselja ter centralne in oskrbne dejavnosti

   S – območja za stanovanja

   P – območja za proizvodnjo

   Z – druga območja za gradnje (razpršena gradnja)

   R – območja za turizem in rekreacijo

   T – območja za transport

   b) Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi:

   1 – kmetijske površine, ki so trajno namenjene kmetijstvu (1. območje kmetijskih zemljišč)

   2 – druge kmetijske površine (2. območje kmetijskih zemljišč)

   G – gozdovi

   V – vinogradniška območja

   MS – območja pridobivanja mineralnih surovin.

7. člen

1.1 Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor

8. člen

Na vseh območjih urejanja so dopustni naslednji posegi:

    – za prometno omrežje in naprave: redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije, novogradnje ter odstranitve;

    – za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze: vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve;

    – za vodnogospodarske objekte in naprave: vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve;

    – za vodotoke, hudournike in poplavna območja: urejanje za preprečevanje škodljivih vplivov voda;

   – na turističnih in drugih zanimivih območjih se dovolijo ureditve pešpoti, ki morajo v čim manjši meri posegati v relief in vegetacijo. Pešpoti se opremijo z ustreznimi informacijskimi tablami, klopmi in koši za odpadke.

Na območjih naravnih vrednot ter na območjih kulturne dediščine so gradnje in druge ureditve dopustne ob pogojih, določenih v 33.a in 33.b členu tega odloka.

    Na celotnem območju, razen v varstvenih območjih, navedenih v 11. členu in v območjih, kjer drugi predpisi ne dopuščajo, so dopustne raziskave naravnih surovin in virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju.

a) Območja urejanja, ki so namenjena poselitvi

9. člen

– vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje in odstranitve objektov,

    V območjih kmetij (K) so, razen posegov iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:

– za obstoječe objekte: spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe kmetije, za turizem na kmetiji, stanovanja, za vikende in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji ter za trgovino predvsem za potrebe kraja;

    – gradnje objektov za potrebe kmetije, za turizem na kmetiji in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, za vrtnarstvo in za predelavo kmetijskih pridelkov.

V območjih za stanovanja, kmetijstvo in turistično dejavnost na kmetiji (SK) so, razen posegov iz prvega odstavka,dopustni še naslednji posegi:

    – za obstoječe objekte: spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, za turizem na kmetiji, terciarne dejavnosti in za počitniške hiše;

    – gradnje stanovanjskih objektov, objektov za potrebe kmetijstva ter za terciarne dejavnosti;

    – spremembe namembnosti objektov in gradnje za proizvodnjo brez škodljivih vplivov na okolje.

    V območjih središč (J) – jedro naselja ter območje za centralne in oskrbne dejavnosti:

   - za obstoječe objekte: spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za počitniške hiše ter za centralne in oskrbne dejavnosti;

    – gradnje stanovanjskih objektov, objektov za potrebe centralnih in oskrbnih dejavnosti.

    V območjih za stanovanja (S) so, razen posegov iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:

    – za obstoječe objekte: spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za proizvodnjo brez škodljivih vplivov na okolje, za terciarne in kvartarne dejavnosti;

    – gradnje stanovanjskih objektov, objektov za proizvodnjo brez škodljivih vplivov na okolje in objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti.

    V območjih za proizvodnjo (P) so, razen posegov iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:

    – gradnje objektov in spremembe namembnosti poslovnih, proizvodnih in spremljajočih objektov, naprav in ureditev;

    – gradnje objektov in spremembe namembnosti objektov za oskrbne, storitvene in servisne dejavnosti;

    – postavitve naprav za varstvo okolja.

   – gradnje stanovanjskih objektov, objektov za potrebe kmetijstva ter terciarne in kvartarne dejavnosti;

    Na zazidanih stavbnih zemljiščih (Z) so, razen določil iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:

    – za obstoječe objekte: spremembe namembnosti za potrebe kmetije, za turizem na kmetiji, za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji in za vikende;

    – novogradnje za potrebe kmetije, za turizem na kmetiji in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Na drugih območjih za gradnje (Z) so, razen določil iz prvega odstavka, dopustni še naslednji posegi:

    – dopolnilne gradnje objektov in urejanje spremljajočih površin za potrebe mednarodnega mejnega prehoda, transporta ter potnikov.

Na območjih za turizem (Tu) – grad Vinica – so dovoljene adaptacije, vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter dozidave objektov in spremembe namembnosti za potrebe turizma in bivanja, dovoli se postavitev gospodarskih objektov za potrebe turizma (npr. konjušnica), ni pa dovoljena postavitev gospodarskih objektov, ki bi služili kmetijski proizvodnji. Vse ureditve se dovolijo v skladu s pristojnima službama za varstvo kulturne dediščine in varstva narave.

V območjih za cerkev in pokopališče (CP) se dovolijo širitve pokopališča in gradnja poslovilnih objektov ter druge pripadajoče ureditve (parkirišča ipd.), pri čemer pa je treba upoštevati logiko obstoječe zasnove pokopališča ter umeščenost v širši prostor in se čimbolj prilagajati reliefnim značilnostim prostora in upoštevati usmeritve in pogoje pristojne kulturnovarstvene službe.

b) Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi

10. člen

Na kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijstvu – prvo območje kmetijskih zemljišč (1), so dopustni posegi skladno z zakonom.

    Na kmetijskih zemljiščih, ki niso trajno namenjena kmetijstvu – drugo območje kmetijskih zemljišč (2), so dopustni naslednji posegi:

    – posegi za izboljšanje kmetijskih zemljišč in ponovno vzpostavitev kmetijskih zemljišč na zaraščajočih se površinah pod pogojem, da ne vplivajo škodljivo na podobo kulturne krajine in na arheološka najdišča;

    – ureditve ter gradnje objektov in naprav namenjenih izključno kmetijski in gozdarski dejavnosti dovoljena je gradnja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti v območju 20 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč prostorske enote SK, K pod pogojem, da na istem območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je faktor zazidanosti te gradbene parcele 0,4 že izpolnjen;

    – ureditve za potrebe lova in ribolova.

Na kmetijskih zemljiščih, primernih za vinogradništvo (V) so dopustne še nadomestne gradnje zidanic na nekdanjih stavbiščih, pod pogojem, da so ohranjeni vsaj kletni zidovi objekta in novogradnje zidanic pod pogojem, da je investitor skupno lastnik vsaj 2000 m2 zemljišč na tem območju, primernih za zasaditev vinograda ali sadovnjaka. Na gradbeni parceli zidanice ni možna postavitev pomožnih objektov razen brajd.

    Na gozdnih površinah (G) so dopustni naslednji posegi:

    – novogradnje gozdarskih cest in objektov ter ureditve za potrebe lova pod pogojem, da nimajo škodljivih vplivna prostor in niso vidno izpostavljeni;

    – ukrepi za ohranjanje steljarjenja.

    Na območjih vodotokov so dopustni naslednji posegi:

    – tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije jezov;

    – tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, nadomestne gradnje mlinov in žag;

    – spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene značilnosti in kvalitete;

    – urejanje in utrjevanje brežin;

    – urejanje dostopov do vode in privezov za čolne na območjih kampov in kopališč;

    Na območjih vodotokov niso dovoljeni naslednji posegi:

    – pridobivanje peska in proda;

    – gradnja opornih zidov in betoniranje dostopov;

    – posegi, ki onemogočajo dostop do Kolpe.

    Na območjih pridobivanja mineralnih surovin (MS) je potrebno zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu s predvideno namensko rabo.

    Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva, lova, ribolova in varstva voda. Dovoli se izvedba lesenih plotov ali žičnih ograj, pritrjenih na lesene stebre.

c) Rezervati in varstvena območja

11. člen

V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih  ohranjanje narave in kulturne dediščine, v varstvenih območjih vodnih virov, vodotokov ter hudourniških in poplavnih območij je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi in odloki, mnenji pristojnih strokovnih služb in podjetij ter s pogoji, opredeljenimi v tem odloku.

d) Območja za katera bodo izdelani  lokacijski načrt

12. člen

Na območjih, za katera bodo izdelani, lokacijski izvedbeni načrti so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi:

    – nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

    – postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v  lokacijskem izvedbenem načrtu;

    – gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav, ki ne bodo ovirale celovite izvedbe načrta.

2. Merila in pogoji za urejanje kampov, kopališč in parkirišč ob reki Kolpi

13. člen

Območja za turizem in rekreacijo (R) so namenjena za urejanje kampov in kopališč ob reki Kolpi.

a) Kampi

Urejanje kampov za postavljanje počitniških prikolic, avtodomov, počitniških bungalovov in šotorov je dovoljeno v naselju Vinica.

    Urejanje kampov za postavljanje šotorov je dovoljeno v bližini naselij Otok in Damelj.

    Manjši kampi se lahko uredijo na vrtovih, ki pripadajo kmetijam kot dodatna ponudba turizma na kmetiji in ne smejo segati na kmetijske površine ob naselju ali načenjati sklenjenih robov vasi.

    Postavljanje bivalnih prikolic in avtodomov ter šotorov izven za to določenih območij ni dovoljeno.

Postavljanje bivalnih prikolic, avtodomov, počitniških bungalovov ter šotorov izven za to določenih območij ni dovoljeno:

    Pogoji za urejanje kampov:

    – kampi morajo biti opremljeni z vso prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (vodovod, kanalizacija z urejenim odvodom in čiščenjem odpadnih voda, elektrika, telefon, zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov);

    – območje kampa mora biti ograjeno z žično ograjo višine najmanj 1,5m, obojestransko ozelenjeno z avtohtono vegetacijo;

    – dopustni so naslednji posegi:

    – gradnje gostinskih objektov;

    – postavitev pomožnih objektov;

    – urejanje parkirišč;

    – ureditve zemljišč, športnih in rekreativnih površin, zasaditev dreves;

    – ureditve brežin vodotokov in obvodne vegetacije, dostopov do vode, privezov za čolne;

    – postavitve svetil in košev za odpadke.

b) Kopališča

Pogoji za urejanje kopališč:

    – urejanje prostorov za kopanje s spremljajočimi nepremičnimi gostinskimi objekti in ureditvami je dovoljeno v bližini naslednjih naselij: Breg, Dalnje Njive, Damelj, Otok, Učakovci, Vinica, Zilje, Vidine;

    – kopališča je možno urediti le, če so na voljo ustrezne parkirne površine, ki se praviloma urejajo ob kopališču ali v sklopu bližnje vasi;

    – zagotovljene morajo biti ustrezno dimenzionirane sanitarije z urejenim odvodom in čiščenjem odpadnih voda ter zbiranje in reden odvoz odpadkov;

    – dopustne so še naslednje ureditve:

    – ureditve prostorov za sončenje, za šport in rekreacijo;

    – ureditve brežin vodotokov in obvodne vegetacije, dostopov do vode in privezov za čolne;

    – postavitve košev za smeti.

c) Postavitev počitniških bungalovov

– postavitev počitniških bungalovov je dovoljena v območju kampa v naselju Vinica, na osrednjem ozelenjenem delu obstoječega kampa. Počitniški bungalovi naj bodo oblikovno poenoteni, postavljeni v urejene vrste, med katerimi se uredijo dovozi in prostor za parkiranje vzdolž dovoznih cest. Celotna ureditev naj se načrtuje celovito, po enotni idejni zasnovi,

– bungalovi praviloma uporabljajo skupne sanitarije v kampu oziroma se območje infrastrukturno opremi.

3. Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov in posegov v prostor

3.1 Urbanistično oblikovanje

14. člen

Pri adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah, nadzidavah, novogradnjah, postavitvah pomožnih in začasnih objektov ter drugih posegov v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:

    – razporeditvi objektov na parceli;

    – odmiku od sosednjih objektov;

    – sestavi stavbnih mas;

    – višinskim gabaritom in gradbeni črti;

    – naklonu streh in smeri slemen;

    – razmerju dimenzij in njihovi orientaciji;

    – merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat;

    – barvi in teksturi streh in fasad;

    – načinu ureditve odprtega prostora;

    – načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.

    Oblikovalski kontrasti pri posegih v prostor so dovoljeni:

    – kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno in pomensko različnost novega objekta od enotnega okolja;

    – kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Presoje tovrstnih odstopanj pripravi občinski urbanist kot pisno stališče, ki je priloga k lokacijski informaciji.

Za posege na vizualno izpostavljene robove naselij in vizualno izpostavljene lokacije na vedutah je potrebno poseg v prostor umestiti skladno s strokovnimi podlagami za poselitev.

15. člen

V morfološki enoti P – proizvodnja in servisi mora biti oblikovanje objektov in zunanjih ureditev podrejeno oblikovanju tovrstnih objektov:

    – vas (v);

    – vaško jedro (vj);

    – enodružinska zazidava (e);

    – proizvodnja in servisi (p)

    V morfološki enoti vas (v) se mora urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture, zlasti pa v:

    – značilnem oblikovanju vaške ulice in vaških javnih prostorov;

    – legi stanovanjskih objektov ob vaški cesti;

    – legi stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov na parceli;

    – stavbni masi objektov;

    – orientaciji objektov;

    – oblikovanju zelenega roba vasi s sadovnjaki in gospodarskimi poslopji;

    – vidni podobi vasi.

    V morfološki enoti vaško jedro (vj) veljajo poleg določb iz prejšnjega odstavka še naslednji pogoji:

    – nadomestna gradnja je dopustna na parcelni meji;

    – pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.

    V morfološki enoti enodružinska zazidava (e) se mora urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture, zlasti pa v:

    – razporeditvi in orientaciji objektov;

    – legi objektov na parceli;

    – oblikovanju objektov.

    V morfološki enoti proizvodnja in servisi (p) se mora urejanje objektov, zlasti pa oblikovanje objektov in zunanjih ureditev zgledovati po značilnostih krajevne arhitekture. Objekti z veliko stavbno maso morajo biti členjeni v vertikalni in horizontalni smeri. Intenzivne barve večjih površin fasad in streh niso dopustne. Zunanji rob parcele se mora intenzivno ozeleniti.

16. člen

Meje naselij je treba varovati tako, da preko njih ni dopustna gradnja.

    Robove naselij je treba varovati tako, da se ohrani značilna orientacija objektov in sadovnjaki.

    V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile poglede na objekte, naselja ali dolge poglede na okolico.

    Pri določanju višine objektov je treba poleg določenih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.

17. člen

Gradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in dozidave objektov morajo spoštovati gradbeno linijo s sosednjimi objekti.

    V območjih brez izrazito enotne gradbene linije obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina mora biti odmik novozgrajenega objekta:

    – vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča. Odmik od kategoriziranih cest mora biti tudi v skladu s predpisi;

    – vsaj toliko od objekta na sosednji parceli, da je zagotovljeno ustrezno osončenje in prezračevanje objektov ter varnost pred požarom, vendar ne manjši kot je višina najvišjega objekta;

    – vsaj toliko od parcelne meje, da je možno redno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme ovirati ali motiti sosednje posesti. V primeru, da je odmik objekta od parcelne meje manjši od 4 m je potrebno pridobiti soglasje prizadetega soseda;

    Odstopanja v gradbenih linijah in odmikih so izjemoma dovoljena, če jih narekuje obstoječa parcelacija, pozidava in razporeditev objektov ter oblika terena in niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.

    Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.

18. člen

Gradnja objektov, dozidave in nadzidave so dopustne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega s skupno etažno površino 40% pripadajoče gradbene parcele.

3.2 Arhitekturno oblikovanje

19. člen

Oblikovanje vseh vrst objektov mora upoštevati kvalitete značilne lokalne arhitekture zlasti v:

    – tlorisnih in višinskih gabaritih;

    – merilih, simetriji in razporeditvi fasadnih odprtin (oken, vrat);

    – oblikovanju, materialih in barvi fasad in streh;

    – uporabi arhitekturnih elementov in detajlov (ograje, napušči, okenski okviri, portali, šivani robovi...)

20. člen

Pogoji za oblikovanje stanovanjskih objektov:

    – tloris: podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1:1,5;

    – etažnost: največ K+1 P+1. Za posamezne objekte z večjo stavbno maso je izjemoma dopustna etažnost K1+P+1;

    – pritličje v nivoju terena ali do 1 m nad terenom;

    – višina kolenčnega zidu nad pritličjem:

    – do 1,2 m, če je pritličje v nivoju terena;

    – do 0,5 m, če je pritličje 1 m nad terenom;

    – streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po dolžini objekta, naklon strešin 40° do 50° usklajeno z naklonom sosednjih streh, opečna kritina;

    – fasada: zaglajen omet v beli ali svetli pastelni barvi.

    Pogoji za oblikovanje gospodarskih in pomožnih objektov:

    – tloris: podolgovat, skladno z lokalno tipologijo;

    – etažnost: največ K+P;

    – streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po dolžini objekta, naklon strešin 40°do 50° usklajeno z naklonom streh sosednjih objektov, opečna kritina ali skodle;

    – fasada: zaglajen bel omet, dopustna je izvedba v lesu.

    Pogoji za oblikovanje zidanic:

Tlorisna zasnova objektov je lahko:

– 7 x 5 m z odstopanjem do ±10%, etažnost klet in podstrešje s kolenčnim zidom do 1m;

 – 8 x 6 m z odstopanjem do ±10%, etažnost klet in pritličje, če je to prevladujoči vzorec območja;

    – streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po dolžini objekta, orientacija slemena praviloma pravokotno na pobočje oziroma vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih objektov, naklon strešin 40° do 50° usklajeno z nakloni streh sosednjih objektov, opečna kritina ali skodle;

    – fasada: zaglajen bel omet, dopustna je izvedba v lesu.

    Za počitniške objekte in objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za stanovanjske objekte.

    Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za gospodarske objekte. Etažnost pomožnih objektov je največ pritličje. Gradnja pomožnih objektov med javno potjo in gradbeno linijo oziroma glavnim objektom na parceli ni dovoljena. Pomožni objekti morajo po naklonu, strešni kritini in orientaciji slemena povzemati značilnosti osnovnega objekta.

    Pogoji za oblikovanje proizvodnih objektov:

    – tloris podolgovat;

    – etažnost: največ P+1;

    – višina slemena ne sme presegati 10 m.

21. člen

Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati, razen pogojev iz 19. in 20. člena še naslednje pogoje:

– na strehah so dopustne izvedbe čopov, kjer so le-ti značilni ter izvedba frčad, značilnih za območje posega;

   – napušči morajo biti izvedeni tradicionalno, z vidnimi konstrukcijskimi elementi;

   – zatrepi stanovanjskih objektov so zidani ali leseni;

   –  zatrepi gospodarskih in pomožnih objektov so praviloma leseni;

   – balkoni (ganki) so lahko na vzdolžnih fasadah objektov;

   – ograje balkonov in stopnic morajo biti izvedene iz lesenih vertikalno postavljenih lamel.

    Oblikovanje dozidav, nadzidav, nadstreškov in vetrolovov mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovnega objekta. Celotna stavbna masa objekta mora biti oblikovana enotno. Nadzidave morajo oblikovati gabaritno poenoten celoten objekt. Streha pri dozidavah mora biti izvedena v enakem naklonu in kritini kot je na osnovnem objektu. Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih hiš krajevno značilne arhitekture.

22. člen

Nadomestna gradnja je dopustna na istih temeljih ali z zamikom, pri čemer se nadomesti ves ali del obstoječega objekta. Odmik od prvotne lokacije objekta je dopusten le v okviru funkcionalnega zemljišča prvotnega objekta, in sicer:

    – če zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna;

    – če se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost;

    – če je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki;

    – če iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni možna;

    – po zgraditvi in vselitvi v nov objekt, je obvezna rušitev starega.

    Pri nadomestni gradnji ohranjanje delov prvotnega objekta kot samostojne oziroma ločene celote ni dovoljeno. Vključitev obstoječega objekta v nadomestni objekt mora biti oblikovana kot enotna stavbna masa.

3.3 Oblikovanje drugih posegov

23. člen

Pri posegih v naravnih prvinah prostora je treba ohranjati:

    – krajinske prvine območja in značilno podobo krajine;

    – značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi);

    – naravni relief, če pa to ni mogoče se morajo razlike v nivojih premoščati s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni možno drugače zavarovati. Praviloma se izvajajo v kamnu z intenzivno ozelenitvijo;

    – krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (oblikovanje sipin, tolmunov, brzic, ohranjanje obrežnih dreves).

    Pri posegih v prostor izven ureditvenih območij naselij (kot so npr. jezovi, oporni zidovi, dostopi vode) se morajo uporabljati naravni materiali.

24. člen

Na območjih zaraščanja so dopustni posegi za usposobitev kmetijskih zemljišč tako, da se ne spremeni značaj in podoba značilne kulturne krajine.

    Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.

    Vinogradi na vidno izpostavljenih legah se urejajo praviloma v tradicionalnem vzorcu s sajenjem trt na pobočjih po vpadnicah, z lesenimi stebri in koli.

    Na vidno izpostavljenih območjih ni dopustno urejanje plantažnih sadovnjakov. Sadovnjaki v naseljih in na robu naselij ter drevoredi sadnega drevja ob cestah se praviloma ohranjajo v tradicionalnih oblikah.

    Posegi v obvodno vegetacijo niso dopustni, razen rednih vodnogospodarskih vzdrževalnih del.

    Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki iz zloženih kamnov. Dopustna je uporaba betona za utjevanje in zatesnjevanje pod pogojem, da beton ni viden.

    Dostopi do vode morajo biti izvedeni z naravnimi elementi in materiali. Privezi za čolne morajo biti leseni.

    Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in zdrsom ter jih zatraviti. Oporni zidovi so dopustni na mestih, kjer brežin ni možno drugače zavarovati. Praviloma se izvajajo v kamnu, uporaba betona je dopustna pod pogojem, da ni viden.

25. člen

Parterne ureditve (trgi, ulice, vhodi v objekte) se morajo izvajati brez arhitekturnih ovir. Pri urejanju okolice objektov in javnih površin je treba zavarovati visoko vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

    Urbana oprema (začasni objekti, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja) mora biti oblikovana enotno za zaokrožen krajinski in urbani ambient.

    Spomeniki, spominska obeležja in turistične oznake morajo biti postavljeni tako, da se z njimi vsebinsko dopolnjuje javni prostor in ambient.

    Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom objektov. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.

    Znotraj naselij so dopustne lesene ograje ali živa meja ojačena z žično ograjo. Masivne ograje niso dopustne. Ograje ne smejo presegati višine 1,2 m razen funkcionalnih žičnih ograj, ki so lahko višje.

    Ograje morajo biti oddaljene od cestišča najmanj 1 m in izvedene tako, da ne ovirajo preglednosti ceste.

4. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

26. člen

Velikost gradbene parcele se določi na osnovi:

    – namembnosti in velikosti objekta, potrebnih pomožnih objektov in funkcionalnih potreb;

    – lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste, poteka komunalnih in energetskih vodov;

    – oblikovanosti zemljišča, obstoječih posestnih mej in lastništva;

    – sanitarnih zahtev in zahtev protipožarnega varstva.

    Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje, potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.

27. člen

5. Merila in pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez

28. člen

Pri rekonstrukciji cest in poti so dopustna večja odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometnotehničnih elementov, zmanjšanja posegov v kmetijska in gozdna zemljišča in vodotoke ter vidno izpostavljena in krajinsko značilna območja.

    Pri urejanju cest in poti je potrebno urediti in zavarovati brežine, sanirati strme skalne useke in brežine ter ohraniti stare oporne zidove iz kamna in obcestne kamne.

Za gradnjo v območju varovalnih pasov državnih in občinskih cest je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste.

Glede na kategorijo državnih cest na območju Občine Črnomelj je pri gradnji objektov potrebno, skladno z določbo 47. člena zakona o cestah (Uradni list RS, št. 19/97), upoštevati 15-metrski varovalni pas regionalnih cest, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta ter 5-metrski varovalni pas pri državnih kolesarskih poteh.

Glede na kategorijo ceste so širine varovalnih pasov, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta na obe strani po odloku o občinskih cestah v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 60/01).

29. člen

Vsi objekti morajo imeti zagotovljen dovoz z javne ceste. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je potrebno predvideti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč.

    Parkirišča morajo biti zagotovljena praviloma na funkcionalnem zemljišču uporabnika. Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti.

    Na mestih, kjer so naravne možnosti za kopanje in rekreacijo, za atraktivne panoramske razglede, naravne znamenitosti in druge kvalitete prostora je dopustno urejanju parkirišč izven cestnega telesa in parkirišč z vzdolžnim parkiranjem ob cesti pod pogojem, da zemljišče in oblika terena dopuščata tovrstne ureditve.

5. Merila in pogoji za komunalno in energetsko opremljanje ter za urejanje telekomunikacij

30. člen

Za vsa območja urejanja, namenjena poselitvi je treba zagotoviti minimalno komunalno opremo za oskrbo z vodo in elektriko in za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.

    Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje.

    Komunalne, energetske in telekomunikacijske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.

    Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.

    Komunalni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno ob njem ali pod nivojem terena. Po zaključeni gradnji podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno zemljišče sanirati in rekultivirati.

31. člen

a) Oskrba z vodo

Graditev objektov in sprememba namembnosti objektov, ki zahteva večje količine sanitarne in požarne vode je dopustna le v primeru, če se zagotovi ustrezna oskrba z vodo.

    V območjih urejanja, namenjenih poselitvi, kjer ni zagotovljena oskrba iz javnega vodovodnega omrežja je treba zagotoviti individualno oskrbo s sanitarno vodo.

    Predvidene vodovode je treba graditi načeloma ob obstoječih in predvidenih cestah.

    Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.

b) Odvajanje odpadnih voda

Vse objekte, ki so priključeni na vodovod je treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja se morajo odpadne vode odvajati v vodotesne, nepretočne greznice na praznjenje.

    Kanalizacijsko omrežje je treba izvajati načeloma v ločenem sistemu.

    Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi oziroma imajo čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v kanalizacijo ali naravni recipient. Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ali naravni recipient ustrezno očistiti in nevtralizirati do s predpisi dovoljene stopnje.

    V območjih varstva vodnih virov morajo biti sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih vod vodotesni.

    Meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba odvajati preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnice. Čiste meteorne vode z zelenic, streh in drugih naravnih površin je treba speljati v ponikovalnice oziroma naravne recipiente (odprte jarke).

Meteorne vode, ki niso onesnažene, je dovoljeno odvajati neposredno na teren, v ponikalnice, v naravni ali grajeni odvodnik tako, da s tem ni povzročena erozija in plazenje zemlje in da s tem niso ogroženi vodnogospodarski in drugi objekti ter da ni ogrožena stabilnost naravnih in umetnih strug vodotokov.

 Fekalne odpadne vode iz objektov je treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisanim režimom upravljalca kanalizacije in v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Kjer ni javne kanalizacije, je treba za odvajanje fekalnih odpadnih voda zgraditi neprepustne greznice, brez pretoka v ponikalnice oziroma v vodotok v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Do izgradnje javne kanalizacije je možna gradnja malih čistilnih naprav.

Tehnološke vode je treba očistiti do predpisane stopnje za izpust v javno kanalizacijo, ponikalnico oziroma vodotok v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).

Živalske iztrebke, tako gnoj kot gnojevko, je treba skladiščiti v ustrezno zgrajenih gnojiščih in jamah oziroma lagunah za gnojevko in gnojnico v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Pri tem je treba upoštevati uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Uradni list RS, št.10/99) in uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).

c) Oskrba z električno energijo

Za obstoječe in predvidene 20kV daljnovode je treba upoštevati varovalni pas širine 20m. Daljnovodi v odprtem prostoru morajo potekati praviloma v smereh, ki niso vidno izpostavljene.

    Javna razsvetljava se ureja ob cestah v strnjenih naseljih in večjih zaselkih, ob pomembnejših objektih in na javnih površinah, v skladu s potrebami in s tehničnimi predpisi o zagotovitvi minimalne vrednosti srednje osvetlitve.

d) Telekomunikacijsko omrežje in kabelski sistemi

Vsi posegi v bližini objektov, vodov in naprav sistema zvez se morajo izvajati tako, da ne ovirajo delovanja sistema zvez.

    Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je dopustna gradnja razdelilno kabelskega omrežja z antensko postajo in sprejemnim centrom.

Objekti omrežja mobilne telefonije se lahko postavljajo ob naslednjih pogojih.

– lokacija oddajnika ne sme biti vizualno izpostavljena v širših pogledih, temveč naj bo zakrita za avtohtono vegetacijo, reliefom ipd.,

– dostopi do oddajnikov naj se navezujejo na obstoječe ceste, poti in poljske poti.

e) Zbiranje in odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov

Obvezno je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na ustrezno urejeno sanitarno deponijo komunalnih odpadkov v skladu z občinskim odlokom.

    Pri zbiranju in odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati:

    – zbirna in odjemna mesta komunalnih odpadkov morajo biti dobro dostopna, vidno neizpostavljena in ne na prometni površini;

    – zbirno in odjemno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih mora biti zbirno in odjemno mesto javna površina;

    – zbirna in odjemna mesta morajo biti izvedena z utrjeno površino, ki omogoča enostavno čiščenje.

    Zbirna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, na vidno neizpostavljeni lokaciji.

    Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti le posebnih, namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov. Zagotovljeno mora biti varno ravnanje, prevoz in končna dispozicija posebnih odpadkov.

Zbiranje in odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov nadomesti z naslednjim besedilom: “Komunalne odpadke je potrebno zbirati v posebnih zabojnikih, skladno z navodili komunalnega podjetja, pristojnega za odvoz odpadkov. Na območjih, kjer zbiranje in odvoz odpadkov ni organizirano, se morajo odpadki odlagati v zabojnike v območjih z urejenim odvozom. Zabojniki morajo biti postavljeni na utrjeni površini, na prometno dostopnem mestu, vendar izven cest in ne na območjih kakovostnih vedut.

Nevarne odpadke je potrebno začasno skladiščiti skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/0, 20/01 in 13/03) ter zagotoviti končno dispozicijo le-teh.

7. Merila in pogoji za urejanje in varstvo voda

32. člen

Pri gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer se bo odvijal proizvodni proces, je potrebno hrambo naftnih derivatov, kemikalij in ostalih nevarnih snovi urediti tako, da bosta voda in okolje ustrezno zavarovana pred onesnaženjem.

Vse vodne vire in vodotoke je treba varovati pred onesnaženjem, zagotavljati biološki minimum in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.

Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in gradnje skladno s 84. členom zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), pri čemer se šteje, da sega priobalno zemljišče pri reki Kolpi petnajst metrov, pri drugih vodotokih pa pet metrov od roba vodnega zemljišča. Na obstoječih objektih, ki so zgrajeni v pasu priobalnih zemljišč, so dopustne adaptacije, rekonstrukcije, prenove, dozidave oziroma nadomestne gradnje in spremembe namembnosti le-teh ob pogojih tega odloka ter ob poprejšnji pridobitvi vodnega dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za področje voda.

Pri gradnji na drugih ogroženih območjih (poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih) je potrebno upoštevati določila 85. do 89. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).

    Površinske vode je treba urediti tako, da bodo vsi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami in speljati do naravnega recipienta, ki zagotavlja dolvodno poplavno varnost.

33. člen

 (je črtan)

8-1. Merila in pogoji za ohranjanje narave

33.a člen

Gradnje in drugi posegi na območjih biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in varovanih območij narave (Zavarovana območja narave, Natura 2000 območja, ekološko pomembna območja), se smejo izvajati le v skladu z varstvenimi režimi, varstvenimi in razvojnimi usmeritvami, z dovoljenjema za poseg v naravo, ki ga izda v skladu z Zakonom o ohranjanju narave pristojna upravna enota, oziroma z dovoljenjem za poseg v naravo ali z naravovarstvenim soglasjem, ki ju izda ministrstvo, pristojno za področje narave.

8-2. Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščene

33.b člen

Na območjih in objektih kulturne dediščine so gradnje in druge ureditve dovoljene ob upoštevanju varstvenih režimov, določenih v strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine (ZVKD Slovenije, OE Novo mesto, september 2002) ter po predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

9. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja

34. člen

Gradnja novih objektov, dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti objektov v obstoječih objektih in vsi drugi posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih škodljivih vplivov in motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja. Za posege, ki imajo lahko škodljive vplive na okolje ter bivalne in delovne pogoje je potrebno izdelati še presojo vplivov na okolje.

a) Varstvo zraka

Vsi viri onesnaževanja morajo biti sanirani, izvedeni, vzdrževani in upravljani tako, da niso vir onesnaževanja zraka in, da ne prekoračijo s predpisi določenih nivojev. Poleg navedenega je treba:

    – meriti emisije in imisije posameznega vira možnega onesnaževanja, ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu z veljavnimi predpisi;

    – ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti;

    – uporabljati za ogrevanje plin, lahka kurilna olja ali trda goriva z majhno vsebnostjo žvepla.

b) Varstvo pred hrupom

Pri izdelavi prostorskih aktov ter izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo je potrebno upoštevati ocene in meritve hrupa, skladno z določbami zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter predvideti ustrezne ukrepe.

Pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov in lokacijskih dokumentacij je potrebno upoštevati ocene in meritve hrupa ter predvideti ustrezne ukrepe. V stanovanjskih območjih so dopustne take spremljajoče dejavnosti, ki niso vir prekomernega hrupa. V vseh območjih je treba:

    – meriti hrup na obstoječih virih hrupa in po potrebi izdelati sanacijske programe in zmanjšati hrup do dovoljene ravni;

    – izvesti aktivno in pasivno zaščito s protihrupnimi ovirami ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov in naprav povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni;

    – spremeniti namembnost ali dejavnost tako, da se v posameznih območjih ne presežejo dovoljene ravni hrupa.

c) Varstvo tal

Posegi, ki bi lahko ogrožali tla, plodno zemljo in naravne dobrine niso dovoljeni.

d) Varstvo voda in vodnih virov

Vse vire onesnaževanja vodnih virov ali površinskih voda je treba sanirati. Dejavnosti in posegi v prostor, ki lahko ogrozijo površinske in podzemne vode ter vodne vire niso dopustni. Zagotovljeno mora biti ustrezno in neškodljivo ravnanje z nevarnimi, eksplozivnimi, vnetljivimi in gorljivimi snovmi.

e) Varstvo pred požarom

Pri novogradnjah, adaptacijah, nadomestnih gradnjah je potrebno upoštevati medsebojne odmike, določene v predpisih. Za vse objekte je potrebno zagotoviti urgentni dovoz in poti za evakuacijo.

    Vsi posegi v bližini objektov, vodov in naprav sistema zvez se morajo izvajati tako, da ne ovirajo delovanja sistema zvez.

    V vseh ureditvenih območjih mora biti zagotovljena ustrezna količina požarne vode. V območjih urejanja, kjer niso zagotovljene ustrezne količine vode je treba urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostop do vodotokov.

10. Merila in pogoji za posege v prostor z vidika obrambe in zaščite ter z obmejnega vidika

35. člen

Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.

    Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja obrambe in zaščite prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev ter občinski odlok o zakloniščih.

    Za posege v prostor v območju do 50m od mejne črte na reki Kolpi je potrebno pred izdajo  gradbenega dovoljenja pridobiti poprejšnje soglasje republiškega organa za notranje zadeve. Posegi se morajo načrtovati in izvajati tako, da ne ovirajo dostopa in varovanja državne meje.

IV. POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

a) Krajevna skupnost Sinji Vrh

36. člen

K  Breg pri Sinjem Vrhu

    Gradnja objektov preko južnega in jugovzhodnega roba naselja ni dopustna. Urejanje prostora za kopanje ne sme škodljivo vplivati na naravne razmere.

    K  Dalnje njive

    Urejanje vasi mora ohraniti značilno obcestno zasnovo. Novogradnje v bližini p.c. sv. Marka niso dopustne. Gradnje objektov preko južne meje naselja niso dopustne.

    K  Damelj

    Dopustne so dopolnilne gradnje objektov ob cesti v osrednjem delu vasi. Novogradnje v bližini p.c. sv. Mihaela niso dopustne. Gradnja objektov preko južnega roba naselja ni dopustna.

    SK  Sinji Vrh

    Novogradnje v bližini p.c. sv. Janeza Evangelista niso dopustne. Križišče se ureja kot odprti vaški prostor.

    Območje za turizem in rekreacijo (R) je namenjeno za urejanje turističnih, športnih in rekreativnih objektov in spremljajočih površin.

    K  Špeharji

    Dopustne so dopolnilne gradnje na severovzhodu naselja. Gradnja objektov preko južnega roba vasi ni dopustna.

b) Krajevna skupnost Vinica

37. člen

SK Drenovec

Gradnja objektov preko južnega in jugovzhodnega roba naselja ni dopustna.

Breg pri Sinjem vrhu:

Urejanje prostora za kopanje ne sme škodljivo vplivati na naravne razmere.

    Urejanje novih površin za proizvodnjo mora temeljiti na prometnem napajanju po novi dovozni cesti, ki poteka na vzhodni strani obstoječih proizvodnih površin proti severu. Obstoječa gradbena linija ob regionalni cesti je obvezna. Urejanje območja mora upoštevati značilne poglede s severa.

    K Ogulin

    Širitev pokopališča proti vzhodu mora upoštevati ustrezne odmike od obstoječih stanovanjskih objektov in regionalne ceste. Ustrezno število parkirnih mest se mora zagotoviti na severni strani območja.

    SK  Podklanec

    Urejanje vasi mora upoštevati značilne poglede z juga. Južni rob vasi se praviloma ureja s sadovnjaki. Ohranjanje prekinitev med zaselki je obvezna.

    SK  Sečje selo

    Urejanje območja enodružinske gradnje (e) se mora podrediti urbanističnim in arhitektonskim značilnostim naselja predvsem glede razporeditve objektov, lege objektov na parceli, oblikovanju objektov. Obvezna je ohranitev sadovnjakov na južnem robu vasi. Gradnja objektov ob regionalni cesti ni dopustna. Severovzhodni rob vasi se mora urejati kot zelena prekinitev proti Vinici.

    Urejanje platoja mednarodnega mejnega prehoda ne sme posegati v brežino Kolpe. Kvalitetna obvodna vegetacija se mora ohraniti. Severovzhodni rob platoja se mora gosto ozeleniti z avtohtonim drevjem in grmičevjem.

    C  Vinica

    Središče vasi se mora urejati kot trg, z jasno določenimi prometnimi, parkirnimi in peš površinami. Urejanje območja enodružinske gradnje (e3) se mora podrediti urbanističnim in arhitektonskim značilnostim Vinice, zlasti glede razporedive objektov, lege objektov na parceli, oblikovanja objektov. Višina objektov mora upoštevati nagnjen teren in značilno podobo vasi. Novogradnje ob regionalni cesti nad Kolpo niso dopustne.

    Kamp in kopališče morata biti ločena z ograjo ter z ločenimi sanitarijami in garderobami. Objekti in spremljajoče ureditve kampa in kopališča morajo biti na severni strani zemljišča. Zagotoviti je potrebno ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih vod iz sanitarij ter ustrezno število parkirnih mest za kopalce in obiskovalce. Prireditveni prostor se mora urediti tako, da ne bo škodljivih vplivov na bivalne pogoje v kampu. Območje kampa se mora zasaditi z avtohtonim listnatim drevjem z bogatimi krošnjami.

    SK  Preloka

    V ureditveni enoti v3 niso dopustne dopolnilne gradnje.

37.a člen

Mnenja občinskega urbanista oziroma urbanistične presoje, ki so bile izdane do uveljavitve zadnjih sprememb in dopolnitev odloka (Uradni list RS, št. 75/08) se uporabijo za izdajo gradbenih dovoljenj v primeru, ko projektna dokumentacija odstopa od določil odloka.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

(je črtan)

39. člen

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled na občinski upravi Črnomelj.

40. člen

 (je črtan)

41. člen

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo na območju, ki je določeno s 4. členom odloka, veljati odlok o splošnem urbanističnem redu v Občini Črnomelj (Skupščinski dolenjski list, št. 20/79).

42. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 352-2/94

Črnomelj, dne 28. novembra 1995.