Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11, 57/12, 109/12)
ter 9. in 18. člena
Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 19/13) je Občinski svet Občine Tržič na 20. redni
seji dne 27. 3. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje naravnega spomenika z
oznako 6 T1 Dolina – Dovžanova soteska |
I. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje
naravnega spomenika z oznako 6 T1 Dolina – Dovžanova soteska (v
nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Domplan, d.d., Bleiweisova 14,
Kranj, pod številko projekta UD/447108/11. Območje je z Odlokom o
razglasitvi Dovžanove soteske za naravni spomenik (UVG, št. 6/88)
razglašeno za naravni spomenik. |
(2) Za
OPPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje.
Okoljsko poročilo je izdelalo podjetje Irena Mrak, s.p., Virje 10, 4290
Tržič, poglavje narava in dodatek pa Lutra, Inštitut za ohranjanje
naravne dediščine, Pot Ilegalcev 17, 1210 Ljubljana. |
2. člen |
(namen
OPPN) |
Namen OPPN
je določitev podrobne lokacije in pogojev za ureditve na območju
Dovžanove soteske za naslednje rabe znotraj območja OPPN: |
– stavbna
zemljišča, |
–
kmetijska zemljišča, |
– gozdna
zemljišča, |
– vode in
|
– druga
zemljišča. |
3. člen |
(območje
OPPN) |
(1) Meja
območja OPPN izhaja iz grafičnega dela nadrejenega prostorskega akta.
Območje OPPN se deli na ožje in širše območje, pri čemer meja sovpada z
mejo območja naravnega spomenika in je razvidna iz grafičnega dela tega
načrta. |
(2)
Velikost celotnega območja, ki je predmet OPPN-ja, je 1.485.758,28 m2.
|
(3) Z OPPN
se ureja zemljišča predvidena za umestitve objektov in zemljišča, ki so
potrebna za druge ureditve v območju. S tem odlokom se ne ureja del
naselja Čadovlje in Dolina, ki sega v območje OPPN. Za to območje
veljajo določila prostorskega akta, ki ureja celotno območje Občine
Tržič. |
(4)
Območje OPPN in njegov vpliv obsega parcele oziroma dele parcel s št.: |
+-----------------------------+-------+-----+------+------+-----+ |
|Parcelne št.
k.o. | | | | | | |
|LOM POD
STORŽIČEM | | | | | | |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|834 |1031
|1030/23|1030/35|1030/46|681/3|840/1 |850/6 |998/3| |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|837 |1002/1
|1030/24|1030/36|1030/5 |681/9|846/1 |850/7 |850/1| |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|838 |1026/1
|1030/25|1030/37|1030/6 |835/1|846/2 |850/8 |850/4| |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|842 |1030/1
|1030/26|1030/38|1030/7 |835/2|846/3 |891/1 |998/4| |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|843
|1030/10|1030/27|1030/39|1030/8 |839/1|846/4 |891/2 |998/5| |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|844
|1030/17|1030/28|1030/4 |1030/9 |839/2|846/5 |891/3 |998/6| |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|845
|1030/18|1030/29|1030/40|408/3 |839/3|846/6 |892/2 |998/7| |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|848
|1030/19|1030/30|1030/41|681/1 |839/4|846/7 |892/3 |998/8| |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|849 |1030/2
|1030/31|1030/42|681/10 |839/5|846/8 |892/6 |998/9| |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|889
|1030/20|1030/32|1030/43|681/19 |839/6|847/1 |998/10| | |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|890
|1030/21|1030/33|1030/44|681/2 |839/7|847/2 |998/11| | |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|894
|1030/22|1030/34|1030/45|681/20 |839/8|850/1 |998/2 | | |
+---------------------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|Parcelne št.
k.o. | | | | | | | |
|PODLJUBELJ | | | | | | | |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
|620/5|620/4
| | | | | | | | |
+-----+-------+-------+-------+-------+-----+------+------+-----+ |
4. člen |
(vsebina
in oblika OPPN) |
(1) OPPN
za območje oznake 6 T1 Dolina – Dovžanova soteska vsebuje TEKSTUALNI DEL
in GRAFIČNI DEL, ki obsega naslednje načrte: |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
|Št. 1
|Izsek iz grafičnega načrta |M = 1:10 | |
|
|kartografskega dela občinskega |000 | |
|
|podrobnega prostorskega načrta s | | |
|
|prikazom lege prostorske ureditve na | | |
|
|širšem območju | | |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
|Št. 2
|Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi |M = 1:5000 | |
|
|območji | | |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
|Št. 3
|Pregledna ureditvena situacija |M = 1:3000 | |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
|Št. 4
|Podrobna ureditvena situacija – 4 |M = 1:1000 | |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
|Št. 5
|Podrobna ureditvena situacija – 3 |M = 1:1000 | |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
|Št. 6
|Podrobna ureditvena situacija – 2 |M = 1:1000 | |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
|Št. 7
|Podrobna ureditvena situacija – 1 |M = 1:1000 | |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
|Št. 8
|Prikaz ureditev glede poteka omrežij in|M = 1:5000 | |
|
|priključevanja objektov na gospodarsko | | |
|
|javno infrastrukturo ter grajeno javno | | |
|
|dobro | | |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
|Št. 9 in
|Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje|M = 1:5000 | |
|9a
|okolja, naravnih virov in ohranjanje | | |
|
|narave | | |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
|Št. 10
|Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo |M = 1:10 | |
| |ter
varstvo pred naravnimi in drugimi |000 | |
|
|nesrečami, vključno z varstvom pred | | |
|
|požarom | | |
+-----------+---------------------------------------+-----------+ |
(2)
Grafični prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju: GN)
izdelanem v merilu 1:1000 in državni topografski karti v merilu 1:2000. |
5. člen |
(obvezne
priloge OPPN) |
OPPN ima
naslednje obvezne priloge: |
1.
Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov; |
2. Prikaz
stanja prostora; |
3.
Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN; |
4.
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; |
5.
Obrazložitev in utemeljitev OPPN; |
6.
Povzetek za javnost; |
7.
Okoljsko poročilo. |
6. člen |
(uporabljeni izrazi in pojmi) |
V tem OPPN
uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja
prostorskega načrtovanja in graditve objektov. |
II.
PODROBNE DOLOČBE |
1. Opis
prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN |
7. člen |
(opis
predvidene ureditve) |
(1) V
širšem območju OPPN se odvijajo naslednje dejavnosti: |
– bivanje,
|
–
raziskovanje in izobraževanje, |
–
kmetijstvo, |
–
gozdarstvo, |
–
rekreacija, |
–
naravoslovni turizem. |
(2) V
ožjem območju OPPN se odvijajo naslednje dejavnosti: |
–
raziskovanje in izobraževanje, |
–
rekreacija, |
–
naravoslovni turizem, |
–
gozdarstvo. |
(3)
Varstvene namembnosti: |
Območje je
namenjeno varovanju izjemnih nahajališč kamnin in okamnin,
geomorfoloških vrednot in vegetacijskih združb na kremenovem
konglomeratu, znanstveno-raziskovalnemu delu, izobraževanju,
naravoslovnemu turizmu in rekreaciji na prostem. |
(4)
Funkcije območja z opisom |
Varovalna
in znanstveno-raziskovalna: odkritje izredno bogatega nahajališča
raznovrstnih okamnin iz paleozojskega obdobja, posebne geološke in
tektonske razmere, ki so omogočile nastanek soteske v delu, kjer Tržiška
Bistrica prečka plasti apnenca ter specifične oblike vegetacije predvsem
na kremenovih konglomeratih in peščenjakih določajo varstveno kot tudi
znanstveno-raziskovalno funkcijo ožjega in širšega območja naravnega
spomenika Dovžanova soteska. |
Ekološke:
specifični pogoji in razmere v krajini ter sorazmerna neokrnjenost
živalstva in rastlinstva določajo soteski veliko ekološko vrednost.
|
Krajinsko-oblikovne: slikovita soteska z navpičnimi stenami,
apnenčastimi piramidami – turni in ohranjena naravna struga vodotoka
Tržiške Bistrice s pregradnim slapiščem prek podornih blokov iz
kremenovega konglomerata določajo izjemno krajinsko – oblikovno vrednost
območja. |
Pričevalne: zgodovinska dogajanja in geografska lega določajo Dovžanovi
soteski izjemno pričevalno funkcijo. |
Kulturno-vzgojne: izjemne vrednote s področja geologije, paleontologije,
geomorfologije, značilni biotopi in kulturnozgodovinske vrednote
določajo kulturno-vzgojno funkcijo. |
Rekreacijsko-turistične: značilne kompozicijske vrednosti naselij (Na
Jamah, Čadovlje), skalne piramide, slikovitost vodnega in obvodnega
sveta določajo specifičen rekreacijsko-turistični potencial.
|
Bivalne:
naravne razmere širšega območja omejujejo kmetijsko rabo in rabo gozda
ter opredeljujejo bivalno funkcijo delov območja, kjer se že nahaja
strnjena poselitev. |
8. člen |
(podrobne
vsebine OPPN) |
OPPN ureja
območje znotraj meje; pri tem obravnava naslednje podrobne vsebine:
|
–
ureditev, obnova, vsebinska in prostorska nadgradnja tematskih poti,
|
– ureditev
dela tematske poti z razglediščem nad sotesko v najožjem delu,
|
– ureditev
parkirnih površin, info točke, sanitarij, |
– prenova
klopi, tabel, označb in smerokazov ter oblikovno poenotenje,
|
– ureditev
in obuditev razgledišč, počivališč, pešpoti, obstoječih planinskih poti
in obstoječih plezališč, |
– ureditev
in oblikovanje počivališč, |
–
namestitev protierozijskih zaščit, |
– obnova
premostitvenih objektov, |
– ureditev
geoloških točk na Slovenski geološki poti in ureditev nahajališč
fosilov, |
– kablitev
20kV daljnovoda, |
–
dovoljuje se možnost kablitve telekomunikacijskih vodov, |
–
obnovitev navezave tematskih poti na spomenike kulturne dediščine, kot
je Partizanska stavnica, |
– navezava
na Jamenšnikovo domačijo (tipična karavanška hiša s t.i. paštbo), na
območje Šole v Dolini z razstavno izobraževalnim središčem Dovžanove
soteske – RIS, in avtobusno postajo v naselju Dolina. |
9. člen |
(vrste
območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora znotraj območja
OPPN) |
Nadrejeni
akt znotraj območja OPPN označuje naslednje podrobne namenske rabe: |
+---------------------+-----------------------------+-----------+ |
|Oznaka |ONRP |PNRP | |
+---------------------+-----------------------------+-----------+ |
|6 T1
Dovžanova |Območje kmetijskih zemljišč |K | |
|soteska | | | |
+---------------------+-----------------------------+-----------+ |
|6 T1
Dovžanova |Območje gozdov |G | |
|soteska | | | |
+---------------------+-----------------------------+-----------+ |
|6 T1
Dovžanova |Nerodovitna zemljišča |N | |
|soteska |oziroma ostala območja | | |
+---------------------+-----------------------------+-----------+ |
|6 T1
Dovžanova |Območje voda |V | |
|soteska | | | |
+---------------------+-----------------------------+-----------+ |
|6 T1
Dovžanova |Stavbno zemljišče |SK | |
|soteska | | | |
+---------------------+-----------------------------+-----------+ |
1.1.
Dopustne vrste objektov glede na namen in dopustne vrste gradenj |
10. člen |
(dopustne
vrste objektov in ureditev glede na namen) |
(1) Na
celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste objektov glede na
namen: |
– ureditve
za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, za zaščito pred poplavami,
erozijo in plazenjem, sanacija degradiranega prostora v osnovno namensko
rabo, |
– na
zemljiščih ob lokalni cesti so dopustne ureditve parkirišča in
izogibališča, |
– lokalne
ceste in javne poti, |
–
komunikacijska omrežja, |
–
elektroenergetski vodi, |
– vodovodi
in pripadajoči objekti, |
– cevovodi
za odpadno vodo in pripadajoči objekti. |
Vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
– pomožni
infrastrukturni objekti v navezavi na obstoječo infrastrukturo: pločnik,
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni cestni objekti,
pomožni komunalni objekti, |
–
spominska obeležja, |
– vadbeni
objekti: planinska pot, sprehajalna pot in tematska pot, |
– oprema
zavarovanega območja, kamor sodijo: klopi, označevalne in informacijske
table, koši za odpadke, opisi in pojasnila. |
Postavljanje objektov za oglaševanje na kozolcih in drugih objektih ni
dovoljeno. |
(2) Na
območju stavbnih zemljišč so poleg objektov in ureditev, ki so dopustni
na celotnem območju OPPN, dopustne še naslednje vrste objektov in
ureditev glede na namen: |
–
stanovanjske stavbe, |
–
parkirišča. |
Počitniški
objekti niso dovoljeni. |
Vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
– objekti
za lastne potrebe, |
– pomožni
kmetijsko gozdarski objekti, |
– ograje,
škarpe in podporni zidovi, |
–
enostavni začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
prireditvam (razen pokritih prireditvenih prostorov s športnimi igrišči
z napihljivo konstrukcijo, cirkus in objekti namenjeni začasnemu
skladiščenju nenevarnih snovi) pod pogojem, da se odstranijo po končani
prireditvi. |
(3) Na
območjih kmetijskih zemljišč so poleg objektov in ureditev, ki so
dopustni na celotnem območju OPPN, dopustne še: |
Vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
– pomožni
kmetijsko gozdarski objekti: čebelnjak, krmišče, ograja za pašo živine;
|
postavitev
čebelnjakov je dovoljena pod pogojem, da investitor predhodno pridobi
mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče
na katerem naj bi stal čebelnjak v skladu s predpisi, ki urejajo
čebelarstvo, investitor pa mora biti vpisan v register čebelarjev;
|
–
enostavni začasni objekti namenjeni sezonski in turistični ponudbi ali
prireditvam (razen pokritih prireditvenih prostorov s športnimi igrišči
z napihljivo konstrukcijo, cirkusa in objektov namenjenih začasnemu
skladiščenju nenevarnih snovi) pod pogojem, da se odstranijo po končani
prireditvi, na lokaciji razvidni iz grafičnega dela OPPN. |
(4) Na
območjih gozdnih zemljišč so poleg objektov in ureditev, ki so dopustni
na celotnem območju OPPN, dopustni še: |
– posegi v
skladu z gozdnogospodarskimi načrti. |
Vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
– od
pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov le premični čebelnjaki in krmišča
ter obora za rejo divjadi. |
(5) Na
vodnih površinah in območjih priobalnih zemljišč so poleg objektov in
ureditev, ki so dopustni na celotnem območju OPPN, dopustne še:
|
– ureditve
grajenega vodnega javnega dobra, mostovi, brvi, ukrepi, ki se nanašajo
na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave in objekti namenjeni varstvu
voda pred onesnaževanjem, |
– v
priobalnem pasu vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje
vodotoka. |
11. člen |
(dopustne
vrste ureditev) |
(1) Na
območju OPPN so dopustne naslednje vrste ureditev: |
– dopustne
so umestitve na mestu prej odstranjenih ureditev, ki so glede na namen
in po oblikovanju enaka odstranjeni; |
–
rekonstrukcije in vzdrževalna dela (redna in investicijska vzdrževalna
dela ter vzdrževalna dela v javno korist) ter odstranitve objektov;
|
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z dopustnimi
vrstami objektov in ureditev glede na namen iz tega odloka. |
(2) Za
obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem zemljišču so
dovoljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti in postavitve na mestu
prej odstranjenih objektov, če se s tem ne povečuje poplavna ali
erozijska ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno
izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo
ali umestitvijo na mestu prej odstranjenega objekta oddaljenost do meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
(3)
Posegi, ki niso skladni z dejavnostjo, namenom in funkcijo zavarovanega
območja, niso dopustni. |
(4) O vseh
nameravanih posegih na širšem in ožjem območju spomenika je potrebno
obvestiti občino. |
2.
Krajinsko-arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev |
2.1.
Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
12. člen |
(vplivi in
povezave s sosednjimi območji) |
(1)
Načrtuje se izvedba povezave tematske poti k objektom stavbne dediščine
v Čadovljah. Stavbe so izven tega območja OPPN in se rekonstruirajo
skladno s pogoji varstva. |
(2) Uredi
se povezava med vsebinami območja OPPN in razstavno izobraževalnim
središčem (v nadaljevanju: RIS). RIS je namenjen kulturnim dejavnostim,
izobraževanju in gostinstvu. V odprtem prostoru RIS se z visokodebelnim
sadnim drevjem obnovi sadovnjak. S starimi sortami zelišč rož in
zelenjadnic, značilnih za širše območje se za izobraževalne namene
obnovi zelenjavni vrt. V odprtem prostoru RIS se predvidi postavitev
igral z didaktičnimi vsebinami. |
(3) Izvede
se varna povezava med vstopno točko v sotesko in avtobusnim
postajališčem v naselju Dolina. |
2.2.
Rešitve načrtovanih objektov in površin |
13. člen |
(variantne
rešitve) |
Za OPPN so
bile variantne rešitve izdelane v obliki strokovnih podlag. |
2.3.
Pogoji in usmeritve za projektiranje ureditve, umestitve v prostor in
oblikovanje |
14. člen |
(ureditve
tematskih poti) |
(1)
Tematske poti v območju Dovžanove soteske so: |
–
sprehajalno-razgledne poti, |
– gozdna
učna pot, |
–
Slovenska geološka pot, |
– pot do
partizanske stavnice, |
– pot na
Borovo peč in |
– pot do
plezališča. |
(2) Kot
osnovni gradniki poti naj se uporabljajo naravni materiali lokalnega
izvora. |
(3)
Vsebinska obnova in nadgradnja poti se uskladi s pristojnim zavodom za
varstvo narave; vsebine, ki bodo predstavljene na informativnih tablah,
je potrebno poslati v mnenje zavodu. |
(4) Pot do
Borove peči se ne ureja za namen organiziranega obiskovanja skupin
(šolske, izobraževalne ipd. skupine); z redno košnjo se vzdržuje
obstoječ dostop. |
15. člen |
(odsek
tematske poti v najožjem delu soteske) |
(1) V
najožjem delu Dovžanove soteske se na desnem bregu Tržiške Bistrice
nasproti tunela, nad sotesko, nahaja težje prehodni del poti. Za namen
ureditve sprehajalno-razgledne poti večjemu številu obiskovalcev in
povečanja doživljajske vrednosti pri ogledu naravnega spomenika se
dopusti rekonstrukcija tega dela poti. Le-ta vodi od premostitvenega
objekta, preko sedla ob skalnem prelomu, do obstoječe poti ob vodotoku.
|
(2) Trasa:
Trasa poti poteka od obstoječe brvi po pobočju z zavoji do sedla. Trasa
vodi izven dosega padajočih skal s skalne stene, torej po vzhodnem delu
pobočja. Rekonstrukcija poti se izvede na način, ki v čim manjši meri
zahteva izvedbo stopnic oziroma vizualno motečih prehodov. Na sedlu se
uredi razgledišče, od tam se nadaljuje proti severovzhodni strani
soteske. Na spodnjem delu spusta proti soteski se predvidijo strmejši
prehodi s sidranjem poti v kamnino. Trasa se prilagaja rastlinskemu
pokrovu in naravni konfiguraciji terena. |
(3)
Dolžina, širina: Predvidena dolžina jugozahodnega dela trase je 120,00
m, severovzhodnega pa 70,00 m. Širina poti je 0,60 m, skupna širina poti
pa naj ne presega 0,80 m. |
(4)
Izvedba: Pot se tehnično predvidi kot planinska pot z minimalnimi posegi
v naravni prostor. Na jugozahodnem delu in zgornjem delu severovzhodnega
kraka se predvideva delni vkop poti v pobočje. Za premagovanje večjih
višinskih razlik se dopušča izvedba stopnic iz lesenih oblic in pilotov.
Za namen preprečevanja zdrsov se na spodnji strani poti lahko izvede
sidranje poti z vzdolžno leseno oblico in lesenimi piloti ter leseno
varnostno ograjo na jugozahodnem delu ter jekleno varnostno ograjo na
severovzhodnem delu. Na odsekih, kjer je zgornja stran omejena z
vertikalno steno, bo na delih večjega vzpona jeklena pletenica sidrana
tudi v kompaktno skalo. Na odseku od struge do poličke se izvedeta dva
jekleno-lesena prehoda v obliki lestve z oprijemali. Prvi vzpon od
struge do prve poličke je dolžine 9,00 m naklona 65º, drugi pa dolžine
3,00 m in naklona 50º–55º. Sidranje prehodov v kompaktno skalo se izvede
z jeklenimi profili na ustreznih dolžinah. Na prehodih se izvede
ustrezno oprijemalo. |
(5)
Razgledišče: Na najvišjem delu poti na sedlu, je predvidena izvedba
razgledišča. Predvidena površina razgledišča je 20,00 m2. Terena se ne
sme bistveno spreminjati, lahko se ga le delno izravna. Podesti in
podobni objekti niso dovoljeni. Predvideva se zavarovanje območja z
izvedbo vitkih varovalnih ograj iz pletenic. Ograja naj bo zaradi
varnosti zasnovana s pokončnimi letvami. Dostop na najvišjo nezavarovano
točko se ustrezno fizično onemogoči. |
(6) Dela
se izvajajo ročno. |
(7) Pred
izvedbo poti se pridobi strokovno mnenje z vidika varnosti za ljudi.
Naknadne ureditve zaradi varnosti obiskovalcev niso dopustne.
|
(8)
Ureditve poti ob vodotoku do malega predora, z mostovži in stopnicami,
niso dopustne. Na poti so dopustna ustrezna varovanja. |
(9) Pot se
ustrezno označi z opozorilnimi tablicami glede stopnje zahtevnosti poti. |
16. člen |
(počivališča in razgledišča) |
(1)
Počivališča ob tematskih poteh so oblikovana kot razširitev poti. Tla so
utrjena in posuta z apnenim gruščem primerne velikosti in debeline.
|
(2) Na
območju počivališč je dopustna obnova ali nova ureditev lesenih klopi in
informativnih tabel z didaktičnimi vsebinami, skladne s pogoji
oblikovanja iz tega odloka. |
(3) Na
območju trbiške breče, kjer se razgledna pot spusti proti brvi pred
predorom, je dopustna ureditev razgledišča. Izjemen pogled na skalne
turne in predor se odpre in poudari z odstranitvijo smreke ob vodotoku.
Postavitev pojasnjevalne table o trbiški breči je dopustna skladno s
pogoji oblikovanja tega odloka. |
17. člen |
(ureditve
vstopne točke in parkirišč) |
(1)
Ohranja se obstoječe parkirne površine, ki se uredijo in označijo.
Zgornji ustroj parkirišč je peščen, obdan z večjimi avtohtonimi kamni
kot so trbiška breča, groedenski peščenjak oziroma druga avtohtona
kamnina, ali lesenimi oblicami. Parkirišča se urejajo z ustreznimi
lovilci olj. Na parkirišču naj se določi mesto za avtobuse in osebna
vozila in se jih ustrezno označi. |
(2) V
sklopu parkirišča ob vstopu v sotesko (kot je prikazano v grafični
prilogi) se skladno s pogoji oblikovanja dopusti postavitev info točke z
urejenimi sanitarijami (t. i. kemični WC) brez gostinske namembnosti.
Oblikuje se manjši, iz avtohtonega kamna zidan objekt ali lesen objekt,
skladen s karavanško arhitekturo območja. Ob info točki je dopustna
postavitev info tabel, klopi in košev. |
(3) Na
delu, kjer je predvidena postavitev objektov, se zaradi varstva pred
poplavami izvede varnostno nadvišanje terena. |
18. člen |
(premostitveni objekti) |
(1)
Dopustna je rekonstrukcija oziroma umestitev na mestu prej odstranjenih
obstoječih premostitev. |
(2) Za
ureditve, oblikovanje ali obnovo mostov se uporabi avtohtoni les višje
kakovosti. Do mostov se na levem in desnem bregu uredi varovalna ograja.
Uredita se kamniti mostni krili na desnem bregu, ki bosta preprečevali
močno bočno erozijo pod posameznim mostom. |
(3)
Premostitve v obliki stopnic na strmih delih so dopustne skladno s
pogoji oblikovanja. |
(4)
Morebitne nove umestitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene
tako, da ne posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme
ovirati pretoka visokih voda (0'00) z minimalno varnostno višino 0,5 m.
Oblikovno in vizualno morajo ustrezati predhodnemu objektu. |
19. člen |
(plezališče) |
(1) Na
območjih, ki so razvidna iz grafičnega dela OPPN, se ohranja obstoječe
plezališče; novih ni dopustno urejati. |
(2) Novi
posegi v skalne stene, zabijanje klinov, svedranje in nadelava novih
smeri niso dopustni. |
20. člen |
(ureditve
geoloških točk) |
(1)
Dopustna je obnova obstoječih točk Slovenske geološke poti. |
(2) Na
geoloških točkah se: |
– po
potrebi očisti vegetacija v radiju 5,00–7,00 m, |
– odpelje
grušč, ki ni iz mesta posamezne točke, |
– proti
bregu točke 13 je dopustna izdelava lesene varovalne ograje za
preprečevanje dostopa do kamnine, |
– skladno
s tem odlokom in po predhodnem mnenju pristojnega zavoda, se table
vsebinsko in oblikovno posodobi ali nadomesti. |
21. člen |
(oblikovanje premostitvenih objektov, stopnic, ograj, info točke s
sanitarijami) |
(1)
Konstrukcija mostov se, kolikor je mogoče, izvaja z naravnimi materiali.
V primeru, da tehnične rešitve zahtevajo gradnike kot so železo in
beton, se le-te prekrije s kakovostnim lokalnim lesom in ustrezno
zaščiti. |
(2) Ograje
morajo biti lesene. Izjemoma se lahko postavi jeklena ograja namenjena
varovanju, ki se izvede z jeklenimi, protikorozijsko zaščitenimi
stebrički in je sestavljena iz pocinkanih jeklenih pletenic, odpornih na
vremenske vplive. Ograje premostitvenih objektov so lesene in oblikovno
poenotene. Odbojne, obcestne ograje se obdajo z lesom ali zamenjajo za
lesene. |
(3)
Stopnice na tematskih poteh za potrebe premagovanja višinske razlike se
izdelajo iz lesenih okroglic in lesenih pilotov. Leseni deli se trajno
impregnirajo. |
(4) Info.
vstopna točka s sanitarijami na parkirišču je manjši, lesen ali iz
avtohtonega kamna zidan objekt, lahko brez zunanjih ometov, skladen s
karavanško arhitekturo območij. |
22. člen |
(oblikovanje tabel, klopi in košev) |
(1) Table
v območju OPPN so usmerjevalne, označevalne, pojasnjevalne in
opozorilne. Obstoječe table se vsebinsko in fizično obnavlja. Pri tem se
vsebine v čim večji meri iz tabel v prostoru prenesejo v ustrezne
publikacije, usmerjevalne table pa je mogoče zamenjati z ustreznimi
markacijami. |
(2) Table,
klopi, koši in označbe morajo biti oblikovno enotne. Pri tem se uporabi
kakovosten avtohtoni les. Podstavki so lahko kamniti; kovinski nosilci
tabel se odstranijo, zamenjajo z lesenimi ali obdajo z lesom. Koši se
oblikujejo na način, ki omogoča ločeno zbiranje odpadkov. |
23. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji za naselje Čadovlje in Dolina) |
Prostorski
izvedbeni pogoji glede lege objektov, velikosti in zmogljivosti objektov
ali prostorskih ureditev, pogoji glede oblikovanje objektov, ter merila
za parcelacijo na stavbnih zemljiščih naselij Čadovlje in Dolina, se
povzamejo po izvedbenem občinskem prostorskem aktu. |
3. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
24. člen |
(prometne
površine in obcestni prostor) |
(1) V
območju OPPN so naslednje ceste: |
– javna
pot z oznako JP 928101; od LC 428 031 – do Filipa |
– javna
pot z oznako JP 928091; Jamenšek |
– lokalna
cesta z oznako LC 428031; Slap (križišče za Lom) – Jelendol.
|
Le-te je
dopustno rekonstruirati. |
(2) Na
mestih prekopa cestišča je asfaltno površino potrebno urediti tako, da
se stiki med obstoječo in novo asfaltno prevleko predhodno obdelajo –
obstoječa prevleka mora biti ravno zarezana in rob mora biti hrapav.
Kontaktne robove je potrebno predhodno obdelati z bitumensko lepilno
maso ali z bitumenskim trakom, šele nato se lahko razgrne asfaltna masa,
jo poravna in valja, pri čemer mora biti stik nove obrobne plasti
asfalta zamaknjen od stika nosilne plasti v vzdolžni smeri za najmanj 20
cm, v prečni smeri pa najmanj 50 cm. |
(3)
Investitor je dolžan v času izvedbe poskrbeti za ustrezno cestno
prometno signalizacijo. Stroške graditve vključno s postavitvijo
potrebne prometne signalizacije krije investitor; ob tem je dolžan
poravnati škodo, ki bi nastala pri izvajanju del. |
(4) V
sklopu izvedbe del se obcestni prostor ustrezno uredi. |
(5)
Gradbena dela ne smejo ovirati prometa na kategorizirani cesti in morajo
biti izvršena tako, da na cesti ne bo ogrožena prometna varnost v času
izvedbe. Prav tako je investitor dolžan cestišče očistiti, kolikor bi
prišlo do onesnaženja. |
25. člen |
(odvodnjavanje padavinskih in zalednih voda) |
(1) Uredi
se odvajanje padavinskih in zalednih voda. Padavinske, drenažne in tiste
zaledne vode naj se odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prišlo do
erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na
vodotokih ali objektih vodne infrastrukture. Večje količine vode ni
dovoljeno spuščati na okoliški teren, da ne bi povzročile erozije ali
destabilizirale zemljin. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo,
pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, je padavinske vode možno
speljati v vodotok. Pri tem se v čim večji možni meri zmanjša hipni
odtok padavinskih voda. Padavinske vode se torej pred iztokom v
površinske odvodnike zadržuje. Iztok oziroma zadrževanje se ustrezno
dimenzionira glede na prevodno sposobnost vodotoka. Pri tem se ne sme
poslabšati kakovost vodotoka in poplavna varnost območja. |
(2) Vsi
propusti za odvajanje zalednih voda morajo biti ustrezno hidravlično
dimenzionirani. |
(3) Odtok
iz utrjenih in parkirnih površin se uredi na način, ki preprečuje
onesnaževanje in iztok nevarnih snovi v podtalje in vode. |
(4)
Odvodnjavanje cestnih priključkov, parkirišč in hkrati vseh utrjenih
površin z območja ureditve, je potrebno urediti tako, da ne bo prizadeto
obstoječe odvodnjavanje občinske ceste. |
26. člen |
(opremljenost z gospodarsko infrastrukturo) |
(1) V
območju OPPN vodijo naslednji infrastrukturni vodi: |
–
prostozračni daljnovod DV 20 kV, |
–
vodovodno omrežje, |
–
telekomunikacijsko omrežje. |
(2)
Dopustna so redna vzdrževanja in sanacijska dela vseh infrastrukturnih
objektov; iz naslova varstva okolja in zdravja ljudi je dopustna
zamenjava vodov. |
(3)
Prestavitev oziroma kablitev telekomunikacijskih vodov je dopustna. |
27. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
V območju
OPPN kanalizacijskega omrežja ni. V območjih kmetij in zaselkov se
gradijo nove, male komunalne čistilne naprave (MKČN). Obstoječe
dvoprekatne ali triprekatne greznice se do leta 2017 zamenjajo z MKČN. |
28. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Na
obravnavanem območju (glej risbi 1 in 2) poteka daljnovod D0051 od
stojnega mesta SM028 do SM58, kjer je izveden odcep proti
transformatorski postaji T0226 Dolina. |
(2) Nov SN
kablovod (SM 35–SM 44): |
Znotraj
OPPN Dovžanova soteska se predvidi nov trižilni SN kablovod AXAL TT
1×3×150 mm2, in sicer med stojnima mestoma SM 35 in SM 44. Potrebna
dolžina kablovoda znaša 650 m. Kablovod bo položen v desni rob ceste
skozi Dovžanovo sotesko, in sicer v zaščitno PVC cev Stigmaflex Ø 160
mm. Za potrebe rezerve se v traso položi še dodatna PVC cev enakega
preseka. |
Po izvedbi
novega kablovoda se demontirajo drogovi na stojnih mestih SM 35–SM 44,
skupaj s pripadajočimi vodniki. Drogova na stojnih mestih SM 35 in SM 44
se nadomestita z novima betonskima drogovoma Z12. |
(3) Nov NN
kablovod: |
Na parceli
št. 889, k.o. Lom pod Storžičem je predvidena nova prostostoječa
razdelilna omara, ki se bo napajala preko novega nizkonapetostnega
kablovoda NAY2Y-J 4×35+1,5 mm2. Kablovod v dolžini 248 m poteka ob
desnem robu ceste od obstoječe priključno merilne omare na objektu, ki
stoji na parceli št. 896/2. |
Novo
odjemno mesto bo napajala jamborska železna transformatorska postaja TP
T0305 Čadovlje, s transformatorjem 100 kVA. |
Kablovod
bo položen v cesto, v zaščitno PVC cev Ø 160 mm, za potrebe rezerve pa
se v traso položi še dodatna cev enakega preseka. |
29. člen |
(javna
razsvetljava) |
(1)
Osvetlitev se dopušča skladno z veljavno uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(2) Javna
razsvetljava naj se vzpostavi le v skrajno nujnih primerih, ko gre za
varnosti ljudi; omeji naj se na območje naselja. |
(3) Za
osvetljevanje javnih površin naj se uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v
UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (visokotlačne
natrijeve sijalke). Uporaba LED ali živosrebrovih svetilk ni dopustna.
Svetila naj bodo popolnoma zasenčena z ravnim zaščitnim in nepredušnim
steklom, opremljena naj bodo s senzorjem za izklop. |
(4) Oblika
in namestitev svetilk naj onemogoča sevanje nad vodoravnico.
|
(5)
Reklamna in okrasna osvetlitev na območju OPPN ni dopustna. |
(6) Med
23. in 5. uro zjutraj naj se javnih površin ne osvetljuje. |
(7) Dela
naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja nočno
osvetljevanje gradbišč in objektov ni dopustno. |
30. člen |
(križanja
in približevanja komunalnih vodov) |
Pri
projektiranju in izvedbi prometne, komunalne in energetske
infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje
približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove
po veljavnih predpisih. |
4. Rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
31. člen |
(varovanje
kulturne dediščine) |
(1)
Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva in biti
prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. |
(2) Enote
kulturne dediščine na območju urejanja so razvidne iz evidenc
pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
(3) Pred
posegom je investitor dolžan s strani pristojnega organa pridobiti pisno
soglasje. |
32. člen |
(splošni
varstveni režim) |
(1) Na
območjih registrirane kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor
in prostorske ureditve, ki: |
–
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
|
–
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ), |
– ne
prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jih nosi.
|
(2) Na
območjih registrirane kulturne dediščine ni dovoljeno: |
–
odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine, |
– posegati
v prostor ali izvajati dejavnosti na način, ki bi prizadeli varovane
vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki
so nosilci teh vrednot, |
(3) V
okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v
prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine
(vplivno območje dediščine). |
(4) V
vplivnih območjih velja naslednji pravni režim varstva: |
– ohranja
se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
|
–
prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne
dediščine. |
Dovoljene
so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
|
(5)
Izjemoma, s soglasjem pristojnega ministra, je dovoljeno kulturno
dediščino odstraniti, in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
|
– če se
ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z
običajnimi sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in
premoženje, |
– če je
bila pred tem opravljena raziskava objekta in |
– če
raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija. |
33. člen |
(dodatni
varstveni režim) |
(1)
Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino – ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
–
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
–
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
–
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
–
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
–
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
–
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(2)
Varstveni režim za registrirano memorialno dediščino – ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
–
avtentičnost lokacije, |
–
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
–
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
5. Rešitve
in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
34. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Pogoji
za zavarovano območje: |
Za
ohranjanje narave in doseganje ciljev zavarovanega območja je za posege
treba upoštevati pogoje, določene v odloku o zavarovanju: |
– Na ožjem
zavarovanem območju je prepovedano posegati v strugo in obrežje vodotoka
s kakršnimikoli deli, regulacijami, akumulacijami ali pa ga
hidroenergetsko izkoriščati (4. člen odloka), zato urejanje brežin za
dostop do vodotoka na ožjem območju ni dopustno. |
– Na ožjem
zavarovanem območju so gradnje vseh vrst prepovedane (4. člen odloka),
zato je tu nesprejemljiva gradnja vsakršnih objektov. |
– Možne so
rekonstrukcije, umestitve na mestu prej odstranjenih ureditev in
vzdrževalna dela na obstoječih objektih v naselju Dolina. |
– V širšem
zavarovanem območju je možna gradnja objektov, ki so neposredno povezani
s predstavitvijo spomenika. Gradnje gostinskih in nastanitvenih
objektov, začasnih, pomožnih ali drugih objektov za ponudbo pijače in
hrane niso dopustni tako v ožjem kot širšem območju. |
– Na ožjem
območju je izjemoma in s predhodnim soglasjem Zavoda za varstvo narave
je možno urediti območje za obisk javnosti (obnova in nadelava poti,
razgledišč, postavljanje tabel z informacijami). |
– Na ožjem
in širšem območju je možno obnavljati in sanirati obstoječe komunikacije
in opravljati nujna vzdrževalna dela. |
(2)
Usmeritve za območja naravnih vrednot – vodotok Tržiška Bistrica:
|
– Urejanje
brežin ob vodotoku naj se izvaja intervencijsko in samo v območjih močne
erozije zaradi hudourniškega delovanja, predvsem pod razgledno potjo in
območjih mostov. |
– Ureditve
naj bodo, razen pod mostovi, zasnovane kaskadno, z globokimi fugami in
ozelenitvami v višjih kaskadah nad strugo. Varovanja naj se izvedejo v
kamnu s postopno vedno manjšo gradacijo. |
(3)
Usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja Natura 2000
|
Na območju
Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji
možni meri: |
– ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali
živalskih vrst; |
– ohranja
ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov,
njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
|
– ohranja
ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze
kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
– ohranja
povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča
ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena; |
– pri
izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim
odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je
neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši; |
– čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
|
– živalim
prilagodi, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada z
obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času
razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali
slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, |
–
rastlinam prilagodi, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali
druge oblike razmnoževanja; |
– Na
območje Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter
gensko spremenjenih organizmov. |
(4)
Usmeritve za varstvo Ekološko pomembnih območij: |
Varstvene
usmeritve za ekološko pomembna območja se določajo za načrtovanje
prostorskih ureditev in rešitev ter urejanja in rabe naravnih dobrin ter
za izvajanje posegov in dejavnosti z namenom, da se ohranja ali dosega
ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst
in njihovih habitatov, zaradi katerih je ekološko pomembno območje
opredeljeno. |
Na
ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti
prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko
bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi
katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa
se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Izvedejo se
vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne
tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. |
(5) Pred
izvedbo vseh gradbenih posegov, na območje matičnih kamnin (npr.
kablitev daljnovoda pod cesto idr.), je treba o tem obvestiti ZRSVN, da
se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z
vidika odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot. |
(6)
Gradbena dela in morebitni posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo
se naj izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic; dopustna so od začetka
septembra do sredine februarja. |
(7) V
primeru pojava tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst kot so japonski
dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (Fallopia × bohemica),
žlezava nedotika (Imaptiens glanulifera), kanadska/orjaška zlata rozga
(Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus),
rudbekija (Rudbeckia sp.), topinambur (Helianthus tuberosus) idr., naj
se le-te odstranjujejo. |
35. člen |
(varstvo
zraka) |
V času
izvedbe ali urejanja se preprečuje prašenje z odkritih delov območja.
Raznos materialov z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih
površinah je potrebno preprečevati tako, da se: |
– skrajša
transportne poti na najmanjšo možno razdaljo, |
–
transportna vozila prekriva, |
– kadar
prekrivanje ni mogoče, se sipke materiale vlaži. |
36. člen |
(varstvo
gozdov) |
(1) Posegi
v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi
gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov,
zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko
izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja pristojnega
organa. V varovalnih gozdovih niso dopustni posegi v podtalje ali
vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti
obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to predstavljalo
nevarnost za začetek erozijskih procesov. |
(2)
Objekti ter pripadajoča komunalna, prometna in zunanja ureditev morajo
biti zgrajeni, postavljeni oziroma urejeni tako, da omogočajo
gospodarjenje z gozdom in dostop do gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji
kot pred posegi, v nasprotnem primeru morajo biti izdelane prostorske
oziroma projektne rešitve za nadomestne dostope do gozdnega zaledja.
|
(3) Za
namen ohranjanja funkcij gozdov: |
– se
umeščanje objektov in izvajanje del na zemljiščih v gozdnem prostoru
načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne
prvine kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti,
kakovostna arhitektura in značilne vedute; |
– se
objekte gospodarske javne infrastrukture umesti v obstoječe koridorje, v
območja stavbnih zemljišč oziroma v območja obstoječih prometnic;
|
– da bi se
preprečilo širjenje hruševega ožiga in neavtohtonih vrst v naravno
okolje ni dopustno v gozdnem prostoru uporabiti tistih vrst drevnin, ki
so prenašalke hruševega ožiga in tujerodnih invazivnih vrst zeli.
|
(4)
Ohranjajo se gozdni rob ter pasovi grmovne vegetacije in visokih steblik
avtohtonih rastlinskih vrst, predvsem konjske grive. V gozdni rob se ne
posega. Krčitve za namen parkiranja niso dopustne. |
(5)
Investitorji morajo prevzeti odgovornost za poškodbe na njihovih
objektih in premičninah, ki bi jih lahko povzročili normalno
gospodarjenje z gozdom ali tvarine sosednjega gozda ali ujme ter
sanacija njihovih posledic ali gozdarski promet po prometnicah v gozdnem
prostoru. |
(6) V
primeru ujm in drugih naravnih nesreč, pri katerih bi prišlo do
podiranja in poškodb bukovih dreves v času aktivnosti odraslih osebkov
alpskega kozlička (julij, avgust), je potrebno ta drevesa in njihove
dele v gozdu pustiti vsaj 4 leta. V primeru sečenj bukovih dreves v
juliju in avgustu je potrebno takoj po poseku les odstraniti iz gozda,
da se prepreči odlaganje jajc kozličkov in posledično njihovo uničenje,
v nasprotnem primeru pa les pustiti v gozdu vsaj 4 leta. |
(7) Na
zavarovanem območju naj se delež smreke začne zmanjševati z izjemo
sklenjenega območja, ki ima izobraževalni namen prikaza smrekove združbe
in njenega vpliva na ekosistem. |
37. člen |
(varovanje
tal) |
(1) Posege
v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
|
(2) Pri
izvedbi del se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki
so tehnično brezhibni in materiali, za katera obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. V fazi projektiranja se predvidi nujne
ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive
snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah. |
(3) Na
nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je potrebno predvideti
rešitve za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena
ustrezna stopnja stabilnosti terena. |
(4)
Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje oziroma se začasno
deponira na mestu naslednje predvidene postavitve ali ureditve, kot na
primer: podlaga za utrjevanje razgledišč in počivališč. |
(5)
Ohranja in vzpodbuja se ekstenzivna raba travišč (čim manjša uporaba
umetnih gnojil, pozna košnja travišč, opustitev dosajevanja s travnimi
mešanicami za večjo pridelavo). |
38. člen |
(varovanje
voda in zaščitni ukrepi) |
(1) Vsi
posegi v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in
ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča se
načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje
voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese poplavljanja in
razlivanja na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred
škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov. |
(2) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
izjeme, ki jih določa področna zakonodaja: |
–
projektiranje in izvedba objektov javne infrastrukture, komunalne in
druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
|
–
projektiranje in izvedba objektov grajenega javnega dobra po tem ali
drugih zakonih, |
– ukrepe,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
– ukrepe,
ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
–
projektiranje in izvedba objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za
izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem
zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode) zagotovitev varstva
pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
–
projektiranje in izvedba objektov, namenjenih varstvu voda pred
onesnaženjem, |
–
projektiranje in izvedba objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
|
(3) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih
in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
|
(4) Na
vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: |
– odlagati
in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
|
–
odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih
podobnih snovi, |
–
odlaganje odpadkov. |
(5)
Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen
na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka
v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust
na javnih cestah in poteh). |
(6)
Dimenzioniranje pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja
strug vodotokov (po potrebi tudi nasprotne brežine) morajo biti
predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter
skladno s predpisi. Nove ureditve morajo biti smiselno vezane na
obstoječe ureditve ter celotno sistematiko urejanja vodotoka. Manjšanje
pretočnega profila struge in slabšanje odtočnih razmer ni dopustno.
|
(7)
Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov
vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov,
rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri
načrtovanju posegov ni dovoljeno. |
(8)
Ohranjanje kakovosti voda se zagotavlja z umeščanjem malih komunalnih
čistilnih naprav in rednim vzdrževanjem obstoječih greznic, nepropustnih
greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav. |
(9) Lesno
in drugo vegetacijo ob vodnih telesih je potrebno ohranjati in je ni
dovoljeno krčiti ali posekati. Izjema so le tujerodne invazivne vrste
rastlin, za katere je zaželeno, da se jih odstranjuje. Dovoljena je
sanitarna sečnja. |
39. člen |
(poplavna
območja) |
(1)
Poplavna območja so vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda
zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča in so
določena na podlagi strokovne podlage za občinski prostorski načrt
Občine Tržič: Karte erozijske in poplavne nevarnosti in na podlagi
strokovne podlage za območje OPPN: Hidrološko hidravlični elaborat za
območje naravnega spomenika Dovžanova soteska s preverbo premostitvenih
objektov. Na takem območju so skladno s področnimi predpisi prepovedane
vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo
poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. |
(2) V
največji možni meri je potrebno ohraniti obstoječe retenzijske površine
vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo
poslabšala. |
(3) V
območju OPPN so evidentirana in grafično prikazana: |
– območja
srednje poplavne nevarnosti in |
– območja
majhne in srednje ogroženosti. |
(4) Manjši
objekt oziroma info točka z urejenimi sanitarijami (t. i. kemični WC) je
predviden v območju srednje poplavne ogroženosti. Zanj je predpisan
omilitven ukrep, in sicer: na delu, kjer je predvidena postavitev
objektov se zaradi varstva pred poplavami izvede varnostno nadvišanje
terena. |
40. člen |
(razredi
poplavne ogroženosti in ukrepi varstva) |
Območje se
nahaja v območju srednje poplavne nevarnosti in srednje erozijske
nevarnosti. |
41. člen |
(obvodni
prostor) |
(1)
Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov se ureja z
biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo
lokalnega izvora. |
(2) V
največji možni meri se ohranja naravno obvodno zarast. |
(3)
Urejanje brežin ob vodotoku naj se izvaja intervencijsko in samo v
območjih močne erozije zaradi hudourniškega delovanja, predvsem pod
razgledno potjo in območjih mostov. |
(4)
Ureditve naj bodo, razen pod mostovi, zasnovane kaskadno, z globokimi
fugami in ozelenitvami v višjih kaskadah nad strugo. Varovanja naj se
izvedejo v kamnu s postopno vedno manjšo gradacijo. |
42. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1) Pri
projektiranju, izvedbi in obratovanju objektov in naprav morajo
projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi
predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za
taka okolja. |
(2)
Območje OPPN skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju sodi v I. območje varstva pred hrupom. |
(3)
Gradbena dela se ne smejo izvajati od 15. februarja do konca avgusta ter
ob nedeljah in praznikih. |
(4) Vožnja
tovornih vozil, ki vozijo les z gozdnega zaledja, naj se uredi v
predpisanih terminih, v spomladanskih, poletnih in zgodnjejesenskih
mesecih pa tudi omeji. |
(5) Zaradi
pomanjkanja ustreznih podatkov se priporoča, da Občina Tržič izvede
popis prometne obremenjenosti ceste LC 428 031 (odsek
Čadovlje–Jelendol), ki prečka območje OPPN. Potrebno je ugotoviti
predvsem prometno obremenjenost s težkimi vozili v času spravila lesa,
dinamiko teh obremenitev in prometno obremenitev ob koncih tedna
(turističen obisk). |
(6)
Preleti s helikopterji za namen zaščite in reševanja so v primeru nesreč
dopustni. Preleti in vaje s helikopterji so dopustni tudi enkrat letno v
obdobju od začetka septembra do sredine februarja. |
43. člen |
(ravnanje
z odpadki) |
(1) V
območju se uredi ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Le-to se
zagotovi in uredi na krajevno običajen način. Lokacije zabojnikov se
določijo v dogovoru z izvajalcem zbiranja in odvoza odpadkov znotraj
naselij Čadovlje, Dolina in Jelendol. |
(2)
Zabojnikov ni dovoljeno umeščati v ožjem območju OPPN, koši za zbiranje
odpadkov se lahko namestijo le na parkirišču ob vstopu v sotesko v
sklopu info. centra. |
(3) Na
celotnem območju je dopustna zamenjava obstoječih košev za odpadke.
|
(4) Na
območju OPPN se preprečuje t. i. divje odlaganje vseh vrst odpadkov v
naravi. |
6. Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
44. člen |
(rešitve
in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Z OPPN
posebne rešitve in ukrepi v zvezi z obrambo niso predvideni.
|
(2) Pri
načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upošteva se projektni
pospešek območja, ki je VII potresne ogroženosti območja urejanja. Vsi
objekti morajo biti grajeni potresno varno. |
45. člen |
(protierozijska in protiplazljiva zaščita na pobočjih) |
(1)
Erozijska območja so zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom
površinske, globinske in bočne erozije vode. |
(2)
Plazljiva območja so zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke
sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev.
|
(3)
Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti terena in vodotokov
tako v fazi izvedbe kot v fazi uporabe. Predvidijo se rešitve za
zavarovanje nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo
zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena, kolikor se izkaže, da
je glede na poseg to potrebno. |
(4) Na
območjih, ki so izpostavljena talni eroziji in snežnim plazovom, je
predvidena zaščita plazečih tal in snega z ustreznimi protiplaznimi
zaščitami. |
(5) Za
predorom se odstrani obstoječa preperela kašta in izdela nova za
lovljenje kamenja z brežine nad cesto. |
(6)
Pregleda in obnovi se obstoječe varovalne mreže. Nove namestitve nad
sprehajalno potjo na desnem bregu Tržiške Bistrice in na levem bregu nad
cesto so dopustne. |
(7)
Izvedejo naj se letna čiščenja kamenja na razrahljanih brežinah. |
46. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1) Pri
načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi
varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji
za varen umik ljudi, živali in premoženja, |
– potrebni
odmiki med predlagano cesto in obstoječimi objekti ali potrebna
protipožarna ločitev, |
– prometne
površine za intervencijske površine, |
– viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2)
Požarna varnost obstoječih objektov se med izvedbo del in po njej ne sme
poslabšati; zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi,
delovne površine za intervencijska vozila ter viri vode za gašenje.
|
(3) Za
požarno zaščito območja je ob cesti dopustno vgraditi nove nadtalne
hidrante, ki se smiselno vključijo v raster obstoječih hidrantov in
skupaj z obstoječimi tvorijo ustrezno požarno zaščito. |
7.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
47. člen |
(etapnost
izvedbe) |
(1)
Prostorske ureditve se izvede v eni ali več etapah; faznost je mogoča
pod pogojem, da se posamezna izvedba navezuje na obstoječe omrežje
povezav in predstavlja smiselno zaključeno celoto. |
(2)
Posamezne izvedbe del, ki vsebinsko ali prostorsko niso povezane, se
lahko izvajajo ločeno. |
8.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
48. člen |
(dopustna
odstopanja) |
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko,
tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali
tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod
pogojem, da ni ogroženo zavarovano območje ter je zagotovljena požarna
in zdravstvena varnost objektov in ljudi. |
(2) Za
dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi križanja
komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K
vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo
investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti
soglasje investitorjev oziroma upravljavca lokalne ceste. |
(3) Ta
odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z
njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
III.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
9.
Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN |
49. člen |
(razmejitve in primopredaja) |
(1)
Investitorji morajo pripraviti ustrezne razmejitve in predati potrebno
dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo ceste,
vodnogospodarskih ureditev, komunalnih vodov in drugih naprav s področja
javnih cest, katerih ne bodo prevzeli v upravljanje. |
(2) Po
končani izvedbi so upravljavci infrastrukture dolžni le-te prevzeti v
upravljanje in vzdrževanje. |
50. člen |
(veljavnost občinskih prostorskih aktov) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji občinski prostorski
akti: |
– Odlok o
sprejetju ureditvenega načrta za Dovžanovo sotesko (Uradni list RS, št.
57/94). |
51. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Odlok o
OPPN preneha veljati v primeru, da ga pristojni organ občine razveljavi. |
52. člen |
(vpogled) |
OPPN in
priloge so na vpogled na pristojnem oddelku Občine Tržič. |
53. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
54. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
350-0002/2011-34 |
Tržič, dne
5. aprila 2013 |
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic l.r. |
|