|
Na podlagi prvega odstavka 171. in 175. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94,
14/95, 20/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, 50/95, 80/98) je Občinski svet
občine Trebnje na 11. seji dne 18. 5. 2004 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje 1986
do leta 2000 in srednjeročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta
1986 do leta 1990 |
|
|
1. UVOD |
|
|
Dolgoročni plan |
|
|
1. člen |
|
|
(uvodne določbe) |
|
|
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega
plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 2000 (skupščinski
Dolenjski list, št. 2/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00
in 7/02; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin
srednjeročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski
Dolenjski list, št. 19/86, 16/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97,
61/98, 18/00 in 7/02; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan) ki se
nanašajo na: |
|
|
– spremembo prostorskega plana: |
|
|
1. uskladitev z novimi obveznimi izhodišči, ki so nastale s spremembami
in dopolnitvami prostorskega plana Republike Slovenije, objavljenega v
Uradnem listu RS, št. 11/99, |
|
|
– spremembe in dopolnitve zaradi novih strokovnih podlag z novimi
opredelitvami ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, |
|
|
– zaradi nove kategorizacije javnih cest, |
|
|
– zaradi novih predlogov izkoriščanja mineralnih surovin in njihove
sanacije, |
|
|
– zaradi nove opredelitve območij obrambe in zaščite, |
|
|
– zaradi novih predlogov s strani nosilcev planiranja v
elektrogospodarstvu, |
|
|
– zaradi novih predlogov potrebe po povečanju območij blagovnih rezerv, |
|
|
– zaradi novih podatkov o ogroženih območjih in klasifikacije vodotokov, |
|
|
– usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru: lokacije nadomestnih
gradbenih parcel zaradi posegov širšega oziroma državnega interesa, |
|
|
– uskladitev s pravnim stanjem novi sprejeti LN za avtocesto; |
|
|
2. spremembe na podlagi interesa občanov in lokalne skupnosti: |
|
|
– spremembe grafičnega dela prostorskega plana zaradi uskladitve meja
stavbnih zemljišč s pravnim stanjem – ažuriranje stavbnih zemljišč na
podlagi upravnih dovoljenj ali izjav Občine Trebnje o obdobju izgradnje
pred letom 1967, |
|
|
– spremembe prostorskega plana zaradi opredelitev novih vodnih virov in
zajetij ter njihovih varstvenih pasov. |
|
|
– spremembe prostorskega plana zaradi predlogov širitev kmetijskih
gospodarstev na podlagi mnenja kmetijske svetovalne službe, |
|
|
– spremembe in dopolnitve zaradi novih rekreacijskih območij, |
|
|
– spremembe in dopolnitve zaradi izgradnje novih parkirišč za tovorna
vozila – uskladitev obstoječih in izgradnja novih večjih, |
|
|
– spremembe in dopolnitve zaradi izgradnje javnih poti ali lokalnih
cest, zaradi neprevoznosti ozkih grl v naseljih in zaradi prestavitve
dovozne ceste, ki sega na bodočo traso avtoceste pod Trebnjem, |
|
|
– spremembe in dopolnitve zaradi pokritja potreb po novih stanovanjskih
območjih, ker se zaradi nedorečene trase avtoceste sprememba UZ mesta
Trebnje prestavlja za nedoločen čas. Občina bo pristopila k slednjemu
tako, da se bo odločala na podlagi razvojnih potencialov in možnosti na
podlagi dokončne trase avtoceste in lokacije priključkov, |
|
|
– spremembe povečanja stavbnih zemljišč zaradi interesa občanov, da
ostanejo v kraju bivanja in s tem rešujejo slabo demografsko sliko
nekaterih predelov Občine Trebnje – občina podpira tovrstno poselitev, |
|
|
– povečanje stavbnih zemljišč v manjših vodilnih naseljih, zaradi
usmerjanja poselitve, |
|
|
– povečanja stavbnih zemljišč zaradi potreb po povečanju delavnic za
manjše samostojne obrtnike in podjetnike, |
|
|
– povečanje stavbnih zemljišč zaradi družbenega in socialnega programa
Občine Trebnje. |
|
|
2. člen |
|
|
(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana) |
|
|
Spremeni in dopolni se kartografski del v merilu 1:25 000 v celoti in
sicer zaradi: |
|
|
1. Prenosa vsebine v digitalno obliko in spremenjeni izris |
|
|
2. Zaradi v 1. členu tega odloka navedenih razlogov, se spremeni in
dopolni vsebina v naslednjih tematskih kartah kartografskega dela:
|
|
|
1. zasnova namenske rabe |
|
|
2. zasnova vodnega gospodarstva |
|
|
3. zasnova sanacij |
|
|
4. zasnova ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine |
|
|
5. zasnova cestnega omrežja |
|
|
6. zasnova sanacij |
|
|
7. zasnova elektroenergetskega omrežja |
|
|
8. zasnova obrambe in zaščite |
|
|
(predlogi sprememb po posameznih tematikah zaradi razlogov navedenih v
2. točki 1. člena so zbrani v priloženem elaboratu in tabeli predlogov) |
|
|
|
|
|
2 RAZVOJNA IZHODIŠČA NA PREHODU V DOLGOROČNO OBDOBJE 1986–2000 V OBČINI
TREBNJE |
|
|
|
|
|
3 CILJI IN USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
|
|
|
3.1 Temeljni cilji in usmeritve |
|
|
3.2 Cilji in usmeritve gospodarskega razvoja občine Trebnje do leta 2000 |
|
|
3.3 Cilji in usmeritve razvoja družbenih dejavnosti in socialnega
standarda |
|
|
V poglavju 3.3. v 2. točki se kot nadaljevanje tretje alinee doda
naslednje besedilo: |
|
|
tudi z določitvijo dodatnih stavbnih zemljišč za izgradnjo minimalnega
bivanjskega standarda. |
|
|
|
|
|
3.4 Cilji in izhodišča razvoja v prostoru |
|
|
V poglavju 3.4. Cilji in izhodišča za razvoj v prostoru se spremeni prva
alinea, in sicer tako, da se za besedno zvezo prometnega in
infrastrukturnega omrežja doda: |
|
|
ter za potrebe s področja blagovnih rezerv |
|
|
|
|
|
4 TEMELJNI GLOBALNI OKVIRI DOLGOROČNEGA RAZVOJA |
|
|
4.1 Prebivalstvo, zaposlenost, kadri |
|
|
4.1.1 Prebivalstvo |
|
|
4.1.2 Zaposlovanje |
|
|
4.1.3 Kadrovska struktura zaposlitve |
|
|
4.2 Globalni materialni okviri razvoja |
|
|
4.2.1 Prognoza doseganja družbenega proizvoda |
|
|
4.2.2 Prognoza delitve družbenega proizvoda |
|
|
4.3 Mednarodna menjava |
|
|
4.4 Tehnološki razvoj in raziskovalno delo |
|
|
4.5 Prostorski in ekološki okviri razvoja |
|
|
1. Naravni pogoji |
|
|
2. Poselitev |
|
|
3. Raba tal |
|
|
4. Ekološki okviri |
|
|
5. Okviri kulturne dediščine |
|
|
|
|
|
V poglavju 4.5 Prostorski in ekološki okviri se 5. točki Okviri
varovanja naravne in kulturne dediščine spremeni naslov in se glasi:'' |
|
|
|
|
|
5. Okviri ohranjanja narave |
|
|
Občina Trebnje je bogata z območji in objekti naravnih vrednot (naravne
dediščine) pri čemer je potrebno upoštevati tudi biotsko raznovrstnost
živih organizmov na tem območju. Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote
in zavarovana območja je po ZON potrebno aktivno vključevati v urejanje
prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva
kulturne dediščine, ki ga določa zakon (6. člen ZON). |
|
|
Na območjih naravnih vrednot in zavarovanih območjih bo potrebno
upoštevati naslednje smernice: |
|
|
– posegi v naravo, ki vključujejo tudi posege v prostor, se morajo
planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave; |
|
|
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi
naravnih značilnosti prostora; |
|
|
– v največji meri varovati naravne vrednote na mestu samem; |
|
|
– v postopku načrtovanja, rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in
urejanja prostora, mora pristojni državni ali lokalni organ izvesti
tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo
najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja
alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave; |
|
|
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako,
da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali
dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred
posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON); |
|
|
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in
živalskih vrst, mora uporabljati metode in tehnične pripomočke, ki
prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. člen ZON); |
|
|
Za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost,
naravne vrednote ali zavarovanje območja in ekološko pomembna območja,
podana v Naravovarstvenih smernicah (Zavod RS za varstvo narave, februar
2002), je po 104. in 105 členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list
RS, št. 65/99, 31/00 in 119/02) potrebno pridobiti pozitivno mnenje
Zavoda RS za varstvo narave in dovoljenje za poseg v naravo, oziroma
naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. |
|
|
Na zavarovanih območjih in območjih zasnove naravnih vrednot, bo kot
obvezne usmeritve potrebno upoštevati tudi specifične smernice za
prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
11/99) na geosfero, hidrosfero, rastlinstvo in živalstvo, ekosisteme in
habitatne tipe ter antropogeno okolje. |
|
|
Pri opredelitvi pogojev za neposredne posege v prostor je potrebno
upoštevati razvojne in varstvene usmeritve ter naravovarstvene pogoje za
posamezne zvrsti naravnih vrednot in splošne varstvene usmeritve,
navedene v Naravovarstvenih smernicah (Zavod RS za varstvo narave,
februar 2002). |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor občine bomo upoštevali še: |
|
|
Ostala kulturna dediščina z lastnostmi kulturnega spomenika in druga
kulturna dediščina je zajeta v Strokovni podlagi varstva kulturne
dediščine soglasodajalca Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
območne enote Novo mesto. Vsa območja so prikazana in ustrezno označena
v grafični vsebini prostorskega plana. |
|
|
|
|
|
5 USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA TEMELJNIH PODROČJIH GOSPODARSTVA IN
DRUŽBENIH DEJAVNOSTI |
|
|
5.1 Usmeritve gospodarskega razvoja po področjih |
|
|
5.1.1 Usmeritve razvoja kmetijstva, zemljiške politike in ribištva |
|
|
5.1.2 Usmeritve razvoja gozdarstva in lovstva |
|
|
|
|
|
V poglavju 5.1.2. Usmeritve razvoja gozdarstva in lovstva, se doda za
drugim odstavkom naslednje besedilo: |
|
|
Področje Občine Trebnje se, glede na obremenjenost gozdnega prostora,
loči na tri dele, s specifično problematiko: |
|
|
– osrednji, nižinski del ob Temenici, je značilna srednje velika
gozdnatost in intenzivna kmetijska raba prostora. To je tudi gosto
naseljen prostor z intenzivno industrijo, obrtno in storitveno
dejavnostjo. Glede na zelo velike ekološke obremenitve je smiselno v tem
prostoru zadržati gozdnatost v približnem sedanjem obsegu, kar pomeni,
da morajo biti pri prostorskem načrtovanju posegi v gozd zelo pretehtani
in uveljavljeni le v najnujnejših primerih. V tem predelu še posebej
opozarjamo na potrebo po čuvanju primestnega gozda na severnem robu
Trebnjega, ki se je v nekaj desetletjih skrčil na minimum in postaja vse
bolj nepogrešljiva dragocenost mest; |
|
|
– področje Suhe krajine je redko poseljen svet z visoko gozdnatostjo.
Zaradi opuščanja kmetijskih površin se svet še nadalje zarašča, kar
negativno deluje na krajinski izgled in življenjske pogoje tega
področja. Manjši ali večji posegi v gozd, predvsem v smislu ohranjanja
ter novega vzpostavljanja boljših kmetijskih površin, so v tem predelu
dopustni, celo priporočljivi. Glede na občutljivost kraške podlage pa v
ta svet nikakor ne sodijo posegi v smislu razvoja industrijskih, še
posebej ekološko spornih dejavnosti; |
|
|
– severne, gričevnate obronke je značilna pestrost matičnih podlag in s
tem živahna površinska in krajinska razgibanost. Zato je pri načrtovanju
posegov v gozd potrebna posebna pozornost mikro pogojem, pri čemer gre
za nevarnost degradacij občutljivih gozdnih rastišč, erozij, motenj
vodnega režima in ne nazadnje ohranitve krajinske avtentičnosti. |
|
|
|
|
|
5.1.3 Vodno gospodarstvo |
|
|
Dopolni se točka 5.1.3., in sicer se vsebini drugega odstavka doda
naslednje besedilo: |
|
|
Vodotoki, ki sodijo v 1 in 1-2 razreda kategorizacije pomembnejšega
vodotoka po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne
gospodarske rabe. V to kategorijo sodijo deli vodotokov Lipoglavščica,
Sotla, Bistrica, Lanšperščica, Temenica, Lipovec, Gomilščica (tematika
2. kartografskega dela). |
|
|
Poseganje na poplavne površine z visokimi gradnjami ali posegi, ki bi
lahko vplivali na obseg razlivnih površin ali zožili strugo poplavnih
odtokov ter s tem morebiti spremenili smer poplavnih voda na do sedaj
neogrožena zemljišča, je nedopustno. Na vodnem in priobalnem zemljišču
ni dovoljeno posegati v prostor z deli, ki izhajajo iz 37. člena Zakona
o vodah (ZV-1), (Uradni list RS, št. 67/02), prav tako so na poplavnem
območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu s 86. členom
Zakona o vodah (ZV-1), (Uradni list RS, št. 67/02). |
|
|
Priobalni pas za reko Mirno je 15 m, za vse ostale potoke v Občini
Trebnje 5 m. Zunanja meja priobalnega zemljišča se računa od meje
vodnega zemljišča. |
|
|
Dopolni se točka 5.1.3., in sicer se vsebina prvega stavka četrtega
odstavka spremeni in se glasi: |
|
|
Z varstvom naravnih vrednot usklajene hidromelioracije UN – usklajene s
kmetijskimi plani komasacij bodo izvedene tako, da se ohrani kmetijska
raba tal, ter istočasno varuje priobalna zemljišča in naravno strugo
vodotoka. Za morebitne sonaravne regulacije vodotokov, se bodo
pripravile raziskovalne naloge o nujnosti in ustreznosti tovrstnega
poseganja v javno dobrino. Ob komasacijah kmetijskih zemljišč se bo
ločevalo ogrožena zemljišča – poplavne površine, površine ekstenzivnih
travnikov, ter njivske površine za intenzivno pridelavo. Komasacije so
lahko načrtovane v prostorskem planu, lahko pa se izvedejo tudi na
podlagi dogovora lastnikov zemljišč, ki bodo zajeta v komasacijo in bodo
izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
|
5.1.4 Industrija |
|
|
5.1.5 Gradbeništvo in izkoriščanje mineralov |
|
|
Dopolni se besedilo točke 5.1.5. Gradbeništvo in izkoriščanje mineralov,
in sicer se za zadnjim odstavkom doda naslednje besedilo: |
|
|
Na podlagi Strokovnega mnenja Geološkega zavoda RS, bomo podrobneje
preučili interes gospodarstva in gradbeništva, ter se opredelili do
novih predlaganih lokacij, ter do predlaganih sanacijskih ukrepov za
sanacijsko izkoriščanje delujočih ali občasno delujočih kopov mineralnih
surovin. |
|
|
Za koriščenje se predvidijo naslednji kamnolomi in peskokopi: |
|
|
– Cesta – apnenec-S |
|
|
– Vrhpeč – apnenec-S |
|
|
– Zabukovje – dolomit-S |
|
|
– Dolenje Jesenice – dolomit-S |
|
|
– Mačji Dol 2 – dolomit-S |
|
|
– Ostrožnik – dolomit-S |
|
|
– Priča – dolomit-S |
|
|
– Dolenje Laknice – dolomit-S |
|
|
– Roje pri Trebelnem (Španov most oziroma Bukovje) – dolomit-S |
|
|
– Zabrdje – apnenec-S |
|
|
– Brezje 1 – apnenec-S |
|
|
– Kozjek – apnenec-S |
|
|
S – pomeni, da je po izkoriščanju nujna sanacija |
|
|
|
|
|
V prostorskem planu se ohranijo važnejša območja mineralnih surovin: |
|
|
Račje Selo – keramična glina |
|
|
Jersovec pri Mirni – roženec |
|
|
|
|
|
Za sanacijo so predvideni naslednji peskokopi in kamnolomi: |
|
|
– Knežja vas – apnenec-S |
|
|
– Vrbovec – Šahovska gmajna – apnenec-S |
|
|
– Mačji dol 2- dolomit-S |
|
|
– Čatež – dolomit-S |
|
|
– Gorenja vas pri Čatežu – dolomit-S |
|
|
– Mrzla Luža (2 kamnoloma) – dolomit-S |
|
|
– Blato – dolomit-S |
|
|
– Slavec (Nebesa) – dolomit-S |
|
|
– Okrog – dolomit-S |
|
|
– Ravnik (Kavce) – dolomit-S |
|
|
– Vesela Gora – dolomit-S |
|
|
– Brinje – dolomit-S |
|
|
– Hrastno-Zagrad – dolomit-S |
|
|
– Žapuže – dolomit-S |
|
|
– Volčje Njive – dolomit-S |
|
|
– Debenec-Bačje – dolomit-S |
|
|
– Florjan – dolomit-S |
|
|
– Beli Grič – dolomit-S |
|
|
– Ribjek – dolomit-S |
|
|
– Dol. Laknice – dolomit-S |
|
|
– Sv. Peter – Gor. Mokronog – dolomit-S |
|
|
– Marof 1 – dolomit-S |
|
|
– Marof 2 – dolomit-S |
|
|
– Velika Ševnica – apnenec-S |
|
|
– Roje – Markovec – apenenc-S |
|
|
– Žalostna gora – dolomit-S |
|
|
– Gorenje Medvedje selo – D |
|
|
– Mačji dol 1 – samosanacija |
|
|
– Luzar – Srednje Laknice – dolomit-S |
|
|
– Brezje 2 – samosanacija |
|
|
– Nišče – dolomit-S |
|
|
– Križ – dolomit-S |
|
|
– Dol. Zabukovje – samosanacija |
|
|
– Cikava – dolomit – S |
|
|
(S ali samosanacija – vzpostavitev ustreznega stanja) |
|
|
Sanacijo je možno izvesti za namene rekreacije (plezalne stene,
igrišča…), za odlagališče nenevarnih odpadkov (gradbeni material,
zemlja…) ali za gradnjo. Podrobna opredelitev se določi v okviru
lokacijskega načrta. |
|
|
|
|
|
5.1.6 Trgovina in preskrba prebivalstva |
|
|
5.1.7 Gostinstvo in turizem |
|
|
Za zadnjim odstavkom poglavja, se doda nov odstavek: |
|
|
Za povečanje atraktivnosti občine tudi z vidika preživljanja prostega
časa z športnimi dejavnostmi, bo občina v okviru svojih pristojnosti
podpirala razvoja naslednjih dejavnosti – strelstvo, golf, tenis,
športni ribolov, konjeniški in pohodniški rekreativni turizem in
izgradnjo manjših športnih igrišč v večjih naseljih. Podpirala bo
aktivnosti, ki bi omogočale skupni nastop in ureditev več rekreacijskih
dejavnosti na enem območju. |
|
|
|
|
|
5.1.8 Drobno gospodarstvo |
|
|
5.1.9 Energetika |
|
|
Dopolni se točka 5.1.9.Energetika in sicer se spremeni alinea Električna
energije, v drugem odstavku in se glasi: |
|
|
Širšega pomena pa sta načrtovana 2x400 kV daljnovoda Beričevo–Krško
(D-418) (1. etapa) in Hudo – Lavrica (D-432) (2. etapa) |
|
|
Dopolni se točka 5.1.9.Energetika, in sicer se doda tretji odstavek: |
|
|
Po izgradnji 2x400 kV daljnovoda Beričevo–Krško ne bo več obstajala
potreba po dodatnem rezervatu na celotni relaciji od Lavrice do Hudega,
ampak le po vzankanju bodoče RTP 400/110 kV Hudo (pri Novem mestu) v
takrat že obstoječo traso Beričevo–Krško (v enega od obeh sistemov), za
kar bo potrebno podrobneje upoštevati najkrajši sprejemljivi rezervat za
400 kV daljnovod preko Občine Trebnje. |
|
|
Dopolni se točka 5.1.9.Energetika alinea Plinovod, doda se novi
odstavek: |
|
|
Izdelane so tudi študije (dve varianti trase) za izgradnjo plinovoda
Trebnje–Vodice pri Ljubljani. Trasa plinovoda še ni detajlno določena,
možni pa sta obe varianti. |
|
|
Na območju dovolj skoncentriranega potencialnega odjema zemeljskega
plina, ki ne bo predaleč od prenosnega omrežja, se predvidi lokalno
distribucijsko omrežje. |
|
|
|
|
|
5.1.10 Stanovanjsko gospodarstvo |
|
|
5.1.11 Komunalno gospodarstvo |
|
|
Dopolni se točka 5.1.11. Komunalno gospodarstvo – poglavje b) Izgradnja
objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, in sicer se
besedilo v celoti spremeni tako, da se glasi: |
|
|
– nadaljevanje izgradnje objektov primarnega in sekundarnega
kanalizacijskega omrežja v naseljih Trebnje, Mirna, Mokronog, Šentrupert
in Velika Loka, |
|
|
– pripraviti osnovne projekte (kompleksne rešitve) za odvajanje odpadnih
voda v Šentrupertu, Veliki Loki, Velikem Gabru, Dobrniču in Čatežu z
Gorenjo in Dolenjo vasjo ter zgraditi primarno omrežje z možnostjo
navezave novih zazidalnih kompleksov, |
|
|
– zagotoviti delovanje zgrajenih ČN in zgraditi čistilne naprave v
Šentrupertu, Veliki Loki in postopno v ostalih naseljih, |
|
|
– povečati kapacitete ali zgraditi dodatne ČN v naseljih: Trebnje,
Veliki Gaber, Mirna, Mokronog. |
|
|
|
|
|
5.1.12 Promet in zveze |
|
|
Spremeni se poglavje 5.1.12 Promet in zveze, in sicer se pod naslovom
Cestni promet prvemu odstavku doda nov tekst: |
|
|
Za vsa bodoča nova poselitvena območja, ki jih v času sprejetja Uredbe
LN za izgradnjo avtoceste še ni v prostorskem planu, so dolžni
investitorji sami ali lokalna skupnost poskrbeti za ustrezne ukrepe za
preprečitev negativnih vplivov zaradi legalno zgrajenega avtocestnega
odseka. Morebitne cestne ureditve v nadaljevanju smeri poteka avtoceste,
se usklajujejo po določitvi trase v času priprave LN za avtocesto –
primer povezave ob surovini za povezavo Trebnje – Podboršt. |
|
|
Spremeni se poglavje 5.1.12 Promet in zveze, in sicer se pod naslovom
Cestni promet tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: |
|
|
Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za Občino
Trebnje pa so: |
|
|
avtocesta v izgradnji A2 – odseka Bič–Korenitka in Korenitka–Pluska |
|
|
izbor variante AC odseka Pluska–Ponikve |
|
|
hitra cesta Višnja gora – Obrežje (H1) |
|
|
regionalna cesta I. reda Trebnje – Mokronog – Boštanj (215) |
|
|
regionalna cesta II. reda Litija – Šmartno – Radohova vas – Grm – Bič
(416) |
|
|
regionalna cesta II. reda Šmartno – Vel. Reka – Moravče – Tihaboj –
Mirna (417) |
|
|
regionalna cesta II. reda Mokronog – Zbure – Škocjan – Dobruška vas
(418) |
|
|
regionalna cesta III. reda Šmarje-Sap – Grosuplje – Ivančna Gorica – Grm
– Pluska (646) |
|
|
regionalna cesta III. reda Žužemberk – Pluska – Trebnje (650) |
|
|
regionalna cesta III. reda Trebnje – Novo mesto (Bršljin) – po cesti 105 |
|
|
Novo mesto (občina – Šmihelski most) (651) |
|
|
regionalna cesta III. reda Moravče – Čatež – Trebnje (652). |
|
|
Spremeni se poglavje 5.1.12 Promet in zveze, in sicer se tabela pregleda
cestnega omrežja v Občini Trebnje nadomesti z novo tabelo: |
|
|
Spremeni se poglavje 5.1.12 Promet in zveze, in sicer se vsebini pod
naslovom Integralni transport doda nov odstavek: |
|
|
Z izgradnjo AC do občine Trebnje, se je povečala potreba po parkirnih
mestih za tovorna vozila. Pri določanju tovrstnih objektov bomo
upoštevali bližino priključka iz avtoceste in dejavnost občanov, ki je
vezana na storitev – prevozništva. Zaradi spremembe spremenjene
zakonodaje je velik pritisk za pridobitev dovoljenja za parkirišče v
bližini ali ob naselju – samozaposlitev manjših podjetnikov. Upoštevali
bomo ugodnejše lokacije in omogočali manipulativne površine za
dejavnosti, ki so vezane na prevoz z lastnimi tovornimi vozili. Za večje
parkirne površine se predvideva način urejanja z LN. |
|
|
|
|
|
5.2 Razvoj družbenih dejavnosti in socialni razvoj |
|
|
5.2.1 Otroško varstvo |
|
|
5.2.2 Osnovno šolstvo |
|
|
Za zadnjim odstavkom poglavja 5.2.2. Osnovno šolstvo, se doda besedilo: |
|
|
Za razvoj šole v naravi in bivanja otrok v počitniškem času v ustrezno
opremljenih območjih, se predvideva razvoj obšolskih dejavnosti ob
obstoječem tovrstnem objektu v naselju Čatež, in sicer z povečanjem
stavbnih zemljišč za ureditev igrišč, parka in parkirišč. |
|
|
|
|
|
5.2.3 Kultura |
|
|
5.2.4 Telesna kultura |
|
|
5.2.5 Tehnična kultura |
|
|
5.2.6 Socialno skrbstvo |
|
|
5.2.7 Socialno varstvo |
|
|
5.2.8 Zdravstveno varstvo |
|
|
5.3 Skladnejši razvoj občine |
|
|
5.4 Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita |
|
|
|
|
|
Točki 5.4 se spremeni naslov in se glasi PODROČJE OBRAMBE IN VARSTVA
PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI. Celotni tekst te točke se spremeni
in se glasi: |
|
|
Na področju obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo
zagotovili nadaljnji razvoj izobraževanja prebivalcev in podpirali
iniciative društev in pravnih subjektov ter preprečevali možnost
nastanka nevarnosti v okviru občinskih pristojnosti. |
|
|
|
|
|
5.4.1. PODROČJE OBRAMBE |
|
|
Za področje obrambe so pristojne institucije določile v skladu z
veljavno zakonodajo primerne lokacije. Perspektivna so naslednja
območja: |
|
|
– Puščava, izključna raba |
|
|
– Ciganska dolina, izključna raba |
|
|
– Vrhtrebnje, možna izključna raba |
|
|
|
|
|
5.4.2. PODROČJE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
Organiziranost in nadaljnji razvoj aktivnosti varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami bo podrejen nalogam ob naravnih in drugih nesrečah,
izrednih razmerah in ob neposredni drugi nevarnosti. Te aktivnosti bomo
še nadalje organizirali v skladu s temeljnimi potrebami življenjskih
okolij. |
|
|
Ob organiziranem izobraževalnem programu za potrebe aktivnosti varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, bomo skrbeli tudi za materialno
opremljenost vseh struktur zaščite, gradili zaklonišča in dopolnjevali
blagovne rezerve. |
|
|
Za dejavnost varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so za celotno
občino določene lokacije za evakuacijo prebivalcev in odstranitev
posledic naravne nesreče. Pri poseganju v prostor bo potrebno upoštevati
tudi evidence eventualnih poplavnih površin ob vodotokih, katerih
določitev pa se bo za nivo Občine Trebnje šele pripravila. Prikaz
poplavnih voda v kartografski dokumentaciji zajema le nekatere poplavne
površine. Nekaj dodatnih evidentiranih območij je v kartografskem delu v
M 1: 25000. Do izdelave ustrezne evidence, se bo pri posegih ob vodotoke
upoštevalo mnenje pristojnega zavoda. |
|
|
Na podlagi znanih podatkov, ki so prikazani v Kartografskem delu
prostorskega plana tematika št. 2, je obvezna zagotovitev
protierozijskih ukrepov pri poseganju na erozijsko ogrožena območja.
Predel občine z blažjimi proti-erozijskimi ukrepi je severovzhodni del,
predel erozijsko bolj ogroženega območja je prikazan tudi v kartografski
dokumentaciji v merilu 1:5000. |
|
|
|
|
|
6 RAZVOJNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA |
|
|
6.1 Zasnova omrežja naselij in organizacija dejavnosti v prostoru |
|
|
6.1.1 Planske celote |
|
|
6.1.2 Usmeritve za poselitev in organizacijo dejavnosti v prostoru |
|
|
V naslovu 6.1.2. Usmeritve za poselitev in organizacijo v prostoru se za
tretjo alineo doda nove alinea: |
|
|
– izdelava perspektivnih urbanističnih zasnov za širitev večjih naselij,
s čimer se naj do največje možne mere omeji parcialno reševanje posegov
v (gozdni) prostor. |
|
|
V naslovu 6.1.2. Usmeritve za poselitev in organizacijo v prostoru se za
štririnajsto alineo doda nova alinea: |
|
|
– vključevanje državnih programov blagovnih rezerv in s tem
zagotavljanje površin za potrebe skladiščenja blagovnih rezerv. |
|
|
6.1.3 Planska tipologija naselij |
|
|
6.1.4 Zasnova omrežja naselij |
|
|
6.2 Zasnova poselitve, urejanje in raba prostora |
|
|
6.2.1 Načini urejanja območij |
|
|
V naslovu 6.2.1. Načini urejanja območij se v tretjem odstavku 5. točke
črta naslednje besedilo: kamnolome, peskokope, gramoznice, glinokope in
ostale dnevne kope. Točka se sedaj glasi: |
|
|
– 5. za manjše melioracije, manjše vodnogospodarske ureditve in
separacije. |
|
|
Doda se 7. točka, ki glasi: pogoji za posege znotraj opredeljenih
vinogradniških območij se določijo v okviru veljavnih prostorsko
ureditvenih pogojev |
|
|
Doda se nov odstavek, ki glasi: |
|
|
Za prostorske ureditve, ki so občinskega pomena in niso navedene v
uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena se bodo izdelali
lokacijski načrti, če je to potrebno zaradi ureditve
premoženjsko-pravnih zahtev. |
|
|
Za območje urejanja G2 v naselju Mokronog se menja način urejanja, in
sicer se ne ureja z zazidalnim načrtom temveč s prostorsko ureditvenimi
pogoji. |
|
|
|
|
|
6.2.2 Usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru |
|
|
V poglavju 6.2.2. Usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru, se
točki a) dodata novi alinei: |
|
|
– gradnja oziroma dograditev dveh ležečih rezervoarjev za potrebe
blagovnih rezerv (za skladišče Zavoda RS za blagovne rezerve UNP Račje
selo se predvideva povečanje zmogljivosti za ca. 1000m3), |
|
|
– povečanje območij za poselitev za potrebe nadomestnih lokacij za
objekte, ki se rušijo v skladu z Uredbo za gradnjo pododseka AC
Korenitka – Pluska. |
|
|
|
|
|
6.2.3 Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine, ki izhajajo iz
obveznih izhodišč dolgoročnega plana SRS |
|
|
V poglavju 6.2.3. Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine, ki
izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana SRS, se nadomesti
poimenovanje cest z novimi oznakami, in se dodajo nove alinee: |
|
|
– stavbna zemljišča, |
|
|
– poplavne površine, |
|
|
– vodotoki 1 in 1-2 razreda. |
|
|
|
|
|
7 URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA |
|
|
7.1 Naloge medobčinskega sodelovanja |
|
|
3. člen |
|
|
(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana) |
|
|
1. RAZVOJNA IZHODIŠČA OB VSTOPU V SREDNJEROČNO OBDOBJE 1986–1990 |
|
|
2. CILJI IN USMERITVE DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE TREBNJE V OBDOBJU
1986–1990 |
|
|
1 Nadaljevanje razvoja socialističnega samoupravljanja |
|
|
2 Hitrejša in stabilnejša gospodarska rast |
|
|
3 Pospešeno tehnološko posodabljanje proizvodnje |
|
|
4 Pospeševanje razvoja dejavnosti, ki so neobhodno potrebne za skladen
razvoj občine |
|
|
5 Zagotavljanje boljših delovnih in življenjskih pogojev |
|
|
6 Enakomernejši razvoj občine |
|
|
7 Smotrna raba prostora ter varovanje in izboljšanje človekovega okolja |
|
|
Nadaljnja krepitev sistema splošne ljudske obrambe in družbene
samozaščite |
|
|
|
|
|
3. TEMELJNI GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE TREBNJE V OBDOBJU 1986–1990 |
|
|
3.1. Prebivalstvo, zaposlovanje, kadri |
|
|
3.1.1. Prebivalstvo |
|
|
3.1.2. Zaposlovanje |
|
|
3.1.3. Kadrovska politika |
|
|
3.2. Globalni materialni okviri razvoja |
|
|
3.2.1. Doseganja družbenega proizvoda in dohodka |
|
|
3.2.2. Delitev družbenega proizvoda |
|
|
3.3. Mednarodna menjava |
|
|
3.4. Tehnološki razvoj in raziskovalno delo |
|
|
3.5. Družbeni sistem informiranja |
|
|
3.6. Prostorski in ekološki okviri |
|
|
3.6.1. Poselitev |
|
|
3.6.2. Raba tal |
|
|
3.6.3. Ekološki okviri |
|
|
3.6.4. Okviri varovanja naravne in kulturne dediščine |
|
|
Naslov poglavja 3.6.4. Okviri varovanja naravne in kulturne dediščine se
spremeni in se glasi: |
|
|
3.6.4. Zasnova in okviri varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine |
|
|
V poglavju 3.6.4. Okviri ohranjanja naravne in varstva kulturne
dediščine se celotno besedilo nadomesti z besedilom: |
|
|
Objekte in območja ohranjanja narave in objekte in območja kulturne
dediščine bomo zavarovali z aktivnim vključevanjem v družbeni razvoj.
Občina Trebnje je bogata z objekti in območji ohranjanja narave in
objekti in območji kulturne dediščine. Da bo le-to ohranila, mora
opredeliti cilje in smernice s katerimi se bo zagotavljalo trajna
ohranitev lastnosti dediščine. |
|
|
Za območja, ki so identiteta občine oziroma pokrajine, je nujna izdelava
urbanističnih in krajinskih zasnov. Potrebno je izdelati temeljito
topografijo dediščine in podati podrobnejše strokovne osnove oziroma
podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine, natančneje proučiti
način varovanja dediščine in razvojne usmeritve za način vključevanja
prostorskih dejavnosti. Pri zasnovi organizacije dejavnosti v prostoru
je potrebno predvsem za nekatere prostorsko agresivnejše dejavnosti
(infrastrukturno omrežje, proizvodne dejavnosti, stanovanja…) upoštevati
varstvene smernice in pogoje za vso dediščino. |
|
|
Za naselja, ki so zajeta znotraj območij ohranjanja narave in območij
kulturne dediščine in za naselja oziroma dele naselij, ki so predlagana
za kulturni spomenik, bo potrebno preučiti razvojne možnosti in uporabne
potenciale v že obstoječem okviru zazidave. Pri reurbanizaciji v
območjih, ki so dediščina se prednostno upoštevajo potrebe varstva
stavbne, naselbinske, arheološke in krajinske dediščine. |
|
|
|
|
|
4. RAZVOJ GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
4.1. Cilji in usmeritve razvoja gospodarstva in gospodarske
infrastrukture |
|
|
4.2. Razvoj gospodarstva in gospodarske infrastrukture po področjih |
|
|
4.2.1. Kmetijska proizvodnja in zemljiška politika |
|
|
4.2.2. Gospodarjenje z gozdovi |
|
|
4.2.3. Vodno gospodarstvo |
|
|
Poglavje 4.2.3. se dopolni z dodanim odstavkom, ki se glasi: |
|
|
Izvajanje posegov in drugih aktivnosti na področju upravljanja z vodami,
se bo po veljavni zakonodaji urejalo po pripravi načrtov upravljanja z
vodami. Do sprejetja začasnega načrta upravljanja z vodami, se za
upravljanje uporabljajo obstoječe vodnogospodarske osnove. |
|
|
|
|
|
4.2.4. Industrija |
|
|
4.2.5. Gradbeništvo in izkoriščanje mineralnih surovin |
|
|
4.2.6. Trgovina in preskrba prebivalstva |
|
|
4.2.7. Gostinstvo in turizem |
|
|
4.2.8. Drobno gospodarstvo in obrt |
|
|
4.2.9. Energetika |
|
|
Dopolni se poglavje 4.2.9. Energetika, in sicer se doda tretjo in četrto
alineo: |
|
|
– izgradnja sledečih transformatorskih postaj 20/0,4 kV in pripadajočih
20 kV vodov: TP Veliki Videm, TP Mali Videm, TP Mala Loka, TP Trnje, TP
Žabjek, TP Kukenberk, TP Grmada, TP Gor. Podboršt, TP Trebanjski vrh, TP
Žejnik, TP Gorenjska gora 1in 2, TP Zagorica pri Čatežu, TP Prapreče, TP
Zadnje njive, TP Orlaka, TP Volčje jame, TP Luža, TP Vrtače, TP Dol.
Kamenje pri Dobrniču, TP Šmaver 2, TP Kurja vas Ponikve, TP Krušni vrh,
TP Bencinski servis Grm, TP Pristavica, TP Dobravica, TP Medvejek – usek
AC |
|
|
– izgradnja 20 kV povezav: TP Replje – Vrtače – Mačji dol |
|
|
Odc. Adrog pri RTP Trebnje – Odc. Drog za TP Rodine |
|
|
TP Armberg – TP Gradišče |
|
|
Odc. Adr. za TP Tesnila – TP Kamni potok |
|
|
Kab. Kanalizacija ob koridorju železnice do TP Preska |
|
|
Dopolni se poglavje št. 4.2.9. Energetika, in sicer se doda tretji
odstavek: |
|
|
Za obstoječe in predvidene 20 kV, 110 kV in 400 kV daljnovode, je
potrebno upoštevati oziroma rezervirati koridorje 30m (2x15m) za 110 kV
in 50m (2x25m) m za 400 kV daljnovode. Potrebno je upoštevati predpise o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in predpise
za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov. Za vse objekte, ki
segajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih
daljnovodov predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot to
določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju. Za vsako graditev objekta
v koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovod pridobiti pisno
soglasje upravljalca. Za vse elektroenergetske objekte je predvidena
rekonstrukcija. Poteki obstoječih in predvidenih 20 kV, 110 kV in 400 kV
daljnovodov in pripadajoče TP so prikazani v kartografskem delu v merilu
1:25000. Morebitne dodatne 20 kV daljnovode ali kablovode ter TP bodo
upravljalci določali z letnimi plani investicij glede na kritične
razmere v nizkonapetostnem električnem omrežju. V primeru, da se bo
prostor urejal s prostorskim redom, potrebno od pristojnih
soglasodajalcev pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa
soglasje. Predvideti je potrebno tudi vzankanje 2x400 kV daljnovoda
Beričevo-Krško (D-418) z bodočo razširjeno RTP Hudo 400/110 v občini
Novo mesto in sicer z dvosistemskim 400 kV daljnovodom, ki pa prostorsko
še ni opredeljen. |
|
|
|
|
|
4.2.10. Promet in zveze |
|
|
V poglavja 4.2.10 Promet in zveze se prvi odstavek točke b) spremeni
tako, da se besedna zveza 'Za magistralno avtomobilsko cesto Ljubljana –
Zagreb' nadomesti z: |
|
|
Za avtocesto A2 Karavanke – Obrežje |
|
|
Prvi odstavek poglavja 4.2.10 točke b) se spremeni tako, da se besedna
zveza 'vplivnega območja avtomobilske ceste' nadomesti z: vplivnega
območja avtoceste. |
|
|
V poglavja 4.2.10 Promet in zveze se točki b) dodata nova odstavka, ki
se glasita: |
|
|
Pri gradnji manjših parkirišč za tovorna vozila bomo zagotovili
upoštevanje zakonskih normativov v zvezi s preprečevanjem prekomernega
hrupa in zakonsko določene predpise za pravilno odvajanje odpadnih voda. |
|
|
Ob že določeni trasi izgradnje AC 2 – odseka Bič – Korenitka in
Korenitka – Pluska, bo občina načrtovala poseganje v prostoru tako, da
novi posegi ne bodo posegali v varovalni pas avtoceste. Za vse nove
posege, ki bi zaradi avtoceste lahko bili obremenjeni s prekomernim
hrupom zaradi cestnega prometa, se bo izvajalo zavarovanje pred
negativnimi vplivi hrupa na stroške investitorja novega posega. |
|
|
V poglavju 4.2.10. v točki c) se besedilo na koncu dopolni z novim
odstavkom: |
|
|
Telekomunikacijski priključki za novo predvidene stanovanjske in
poslovne objekte so predvideni z dograditvijo obstoječega zemeljskega TK
omrežja in telefonske kabelske kanalizacije v sklopu ostale komunalne
infrastrukture. |
|
|
|
|
|
4.2.11. Stanovanjsko gospodarstvo |
|
|
4.2.12. Komunalno in stavbno lastniško gospodarstvo |
|
|
V poglavju Razvoj gospodarstva in gospodarske infrastrukture, se točka
a) preskrba prebivalstva s kvalitetno pitno vodo dopolni z naslednjimi
alineami (prikazane spremembe so razvidne iz kartografske dokumentacije
368, 367, 398, 399,400, 395, 396, 397, 412 413, 414, 415, 416, 417, 418,
419, 420, 421, 422, 423, 424, 425, 430, 431, 432, 433): |
|
|
– Cerovec pri Trebelnem |
|
|
– Skrovnica – Lipnik (vrtina L-1/02) |
|
|
– Štatemberška dolina ((PG-1/2001) |
|
|
– Mirna – Dana |
|
|
– KS Šentrupert – Stražberk |
|
|
– KS Šentrupert – Stražberk II. |
|
|
– Kostanjevica (K1) |
|
|
– Zaloka. |
|
|
|
|
|
4.2.13. Komunalno in stavbno zemljiško gospodarstvo |
|
|
|
|
|
5. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN SICIALNI RAZVOJ |
|
|
5.1. Cilji in usmeritve razvoja |
|
|
5.2. Materialni okviri razvoja |
|
|
5.3. Razvoj po dejavnostih |
|
|
5.3.1. Otroško varstvo |
|
|
5.3.2. Osnovno šolstvo |
|
|
5.3.3. Usmerjeno izobraževanje |
|
|
5.3.4. Kultura |
|
|
5.3.5. Telesna kultura |
|
|
5.3.6. Socialno skrbstvo |
|
|
5.3.7. Socialno varstvo |
|
|
5.3.8. Zdravstvo |
|
|
5.3.9. Zaposlovanje |
|
|
|
|
|
6. SPLOŠNA RABA IN DAVČNA POLITIKA |
|
|
6.1. Splošna poraba |
|
|
6.2. Davčna politika |
|
|
|
|
|
7. PROSTORSKA ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN VARSTVO OKOLJA |
|
|
7.1. Urejanje prostora in varstvo okolja |
|
|
7.1.1. Predviden je naslednji način urejanja po posameznih območjih v
odprtem prostoru |
|
|
7.1.2. Načini urejanja v ureditvenih območjih naselij |
|
|
7.1.3. Načini urejanja na ureditvenih območjih, za katera še ni
izdelanih urbanističnih zasnov |
|
|
7.1.4. Prostorski ureditveni pogoji |
|
|
7.1.5. Priprava prostorskih izvedbenih načrtov |
|
|
Dopolni se tekst naslova 7.1.5. Priprava prostorskih izvedbenih načrtov,
in sicer se točki c) zazidalni načrti v ureditvenih območjih naselij
doda nova alinea, ki se glasi: |
|
|
– Trebnje – Pavlinov hrib – Stari trg – sprememba zazidalnega načrta |
|
|
– Trebnje – center – lokacijski načrt |
|
|
– Trebnje – Cviblje – sprememba zazidalnega načrta |
|
|
– lokacijski načrti za prostorske ureditve občinskega pomena |
|
|
7.2. Prostorska organizacija dejavnosti |
|
|
7.2.1. Pomembnejši posegi v prostor |
|
|
7.2.2. Prostorska organizacija po planskih celotah z usmeritvami za
načrtovanje |
|
|
V poglavju 7.2.2. Prostorska organizacija po planskih celotah in z
usmeritvami za načrtovanje, vsebina Planska celota I. območja krajevnih
skupnosti Veliki Gaber, Šentlovrenc, Čatež in Velika Loka se doda nova
alinea: |
|
|
– posebno pozorno se pripravljajo merila in pogoji za nadomestne gradnje
za načrtovane rušene objekte zaradi LN AC Korenitka – Pluska. |
|
|
V poglavju 7.2.2. Prostorska organizacija po planskih celotah in z
usmeritvami za načrtovanje, vsebina Planska celota III. območja
krajevnih skupnosti Trebnje, Dolenja Nemška vas, Štefan in Račje selo se
doda nova alinea: |
|
|
– posebno pozorno se pripravijo merila in pogoji za nadomestne gradnje
objektov, ki se rušijo zaradi LN AC Korenitka–Pluska. |
|
|
4. člen |
|
|
(spremembe in dopolnitve 8. poglavja družbenega plana) |
|
|
V poglavju 8. se doda novo podpoglavje 8.4, ki se glasi: |
|
|
|
|
|
8.4 Programska zasnova za lokacijski načrt za kamnolom Brezje |
|
|
|
|
|
8.4.1. Opredelitev območja urejanja |
|
|
Celotna površina kamnoloma meri 6,2 ha. |
|
|
Parcele sedanjega kamnoloma so: 1974, 1975/1, 1975/2, 1976/1, 1976/2,
1978, 1955, 1954, 1953, 1952, 1951 1950 in 1949 vse k.o. Ornuška vas. |
|
|
Območje, na katero je predvidena širitev kamnoloma, je v naravi gozd in
travnik 2. kmetijsko območje ter 0,7ha na 1. območje kmetijskih površin. |
|
|
V okviru teh sprememb in dopolnitev pa se predhodno s programsko zasnovo
določi podrobnejša zasnova sedanje in bodoče namenske rabe z
organizacijo dejavnosti v prostoru, zasnova prometne in komunalne opreme
območja, še zlasti pa pogoje eksploatacije in v tej zvezi sanacije
območja. |
|
|
Parcele predvidene širitve – novi UN so poleg parcel starega UN še
parcele št. 1956, 1957, 1958, 1959, 1961, 1974, 1962, 1963, 1964, 1977,
1973, 1972, 1971, 1970, 1969, 1968, 1930/1, 1965, 1966, in 1937 vse k.o.
Ornuška vas. |
|
|
8.4.2. Namenska raba površin in organizacija dejavnosti |
|
|
Ureditveno območje je razdeljeno na posamezne funkcijske sklope: |
|
|
1. obstoječe in predvideno območje eksploatacije, vključno z jalovišči, |
|
|
2. območje strojne opreme in deponije frakcij, |
|
|
3. območje predvidene dopolnilne dejavnosti (proizvodnja iz pridobljenih
mineralnih agregatov, pomožni prostori in druge dejavnosti), |
|
|
4. širše vplivno območje kamnoloma, |
|
|
Zemljišča se po izkoriščenju in sanaciji peskokopa opredelijo kot
stavbna zemljišča, in sicer: |
|
|
– območje ob vstopu v peskokop, ki bo po eksploataciji v nivoju doline
in meji na območja ob Radulji, se nameni za družbene dejavnosti za
potrebe bližnjih naselij kot so gasilski dom, športna igrišča, zelene
površina ipd.; |
|
|
– osrednji del peskokopa ob saniranih brežinah za storitvene in
proizvodne dejavnosti; |
|
|
– brežine ob osrednjem delu se opredelijo kot območja mineralnih surovin
v sanaciji; |
|
|
– v vplivnem območju peskokopa v severozahodnem delu ostane sedanja raba
prostora. |
|
|
Podrobna opredelitev bo vsebina lokacijskega načrta. |
|
|
|
|
|
8.4.3. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje |
|
|
8.4.3.1. Splošno |
|
|
Območje obratujočega kamnoloma je zahodno od lokalne ceste Ornuška vas
Brezje in potoka Radulja. Območje kamnoloma zavzema greben Reber z
relativno višinsko razliko nekaj čez 40 m. Na vrhu grebena je ravnina na
kateri se nahaja tudi kmetija Zupan z gospodarskimi poslopji. |
|
|
Dostop do kamnoloma spodaj je po cesti, ki povezuje Brezje pri Trebelnem
in Ornuško vas. Od Brezja je oddaljen okoli 450 m, od Ornuške vasi okoli
300 m in od Cerovca okoli 400 m. |
|
|
Kamnolom je razvit v eni etaži, v severozahodnem delu brežina dosega
višino 40 m. Dostop do vrha kamnoloma je mogoč po gozdni poti na severni
strani kamnoloma. |
|
|
Površina širitve kamnoloma je pretežno mešan gozd in grmičevje slabše
kakovosti. |
|
|
Območje kamnoloma je neposeljeno oziroma je zunaj naselij. Avtohtono
zemljišče je zaradi sorazmerno tanke plodne plasti zemlje nezanimivo za
intenzivno kmetijsko obdelavo in rabo. Prisotna vegetacija v gozdu
predstavlja listnat gozd manjše ekonomske vrednosti. Prostorske
vrednosti območja so majhne. Na območju ureditvenega načrta ni objektov
naravne ali kulturne dediščine. |
|
|
V območje peskokopa se vključi domačija Zupan, Cerovec 18, 8231
Trebelno, ki se pred začetkom obratovanja odkupi. |
|
|
|
|
|
8.4.3.2. Usmeritve |
|
|
Glede na vplive, ki jih ima kamnolom na širše okolje se v ureditvenem
načrtu predpišejo pogoji: |
|
|
a) eksploatacije kamnoloma po fazah |
|
|
b) tehnološko smotrna vmestitev spremljajočih dejavnosti |
|
|
c) rekultivacije območja in biološke obnove tal |
|
|
d) oblikovanja saniranega kamnoloma |
|
|
e) varnostni ukrepi. |
|
|
Ureditveni načrt mora določiti: |
|
|
– natančne pogoje povečanja eksploatacijskega območja kamnoloma Brezje
ter ureditve širšega stičnega območja, |
|
|
– natančne pogoje in omejitve sočasnih dopolnilnih dejavnosti
(proizvodnja iz pridobljenih mineralnih agregatov, pomožni prostori in
druge dejavnosti), |
|
|
– natančne pogoje sanacije degradiranih območij v teku izkoriščanja
kamnoloma, |
|
|
– natančne pogoje dokončne sanacije degradiranih območij po zapiranju
kamnoloma. |
|
|
Rekultivacija in biološka obnova tal – pogozditev |
|
|
Zemljišča se po izkoriščenju in sanaciji peskokopa opredelijo kot
stavbna zemljišča. |
|
|
Predvidene terase pa se bodo rekultivirale. |
|
|
Rekultivacija in biološka obnova tal je naslednji in praktično zadnji
postopek sanacije. Glede na dejstvo, da je prvotna kultura bila gozd, se
bo biološka obnova tudi usmerila v ponovno vzpostavitev prvotne kulture
je gozd in pašniki. |
|
|
Ta način sanacije in biološke obnove-rekultivacija je izvedljivo le v
ravnih delih to je na etažnih ravninah. |
|
|
Na pripravljena tla je potrebno navoziti ali nasuti najmanj 30 do 50 cm
zemlje in humusa. V prvi fazi je treba te površine takoj zatraviti s
primemo travno mešanico v kateri naj bodo tudi detelja in primerne
rastline, ki izboljšujejo tla. Na tla pripravljena za pogozditev je
treba v primernem letnem času zasaditi avtohtone vrste dreves in
grmovnic v skupinah ali posamično v posebej pripravljene jame. Izbiro
vrst je prepustiti gozdarskemu strokovnjaku, ravno tako nadzor nad
izvajanjem teh del. |
|
|
Glede na relativno majhno višino etažnih brežin (10–15 m) je
pričakovati, da bo že v nekaj.letih grmovje in drevje na etažnih
ravninah doseglo približno višino okoli 3–5 m ter tako delno zakrilo
etažno brežino. |
|
|
Proces rekultivacije je relativno počasen proces in se rezultati
praviloma opazijo šele po petih in več letih po izvedenih delih. Sprotna
sanacija ima tudi to prednost, da je možno spremljati rezultate, si
pridobiti izkušnje in popraviti določene manj uspešne posege. |
|
|
|
|
|
Pridobivanje materiala |
|
|
Pridobivanje poteka od zgoraj navzdol. To pomeni, da bi bilo potrebno
prvo pripraviti zgornjo etažo, na njej opravljati dela za pridobivanje
materiala in pred koncem pripraviti naslednjo nižjo in tako naprej do
osnovne etaže. |
|
|
Tak pristop zahteva na začetku več priprav in večje investicije, kar je
v konkretnem primeru sorazmemo majhnih zalog in zato kratke dobe
izkoriščanja praktično neizvedljivo. |
|
|
Glede na relativno majhno površino ter težke pogoje za izdelavo
transportnih poti z zgornjih etaž, je možno odstopanje od prej
zastavljenega načela dela od zgoraj navzdol, in sicer tako, da se
formiranje etaž začne pri sedanji kamnolomski brežini. To se naredi
tako, da prvo formira etaža E 382 neposredno v nadaljevanju čela
kamnoloma ter napreduje okoli 10–15 m, kar omogoča formiranje naslednje
etaže E367. |
|
|
Tako formirane etaže napredujejo približno enakomerno 50 do 70 m.
Približno 40–50 m pred zahodnim robom, je pristopiti normalnemu delu od
zgoraj navzdol po etažah. |
|
|
Drobljenje kamnitega materiala v ležišču se opravlja z vrtanjem minskih
vrtin in miniranjem ali z mehaničnim drobljenjem s stroji, če to
dovoljujejo geomehanske lastnosti materiala, prostor in cena z
upoštevanjem tveganja pri razstreljevanju. |
|
|
|
|
|
8.4.4. Zasnova infrastrukturnih omrežij |
|
|
8.4.4.1. Prometna infrastruktura |
|
|
Dostop do kamnoloma spodaj je po cesti, ki povezuje Brezje pri Trebelnem
in Ornuško vas. Od Brezja je oddaljen okoli 450 m, od Ornuške vasi okoli
300 m in od Cerovca okoli 400 m. |
|
|
Dostopne poti na etaže. Izdela se dostopna pot na etažo E 382 z odcepom
z gozdne poti na koti okoli + 375 m. Cesta se po pobočju v smeri vzhoda
izdela z vzponom okoli 15% do končnega roba etaže, kot je vrisano na
situaciji v grafični prilogi št 3. nato se etaža se izkoristi do končnih
meja. Pred koncem etaže E 382 se nadaljuje z delom na etaži E 367 ter
sanira zadnji del etaže E 382 in tako do osnovnega platoja E 352.
Tehnične podrobnosti postopkov je obdelati tehnični dokumentaciji
-rudarskem projektu za izvajanje del ob spoštovanju tehničnih in
varstvenih normativov in normativov za varstvo okolja. |
|
|
|
|
|
8.4.4.2. Komunalna infrastruktura |
|
|
Vodovod: |
|
|
Pitna voda za delavce se dovaža, za pridobivanje tehnološke vode se
predvidi vrtina (lahko tudi dovoz ali napeljava vodovoda) |
|
|
Kanalizacija: |
|
|
Padavinske vode, ki ne proniknejo v maso se scejajo po pobočju in iz
etaž v smeri odprtega kamnoloma in osnovne etaže E 352 in dalje proti
vzhodu po urejenem odvodnem kanalu treba do potoka Radulje vzhodno od
kamnoloma. Za preprečevanje odnašanja drobnih frakcij v potok je v
odvodnem kanalu urediti usedalnik. Usedalnike je potrebno redno čistiti,
še posebno pa po vsakem večjem deževju. |
|
|
Kamnolom je na grebenu zato ni neposredne nevarnosti zalitja posamezne
etaže ali osnovnega platoja Osnovni plato E 352 naj ima rahli vzpon
proti zahodu, in sicer generalno do 0,5%. V rudarskem projektu za
izvajanje del je treba obdelati tudi odvajanje meteorne vode. |
|
|
|
|
|
8.4.4.3. Energetska infrastruktura |
|
|
Za obratovanje delovne opreme je potrebno energijo -pogonsko gorivo
dovažati dnevno za dnevno potrebo oziroma količino, ki je spravljena v
rezervoarju delovne opreme. V kamnolomu ni predvideno skladišče tekočih
naftnih derivatov. V kamnolomu ni električnega priključka in tudi ni
potreben. |
|
|
Ker se bodo dela izvajala le podnevi ni predvidena stalna razsvetljava
kamnoloma. Če bi se iz kakršnega koli razloga moralo delati ponoči ali v
temi je skladno z določili Pravilnika o tehničnih normativih za
površinsko izkoriščanje ležišč rudnin«, 56. člen, treba doseči zahtevano
osvetljenost prostorov na katerih se dela in osvetljenost delovne
opreme. |
|
|
|
|
|
8.4.4.4. Prezračevanje kamnoloma |
|
|
Glede na velikost, klimatske pogoje in položaj kamnoloma v bregu
zadostuje naravno zračenje. |
|
|
|
|
|
8.4.4.5. Odstranjevanje odpadkov |
|
|
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in
redno odvažajo na komunalno deponijo Trebnje. Odpadke, ki imajo značaj
sekundarnih surovin, je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih
odvažati v nadaljnjo predelavo. |
|
|
Odpadna olja kot nevarni odpadki s klasifikacijsko št. 13 se morajo
skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi
prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi posebna
evidenca. |
|
|
|
|
|
8.4.5. Usmeritve za ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine |
|
|
Posebnih krajinskih značilnosti obravnavano območje nima. Med krajinske
značilnosti pa lahko štejemo lepo lego glede na širšo okoliško krajino,
ki jo upoštevamo in pri pogojih sprotne sanacije kamnoloma. Upošteva se
bližina naravne vrednote – potok Radulja, ki ga označuje naravna
ohranjenost. |
|
|
Zaradi bližine znanega arheološkega območja Brezje je potrebno predhodno
izvesti arheološke raziskave po metodologiji SAAS, obsega intenzivne
preglede ter po potrebi tudi arheološka izkopavanja. Rezultati
predhodnih raziskav morajo biti upoštevani pri pripravi končne projektne
dokumentacije. |
|
|
|
|
|
8.4.6. Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja |
|
|
8.4.6.1. Splošno |
|
|
Po uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja
vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96, 12/00) je po točki C 3
obvezna presoja vplivov na okolje. Poročilo o vplivih na okolje lahko
izdela le pooblaščena organizacija skladno z navodilom o metodologiji za
izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
Skladno z Zakonom o rudarstvu se preverja: |
|
|
– postopke ugotavljanja ali je sanacija izvedena v skladu s projektom |
|
|
– ali izvedeni ukrepi zadoščajo, da se izključi nevarnost za zdravje in
življenje ljudi in živali. |
|
|
– dokončno sanacijo okolja in odpravo posledic, ki so nastale pri
izvajanju rudarskih del z opustitvijo izkoriščanja oziroma pridobitvijo
dovoljenja za popolno in trajno opustitev izkoriščanja. |
|
|
– Glede na to določilo je v rudarski projekt za izvajanje del vključena
tudi opustitev izkoriščanja in sanacija kamnoloma kljub dejstvu, da bo
izkoriščanje potekalo še okoli 10 let. |
|
|
– Posamezni deli kamnoloma bodo prej izkoriščeni in zaradi izvajanja
sprotne sanacije tudi sanirani in biološko obnovljeni – rekultivirani. |
|
|
– Sanacija kamnoloma se bo izvajala sproti. |
|
|
– Vsa dela se izvajajo izključno od zgoraj navzdol. Spodnji del brežine
se lahko izoblikuje tudi z nasipanjem bodisi z materialom iz kamnoloma
ali materialom od drugod. |
|
|
– Zasipavanje kamnoloma se lahko izvaja v cilju sanacije, in sicer se v
kamnolom lahko odlaga neonesnažena jalovina ali inertni odpadki, ki
nastajajo pri izkoriščanju, obogatitvi in predelavi mineralnih surovin
iz kamnoloma. Za tako zasipavanje ne veljajo določila veljavnih
Pravilnikov o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00,
20/01) in Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00) in
zato ni potrebno posebno dovoljenje. |
|
|
– Tako zasipavanje je sestavni del tehnološkega postopka izkoriščanja in
mora kot tako biti obdelano v ustrezni tehnični dokumentaciji –
rudarskem projektu za izvajanje del. |
|
|
|
|
|
8.4.6.2. Varstvo pred hrupom |
|
|
Lokacija kamnoloma je obremenjena s hrupom pri dovozu in dovozu tovornih
vozil ter hrupom pri delu delovne opreme v kamnolomu. |
|
|
Potrebno je upoštevati določila Uredbe o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju. Sam kamnolom lahko razvrstimo v IV. stopnjo varstva
pred hrupom, medtem ko najbližje naseljene stavbe v II. stopnjo varstva
pred hrupom (4. člen uredbe). V 5. in 6. členu uredbe so predpisane
mejne, kritične in konične ravni hrupa. |
|
|
Lastnik vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem
monitoringu izvesti prve in občasne meritve ravni hrupa. Ob uporabljeni
delovni opremi ni pričakovati preseganje dovoljene ravni hrupa ne v
kamnolomu in še manj v bližnjih stanovanjskih objektih, ki so oddaljeni
najmanj 100 m in več ter nekoliko za grebenom ali višje od kamnoloma. |
|
|
|
|
|
8.4.6.3. Varstvo zraka |
|
|
V času izvajanja del se bo onesnaženost zraka povečala le na neposrednem
delovišču. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil bodo
prisotne obremenitve zraka s prašnimi delci ter z izpušnimi plini vozil.
Glede na dinamiko del je to onesnaževanje majhno do zmerno. |
|
|
Upoštevati je določbe Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih
emisijskih vrednostih snovi v zraku. V procesu pridobivanja –
odkopavanja, zaradi naravne vlažnosti, ne nastajajo omembe vredne
količine prahu. Prevozne poti morajo biti speljane po terenu s katerega
je odstranjen humusni material. Zaradi vsega navedenega v procesu
pridobivanja ni pričakovati večjih emisij prahu. Te se lahko pojavijo le
v eventualno dolgem sušnem obdobju. |
|
|
Pri samih delih v kamnolomu je treba izvajati naslednje ukrepe proti
zapraševanju: odsesovanje vrtin, miniranje ob mirnem vremenu,
filtriranje ob drobilnikih, močenje makadamskih poti in čiščenje
asfaltnih površin. |
|
|
|
|
|
8.4.6.4. Varstvo plodne zemlje |
|
|
Odstranjevanje humusa in površinske jalovine je faza dela, ki jo je
potrebno enako opraviti na celotni površini izkrčenega prostora. Humusni
pokrov je relativno tenak povprečno 0,3–0,5 m, glinasta jalovina je
neenakomerno razporejena in jo je potrebno odstranjevati selektivno ko
se do nje pride. Humus in glinasto jalovino je odkopavati in deponirati
ločeno. Realno je humus možno odkriti na relativno ravnem vrhnjem delu
na površini okoli 3 ha, kar znese okoli 10.000 m3 humusnega materiala, |
|
|
Humus je potrebno odriniti na robove pridobivalnega prostora ali odkopa
ali deponirati na prostoru predvidenem za deponije jalovine vendar
ločeno od jalovine, na skrajnem zahodnem delu pridobivalnega prostora
zahodno od dovozne poti v kamnolom. Deponirani humusni material bo
uporabljen za sanacijo in rekultivacijo izkoriščenih delov nahajališča.
Da se ohrani njegova biološka aktivnost se deponira v kupih, ki naj ne
presegajo višine 3-4 m z nabrazdano površino zaradi zadrževanja
padavinske vode ter obvezno zatravitvijo površine z travnimi mešanicami
in deteljo. |
|
|
|
|
|
8.4.6.5. Varstvo vegetacije |
|
|
Posek gozda in čiščenje podrasti je naslednja faza odpiranja in
priprave. Posek se opravi kot golosek po predhodnem dovoljenju – odločbi
ustreznega upravnega organa. Glede na osnovno zahtevo pri izvajanju
rudarskih del, da se ta izvajajo praviloma od zgoraj navzdol ter glede
na zahtevo po sprotni sanaciji izkoriščenih delov nahajališča, je
golosek praviloma potrebno opraviti na celotni površini z letnimi načrti
napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora
posamezne faze. |
|
|
Vpliv na tla in rastline bo največji v času izvajanja del -pridobivanju
tehničnega kamna – apnenca, saj je v tem delu tehnološkega procesa
popolnoma umaknjena plodna zemlja in odstranjene vse rastline. Pri
končni ureditvi in sanaciji ter biološki obnovi bo vpliv še vedno
prisoten, vendar v bistveno manjši meri. Tla in rastlinje se bo v nekaj
letih po končanih delih in izvedeni sanaciji in biološki obnovi opomoglo
in zaraslo predvsem horizontalne in rahlo nagnjene površine. Brežine
etaž z naklonom okoli 70° bodo ostale v glavnem nezaraščene. |
|
|
Med ukrepe lahko štejemo smotrno ravnanje z humusom ter sprotno
izvajanje sanacije in biološke obnove tal. |
|
|
|
|
|
8.4.6.6. Varstvo voda |
|
|
Odvajanje odpadnih voda iz kamnoloma Brezje mora biti urejeno v skladu s
pogoji, določenimi v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). |
|
|
Potencialno nevarne snovi v obratovanju tekoči naftni derivati in
gospodarsko razstrelivo. |
|
|
Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti so posredno določeni že v postopkih za
razstreljevanje in pregledih po razstreljevanju ter postopkih za
uničevanje oziroma odstranjevanje zatajenih nabojev (Pravilnik o
tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranje v
rudarstvu; Uradni list SFRJ, št. 26/88). |
|
|
V okviru priprave presoje vplivov na okolje bo potrebno raziskati tudi
vplive na vodne vire, ki so izven vplivnega območja peskokopa (na vodni
vir – vrtino pod Radno vasjo in tri izvire pitne vode – Krivica, Brezje
in izvir, iz katerega se oskrbuje Ornuška vas). |
|
|
|
|
|
8.4.6.7. Varstvo pred požarom |
|
|
Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno
upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve. |
|
|
Potrebno je zagotoviti prometne in delovne površine za intervencijska
vozila ter oskrbo s požarno vodo. |
|
|
V smislu Zakona o varstvu pred požari je organizacija dolžna izdelati
protipožarni načrt. Vsi zaposleni morajo biti poučeni o ravnanju v
primeru požara, kakor tudi z ukrepi za odstranjevanje nevarnosti požara. |
|
|
V skladu z Odlokom o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list
RS, št. 26/93) je, določenem letnem času (sušnem obdobju), prepovedano
sežiganje grmičevja in kmetijskih ostankov izven urejenega kurišča. Isto
velja tudi za ostanke papirne in kartonske embalaže uporabljenih
razstrelilnih sredstev. |
|
|
|
|
|
8.4.6.8. Varstveni ukrepi pri vrtanju, razstreljevanju, odrivanju,
odkopavanju, nakladanju, transportu, razkladanju in predelavi |
|
|
Spoštovati je treba določila Pravilnika o tehničnih normativih za
površinsko izkoriščanje ležišč rudnin in Pravilnika o tehničnih
normativih za površinsko pridobivanje arhitektonskega gradbenega kamna. |
|
|
Varnostni ukrepi pri miniranju |
|
|
Pri razstreljevanju v kamnolomih se je potrebno držati veljavnih
predpisov za tovrstna dela, in sicer: |
|
|
– zakon o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85), |
|
|
– zakon o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99), |
|
|
– pravilnik o tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi
in miniranje v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 26/88), |
|
|
– pravilnik o vodenju evidence o eksplozivnih snoveh (Uradni list SRS,
št. 16/82, 18/82). |
|
|
Splošna varnost pri razstreljevanju – miniranju |
|
|
Z razstrelilnimi sredstvi smejo delati samo strokovno usposobljene
osebe, ki jih za to delo določi tehnični vodja. |
|
|
– Pred pričetkom razstreljevanja mora odgovorni vodja miniranja
pregledati delovišče in okolico ter zlasti ugotoviti ogroženo področje. |
|
|
– Vodja miniranja mora poskrbeti, da se v času polnjenja minskih vrtin v
neposredni bližini ne zadržujejo druge osebe in ne izvajajo druga dela. |
|
|
– Obvezno o času razstreljevanja obvestiti krajane na krajevno običajni
ali drugače dogovorjeni način. |
|
|
– Vodja miniranja je odgovoren za razmestitev stražarjev, ki morajo biti
poučeni o svojih zadolžitvah. |
|
|
– Ob miniranju je treba obvezno izvajati predpisane zvočne signale. |
|
|
– Ob miniranju (proženju min) je potrebno izvesti zaporo prometa na
cesti v kamnolom. Zapora mora biti izvedena z ustrezno signalizacijo s
prometnimi znaki in fizično z letvami. |
|
|
– Obratovanje peskokopa se ne sme izvajati v nočnem času, po 10. uri
zvečer, ob nedeljah in praznikih. |
|
|
Miniranje mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost
najbližjih objektov, in sicer pred: |
|
|
– razmetom miniranega materiala, |
|
|
Na osnovi dosedanjih izkušenj pri miniranju v tem in drugih kamnolomih
apnenca je prevzeta splošna meja ogroženega področja za ljudi R1 =
150–200 m in za objekte R2 = 100–150 m. |
|
|
V ogroženem področju se morajo ljudje in mobilna oprema umakniti s
prostega izven ogroženega področja ali v varen zaklon. Za varen zaklon
se šteje vsak zidan objekt z AB ploščo oddaljen od mesta miniranja
najmanj 100 m, |
|
|
– zračnim udarnim valom (detonacijo), |
|
|
– potresom, ki nastane pri miniranju, |
|
|
– varnost pred strupenimi in dušljivimi učinki miniranja ter varnost
pred toplotnimi učinki miniranja. |
|
|
|
|
|
8.4.6.9. Varnost pri delu |
|
|
Pri delu v kamnolomu morajo biti zagotovljeni: |
|
|
– splošni varnostni ukrepi pri delu z delovnimi stroji |
|
|
– posebni ukrepi varstva pri delu morajo biti zagotovljeni za:
nakladanje, transport, razkladanje, predelavo |
|
|
– prva pomoč v skladu s Pravilnikom o opremi in postopku za prvo pomoč
in o organizaciji reševalne službe za primer nesreče pri delu (Uradni
list SFRJ, št. 21/71) |
|
|
– zavarovanje kamnoloma med obratovanjem |
|
|
– zavarovanje prostora po končnem izkoriščanju. |
|
|
|
|
|
8.4.6.10. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
|
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena
postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni
vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati
uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 70/96) ter pravilnik o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
|
|
|
8.4.7. Faznost |
|
|
Programska zasnova območje urejanja deli na dve fazi. |
|
|
|
|
|
I. faza |
|
|
Eksploatacija kamnoloma s sprotno sanacijo in rekultivacijo območja |
|
|
|
|
|
II. faza |
|
|
Predvidena je odstranitev objektov, strojne opreme ter asfaltiranih
površin ter končno oblikovanje reliefa ter končna rekultivacija območja
z avtohtono vegetacijo. |
|
|
Po prenehanju odvoza gramoza je potrebno sanirati peskokop v roku 1
leta. |
|
|
V delu peskokopa, kjer obstaja nevarnost za ogrožanje varnosti ljudi,
oziroma po zaključeni sanaciji ostanejo strme brežine, je potrebno ob
mejah postaviti obojestransko zasajeno žično ograjo visoko minimalno 1,5
m. |
|
|
|
|
|
8.4.8. Grafični prikaz namenske rabe prostora |
|
|
Grafični prikaz namenske rabe prostora je sestavni del programske
zasnove. Programska zasnova za ureditveni načrt kamnoloma Brezje je kot
priloga sestavni del družbenega plana. |
|
|
|
|
|
8. KARTOGRAFSKI DEL IN PROGRAMSKE ZASNOVE |
|
|
8.1. Programske zasnove |
|
|
8. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI |
|
|
9. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita |
|
|
10. USMERITVE IN UKREPI ZA REALIZACIJO DRUŽBENEGA PLANA |
|
|
10.1. Naloge medobčinskega sodelovanja |
|
|
10.2. Naloge na ravni občine |
|
|
4. člen |
|
|
(končne določbe) |
|
|
Prostorske sestavine sprememb in dopolnitev dolgoročnega in
srednjeročnega prostorskega plana so prikazane v: |
|
|
Prostorske vsebine dolgoročnega plana: |
|
|
kartografski del v merilu 1:25000 |
|
|
Prostorske vsebine srednjeročnega plana |
|
|
kartografska dokumentacija v merilu 1:5000 |
|
|
Kartografske vsebine prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev
dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Trebnje, dopolnjenega 2004,
je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor na sedežu Občine
Trebnje in na Upravni enoti RS, izpostava Občina Trebnje. |
|
|
5. člen |
|
|
(hramba grafičnih prilog) |
|
|
Elaborat teh sprememb in dopolnitev je izdelan v 4 izvodih, ki jih
hranijo: |
|
|
– Občina Trebnje, občinska uprava (2) |
|
|
– UE Trebnje, Oddelek za okolje in prostor (1), |
|
|
– Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko
planiranje (1). |
|
|
6. člen |
|
|
(končne določbe) |
|
|
Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 003-03-9/2001
Trebnje, dne 18. maja 2004.
Županja
Občine Trebnje
Marica Škoda, univ. dipl. ek. l. r. |
|