Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi 12., 17., 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03) ter na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 03/06) na 30. redni seji dne 31.08.2006 sprejel

ODLOK

o lokacijskem načrtu Bič za individualno stanovanjsko gradnjo v Šmartnem ob Dreti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme, ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989 za območje Občine Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 02/02 in 08/02) in kot sprememba in dopolnitev Odloka o prostorsko ureditvenih pogoji za prostorsko celoto občine Nazarje ( Uradno glasilo ZSO, št. 3/96), Lokacijski načrt Bič za individualno stanovanjsko gradnjo v Šmartnem ob Dreti, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 543/04 v juliju 2005 (v nadaljevanju: LN Bič ali LN).

2. člen

Sestavni del tega odloka je v 1. členu naveden projekt, ki ga sestavljajo:

- tekstualni del (notranji naslovni listi in obrazložitev);

- smernice in mnenja k LN;

- kartografski del z grafičnimi prikazi v treh sklopih:

- načrti namenske rabe območja s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji,

- načrti ureditvenega območja z načrtom parcelacije,

- načrti umestitve načrtovanih ureditev v prostor;

- priloge k LN;

- dokazna dokumentacija.

Sestavni del odloka sta tudi:

- Hidrološko-hidravlična študija za območje Šmartnega ob Dreti, ki jo je pod št. projekta 172-FR/04 z datumom marec 2004,november 2005, izdelalo podjetje Inženiring za vode, d.o.o., Teslova 30, Ljubljana;

- Zasnove komunalne infrastrukture NN razvod, št. proj 543/04, št. načrta 615/6 - IP podjetja Elektroenergetika, Franc Juvan, s.p.

II. MEJA IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA

3. člen

Ureditveno območje LN predstavlja zemljišče površine 0,8106 ha v jugozahodnem delu naselja Šmartno ob Dreti. Ureditveno območje je podolgovate nepravilne oblike, z daljšo stranico v smeri S - J, s prečno širino največ 56m, s severnim delom spremlja zavoj regionalne ceste in je od vodotoka Drete oddaljena dobrih 100m, južno pa se približa gozdnim površinam in vznožju hriba na 20m.

4. člen

Opis meje ureditvenega območja LN se začenja v izhodiščni točki T, ki jo predstavlja severovzhodni vogal zemljiške parcele 565/2. Od točke T poteka meja v smeri urinega kazalca najprej po vzhodnih mejah parcel 565/2 in 566/1, potem se pravokotno prelomi na južne meje parcel 566/1 in 566/2, se preusmeri na zahodne meje parcel 566/2 in 565/1 do regionalne ceste, katero spremlja v dolžini nekaj več kot 80m po severnih mejah parcel 565/1, 565/3 in 565/2 ter se zaključi v izhodiščni točki T. Vse parcele so v k.o. Šmartno ob Dreti.

Potek meje ureditvenega območja LN Bič je prikazan na grafični prilogi list št. 2/1 v projektu iz 1. člena odloka.

5. člen

Ureditveno območje lokacijskega načrta Bič tvorijo parcele št. 565/1, 565/2, 565/3, 566/1, 566/2, vse v katastrski občini Šmartno ob Dreti.

V kolikor bodo po sprejemu tega odloka izvedene parcelacijske spremembe, se smiselno uporabljajo nove parcelne številke.

III. NAMEMBNOST UREDITVENEGA OBMOČJA

6. člen

Ureditveno območje LN je namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo v Šmartnem ob Dreti.

Z lokacijskim načrtom je načrtovana ureditev 8 gradbenih parcel za enako število stanovanjskih objektov. Ureditveno območje zajema še dve gradbeni parceli, od katerih ena predstavlja dovozno cesto z obračališčem in otokom (LO) za ločeno zbiranje odpadkov, druga pa javno površino, v severovzhodnem vogalu ob regionalni cesti, na kateri je za potrebe zaselka Bič načrtovana gradnja male čistilne naprave (ČN).

IV. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI NAČRTOVANEGA OBMOČJA

7. člen

(zazidalna zasnova)

Urbanistična zasnova ureditvenega območja upošteva smernice upravljavca republiške ceste in celostno prometno ureditev rešuje dolgoročno. Predlog zazidave stanovanjskih objektov se v svoji razmestitvi podreja obstoječi gručasti pozidavi (sosednji objekti), pri oblikovanju pa se navezuje na arhitekturo starejših objektov v širšem prostoru. Umestitev in orientiranost zagotavlja vsem načrtovanim objektom približno enakovredne pogoje, hkrati pa je omogočena optimalna odprtost prostora v vseh smereh. Zasnova ureditve ter predhodna prometna in komunalna opremljenost omogočata gradnjo kateregakoli načrtovanega stanovanjskega objekta, neodvisno od ostalih.

8. člen

(izhodišča za urbanistično oblikovanje)

Pri projektiranju in izvedbi načrtovanih objektov v ureditvenem območju LN Bič je potrebno upoštevati naslednja oblikovna in funkcionalna merila in pogoje:

1. Umestitev objektov na gradbeno parcelo

S predlagano parcelacijo so določene optimalne velikosti gradbenih parcel. Določene so zazidljive površine znotraj gradbenih parcel, z upoštevanjem minimalnih 4,0-metrskih odmikov od parcelnih mej. Nove objekte je dovoljeno umestiti na gradbeno parcelo le znotraj zazidljivih površin, ob upoštevanju oblikovalskih pogojev za načrtovane objekte.

Predlog zazidalne situacije (graf. prilogo št. 3/2) predstavlja nazorni prikaz možnih umestitev objektov na gradbene parcele, z izbranim tipom stanovanjskega objekta (lomljena tlorisna oblika /L/ in maksimalni gabarit 15,0m x 12,0m). Predlagana maksimalna velikost stanovanjskega objekta je možna, ni pa obvezujoča. Možna so oblikovna in velikostna odstopanja.

Pri enostavni pravokotni tlorisni obliki je umeščanje objekta z daljšo stranico in slemenom obvezno v smeri V - Z (vzporedno s plastnicami).

2. Urbanistični kazalci

Pri umestitvi objekta in zunanjih ureditev na gradbeno parcelo je potrebno, poleg vseh drugih določil tega odloka, upoštevati tudi:

faktor zazidanosti (zazidana površina/ površina gradbene parcele) sme biti v razponu od 0,23 do 0,40;

izraba gradbene parcele (brutoetažna površina/ površina gradbene parcele) sme bit v razponu od 0,60

do 1,20.

Pri projektiranju novih objektov in ureditev se šteje, da so pogoji iz lokacijskega načrta izpolnjeni, če so upoštevani tudi urbanistični kazalci.

9. člen

(izhodišča za oblikovanje novih objektov)

Ureditveno območje LN Bič se nahaja v severnem delu v območju poplavnih vod, kar je pri načrtovanju novih objektov potrebno upoštevati. Zaradi tega dejstva pri načrtovanih stanovanjskih objektih kleti niso vkopane v teren, temveč naj bodo zidane nad terenom kot pritličje, nad njim pa največ dve stanovanjski etaži (N+M). Kot izhodišče za gradnjo je določena *varna kota* 377 m n.m. s Hidrološko hidravlično študijo št. 172-FR/04. V primeru, da še ne bo izvedena nova gradnja mostu na Dreti je izhodiščna *varna kota* 377,20 m n.m. Zaradi tega je potrebno, da se temelje in pritlično etažo gradi kvalitetno v betonski izvedbi (betonski votlak z armiranobetonskimi protipotresnimi ojačitvami), nosilne zidove stanovanjskega nadstropja in mansarde pa iz opečnega votlaka.

Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati še naslednje oblikovalske pogoje:

10. člen

(enostavni objekti)

Načelno se samostojni pomožni objekti poleg osnovnega stanovanjskega objekta odsvetujejo skladno s priporočilom, da naj se vsi potrebni prostori nahajajo že v osnovnem objektu pod skupno streho, ker samostojni pomožni objekti enotno urejeno naselje samo degradirajo.

V primeru, da velikost gradbene parcele in neizkoriščena možna zazidanost (maksimalno 40% gradbene parcele) omogoča še dodatno postavitev pomožnega objekta, se to lahko izvede skladno s pogoji Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).

11. člen

(zunanje ureditve na gradbenih parcelah)

Stanovanjski objekt naj se umesti na zazidalni del gradbene parcele, kar zagotavlja minimalne odmike od parcelnih mej (4,00 m) in s tem tudi minimalne odmike med sosednjimi stanovanjskimi objekti (8,00 m), ki zagotavljajo zmanjšanje osenčenja med objekti, zmanjšanje ogroženosti v primeru požara in možnost dostopa za gašenje z vseh strani objektov.

Ob objektu naj se zagotovijo optimalne funkcionalne tlakovane površine za parkiranje dveh do treh vozil, njihovo manevriranje, uvoz v garažo ali pod nadstrešnico s parkirnimi boksi, ter prometni priključek na dovozno cesto. Priporočeno je tlakovanje funkcionalnih površin z asfaltom (kontrolirano odvajanje meteornih vod), v kombinaciji z naravnim ali umetnim kamnom za nivojsko izenačeni ali dvignjeni obhodni pločnik okoli objekta. Ostale proste površine naj se prioritetno namenjajo travnatim in zazelenjenim površinam.

V projektu iz 1. člena tega odloka je predlagana intenzivnejša zazelenitev z drevesi, kot vizualna in deloma protihrupna zaščita med regionalno cesto in predvidenim zaselkom stanovanjskih objektov. Razmejitev med gradbenimi parcelami naj se prioritetno rešuje naravno, z živimi mejami. Saditev dreves na posamezni gradbeni parceli je prepuščena investitorju, skladno s potrebami po osenčenju objekta oziroma vrtov in upoštevanju, da se osončenje sosednjih gradbenih parcel ne sem poslabšati oziroma je v primeru vpliva zasaditve na sosednjo parcelo potrebno predhodna pridobitev soglasja soseda.

12. člen

(urejanje skupnih površin)

Za celotno območje skupnih, javnih površin je potrebno izdelati načrt ureditve skupnih površin z enotno urbano opremo, pri tem pa je potrebno upoštevati urbanistično zazidalno zasnovo celotnega ureditvenega območja ter upoštevati vse pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo.

Poleg prometnih površin, objektov, pripadajočih funkcionalnih površin in površin za pešce, se vse preostale površine ureditvenega območja LN izkoristijo za zatravljene in zazelenjene površine z izjemo površin, ki bodo izrabljene za vrtove.

13. člen

(elementi za zakoličenje)

V projektu iz 1. člena tega odloka so za zakoličenje stanovanjskih objektov podane samo načelne usmeritve za umestitev načrtovanih stanovanjskih objektov; na osnovi projekta je možno zakoličenje prometne ureditve zaselka, gradbenih parcel in predvidene čistilne naprave.

Za zakoličenje javnih površin se upoštevajo naslednji elementi: del regionalne ceste Nazarje - Gornji Grad v območju LN Bič:

(a - a): rekonstrukcija na širino 2 x 2,75m, ureditev hodnika za pešce na strani širine 1,60m + bankini; predvidena cesta v zaselek Bič:

(b - b): širina 5,50m + 1,60m hodnik za pešce na V strani + bankini.

V kolikor bo načrtovan objekt umeščen znotraj zazidalnega dela, v postopku pridobivanje gradbenega dovoljenja niso potrebna soglasja lastnikov sosednjih parcel. Neobvezni predlog zazidave, kot je razviden na graf. prilogi št. 3/2 v projektu iz 1. člena tega odloka, daje lastnikom gradbenih parcel izhodiščne podatke o optimalni velikosti, tlorisni obliki, oblikovanju strehe, gradbeni liniji, ureditvi funkcionalnih površin in prometnega priključka na dovozno cesto.

14. člen

(tolerance)

Odstopanja so praviloma možna med minimalnimi in maksimalnimi gabariti z upoštevanjem dovoljenih odmikov od parcelnih mej (umestitev na zazidalni del gradbene parcele), z upoštevanjem gradbenih linij (medparcelene meje v smeri V - Z) ter urbanističnih kazalcev iz 9. člena odloka:

- tlorisne tolerance na idejno izbrani večji objekt gabarita 15m x 12m (v plus največ do 1,0m v obeh osnovnih smereh, v minus do največ 4,0m v obeh smereh);

- pri 3 etažah (P+N+M) je še dovoljeni minimalni tlorisni gabarit objekta 12m x 9m; pri manjšem tlorisnem gabaritu od navedenega ima lahko objekt samo dve etaži (P+M);

- vertikalne tolerance so možne v razponu med minimalno dovoljeno skupno višino objekta 7,50m (od tlaka pritličja do slemena) in maksimalno skupno višino objekta 11,00m;

- maksimalna zazidanost gradbene parcele je do 40% njene površine;

- dovoz na gradbeno parcelo je mogoče umestiti v okvir nakazanih toleranc za dovoz, s pogojem, da širina dovoza ne presega 4,5m.

V. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNE INFRASTRUKTURE

15. člen

(avtomobilski promet)

Ureditveno območje LN se prometno napaja z glavne ceste skozi kraj, to je regionalna cesta RIII-697/5514 Nazarje - Gornji Grad (a - a).

Na regionalno cesto bo priključena interna dovozna cesta (b - b) za napajanje območja načrtovane stanovanjske gradnje Bič. Dovozna cesta mora biti širine 5,50m; na vzhodni strani je načrtovana izvedba enostranskega hodnika za pešce širine 1,60m. Priključek na regionalno cesto, ki v tem delu zavija proti severu, bo pravokoten s pomočjo zavoja, na skrajnem južnem koncu pa se cesta zaključi s T zaključkom, ki bo omogočal obračanje vozil, hkrati pa je z njim možno kasnejše (dolgoročno) nadaljevanje prometnice v vzhodni ali zahodni smeri.

Rekonstrukcija tangiranega dela regionalne ceste se bo izvajala v sklopu celostne rekonstrukcije regionalne ceste skozi Šmartno ob Dreti.

16. člen

(mirujoč promet, avtobusni promet, pešci in kolesarji)

Znotraj posamične gradbene parcele morajo biti zagotovljena parkirna mesta za stanovalce in obiskovalce.

Na ureditvenem območju ni načrtovana izgradnja avtobusnih postajališč kot tudi ne posebnih kolesarskih stez.

Za varnost pešcev je ob dovozni cesti b-b, na vzhodni strani, načrtovana izvedba enostranskega hodnika za pešce, ki se nadaljuje s prehodom preko regionalne ceste ob severni strani te ceste do centra naselja Šmartno ob Dreti.

VI. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

17. člen

(skupni pogoji)

Za vse prometne ureditve ter komunalne vode je potrebno izdelati PGD, PZI tehnično dokumentacijo.

Na osnovi obstoječih in načrtovanih primarnih komunalnih naprav (vodovod, kanalizacija, toplovod) določi upravljavec posameznega voda širino varovanih koridorjev vseh cevovodov, možno tudi po obstoječih trasah.

Križanja komunalnih naprav se morajo izvesti v skladu z pravilniki o tehnični izvedbi komunalnih objektov in naprav.

18. člen

(kanalizacija)

Obravnavano območje nima urejene kanalizacije in jo bo potrebno za Šmartno ob Dreti šele zgraditi. Predvidena kanalizacija za območje LN Bič bo v ločenem sistemu (fekalna + meteorna kanalizacija).

Fekalne in druge odpadne vode iz zaselka Bič se bodo z internim kanalizacijskim omrežjem vodile na manjšo čistilno napravo (ČN za 40 PE), locirano na javni površini (gradbena parcela št. IX) v SV vogalu obravnavanega območja (začasna ureditev), pretočne vode pa bodo speljane v vodotok Dreto. Ko bo zgrajena čistilna naprava za celotno območje Šmartnega ob Dreti, bo prej omenjena manjša čistilna naprava ukinjena, zaselek Bič pa priključen na centralno fekalno kanalizacijo.

Meteorne vode iz streh novogradenj, asfaltiranih dvoriščnih površin in dovozne ceste (b-b) se bodo zbirale s kanalizacijskim omrežjem v severni smeri ter se mimo čistilne naprave skupaj s pretočnimi vodami iz le te, odvajale v vodotok Dreto preko ustrezno dimenzioniranega usedalnika in oljnega separatorja.

19. člen

(vodovod)

Preko ureditvenega območja potekata dva obstoječa vodovoda in sicer magistralni vodovod Letošč (DN 300 - sal.) preko severne polovice obravnave v smeri V - Z ter lokalni vodovod (ni v upravljanju

Javnega podjetja Komunala, d.o.o. Mozirje) preko južne polovice obravnave v smeri SZ - JV. Oba vodovoda bo potrebno v območju obravnave prestaviti izven zazidalnih delov gradbenih parcel (k med parcelnim mejam).

Omrežje za preskrbo zaselka Bič s pitno vodo in za napajanje hidranta za gašenje se bo priključilo na lokalni vodovod in se ob dovozni cesti (b- -b) z individualnimi priključki razvejalo do vodovodnih jaškov na gradbenih parcelah. Za izvedbo predvidenega vodovodnega omrežja skupaj s hidranti je potrebno pridobiti pogoje lokalnega upravljavca vodovoda in izdelati PGD, PZI projekt.

20. člen

(elektro omrežje in javna razsvetljava)

Energija za napajanje območja LN Bič je na razpolago v TP - Šmartno ob Dreti. Nakazana je idejna elektrifikacija v ureditvenem območju s traso primarnega električnega voda ob regionalni in dovozni cesti ter omrežjem priključkov na posamezno gradbeno parcelo do elektroomaric na stebričkih.

Vzporedno z napajalnim NN elektro kablom bo voden tudi kabel javne razsvetljave s svetilkami ob pločniku regionalne in dovozne ceste (b-b) ter ob prehodu za pešce.

Za elektrifikacijo in javno razsvetljavo obravnavanega območja je potrebno izdelati PGD, PZI projekt skladno s projektom Zasnove komunalne infrastrukture NN razvod, št. proj 543/04, št. načrta 615/6 - IP podjetja Elektroenergetika, Franc Juvan, s.p.

21. člen

(telefonsko omrežje)

Obstoječi medkrajevni telefonski kabel spremlja regionalno cesto na njeni južni strani, na tega pa je priključeno tudi lokalno omrežje, katerega kabel poteka ob vzhodni meji ureditvenega območja. Za predvideno zazidavo je nakazano telefonsko omrežje, katero bo razvejano vzporedno z električnim nizkonapetostnim omrežjem in se bo na posamezni gradbeni parceli zaključilo s telefonsko omarico na stebričku.

Idejna zasnova telefonskega omrežja je izvedena po določilih iz smernic upravljavca Telekom-a Slovenije.

22. člen

(CATV)

Za naselje Šmartno ob Dreti je že zgrajen primarni in sekundarni razvod kabelsko razdelilnega sistema. Trasa obstoječega sekundarnega razvoda poteka tudi po ureditvenem območju LN in sicer ob južnem robu regionalne ceste ter po vzhodnem robu ureditvenega območja. Za priključitev novih objektov na CATV sistem je načrtovana izvedba razvoda, katerega trasa bo potekala ob načrtovani trasi TK omrežja.

Investitorji stanovanjskih objektov si morajo v fazi pridobivanja dovoljenj pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektno dokumentacijo, ki jih poda upravljavec CATV Elektro Turnšek d.o.o. Celje.

23. člen

(ravnanje z odpadki)

Komunalni odpadki naj se zbirajo na za to določenih mestih ob uvozih na posamezno gradbeno parcelo. Prostor za smetnjake bo izveden kot betonska ploščad dim.: 2,00m x 1,00m, s treh strani omejen z montažnim AB zidcem v višini tipskih kontejnerjev. Odpadke bo redno odvažala za to pooblaščena organizacija, s katero bo lastnik gradbene parcele sklenil pogodbo.

Za ločeno zbiranje odpadkov je predvidena mikrolokacija ob končnem obračališču dovozne ceste na zahodni strani. Pri tem je potrebno upoštevati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Nazarje.

VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

24. člen

(vplivno območje ureditvenega območja)

Ureditveno območje LN s severnim delom meji na regionalno cesto. Na zahodni, južni in deloma vzhodni strani meji s kmetijskimi površinami, severna polovica vzhodne strani pa se spaja z obstoječim stavbnim zemljiščem s šestimi objekti (štirje gospodarski objekti ležijo tik ob meji ureditvenega območja LN in na robu zbirnega kanala zalednih vod).

Glede na povsem stanovanjsko namembnost obravnavane prostorske ureditve, se ne pričakuje nobenih bistvenih vplivov na sosednja območja, razen medsebojnega osenčenja med omenjenimi obstoječimi gospodarskimi objekti in načrtovanimi stanovanjskimi objekti ob vzhodni meji ureditvenega območja.

Ob umestitvi objektov na zazidalni del gradbenih parcel in ob korektni izvedbi kurilnic centralnega ogrevanja, bodo edini pričakovani vplivi odsevne sence stanovanjskih objektov, ki bodo segle preko mej gradbenih parcel. Začrtana meja pričakovanih vplivov na grafični prilogi št. 2/3 v projektu iz 1. člena tega odloka, nakazuje domet senc od objektov na sosednja zemljišča ob upoštevanju osončenja pod kotom 45°.

25. člen

(varstvo zraka)

Predvideni objekti ne smejo bistveno povečati onesnaženosti zraka. Centralno ogrevanje objektov bo zagotovljeno z lastnimi kotlovnicami (energenta: kurilno olje, plin in drugo ). Izvedba kotlovnic in cistern za energente mora biti skladna z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).

26. člen

(tla in poselitev)

Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objekta, je potrebno začasno deponirati na površini lastne ali druge gradbene parcele (dogovorno z njenim lastnikom), ki ni tangirana z gradbenimi deli, po končani gradnji objekta pa se uporabi za urejanje zelenic.

Pri lociranju stanovanjskih objektov so glede na razpoložljivi prostor v okviru ureditvenega območja lokacijskega načrta upoštevani optimalni odmiki med objekti s stališča osončenja oziroma osenčenja le teh.

V času izvajanja gradbenih del na posameznih gradbenih parcelah je potrebno, na osnovi organizacije gradbišča, vse vplive, ki bodo nastajali zaradi izvajanja del, omejiti v dovoljene okvire.

27. člen

(zaščita voda in podtalnice)

Meteorna kanalizacija z ureditvenega območja LN Bič bo pred iztokom v vodotok Dreto speljana preko ustrezno dimenzioniranega usedalnika in oljnega separatorja.

Na območju LN se zaradi načrtovane stanovanjske zazidave ne pričakuje onesnaženja podtalnice.

Za dejavnosti v stanovanjskih objektih (garaže z možnostjo pranja avtomobila) in ob objektih (pranje avtomobila na dvorišču in podobno), kjer so lahko odpadne vode onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi, je treba le te pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v usedalniku in lovilcu olj oziroma goriv (asfaltirana površina za pranje avtomobila izvedena v naklonih proti odtoku; enako tudi betonske ploščadi pod kontejnerji s smetmi).

VIII. POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

28. člen

Ureditveno območje LN ne sega v območje naravnih vrednot, pričakovanih naravnih vrednot, območje tudi ni evidentirano kot ekološko pomembno, niti ni zavarovano območje.

Načrtovana zazidava upošteva morfologijo prostora in upošteva obstoječe kvalitete krajine. Odplake iz predvidenega zaselka bodo očiščene v načrtovani začasni manjši čistilni napravi, pretočna voda pa bo speljana v Dreto. Začasna čistilna naprava je predvidena za prehodno obdobje, dokler ne bo zgrajena čistilna naprava in urejeno kanalizacijsko omrežje za Šmartno ob Dreti.

29. člen

Na ureditvenem območju LN niso evidentirani objekti ali območja varovanj kulturne dediščine.

IX. POGOJI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

30. člen

(varstvo pred požarom)

Varen umik pred požarom je možen na zunanje, nepozidane, površine objektov in dovozov, na najbližje skupne površine (SP) ter na odprte zelene površine.

Za promet in delovne površine za intervencijska vozila se uporabi interna dovozna cesta ter zunanje utrjene površine ob posamičnih objektih.

Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidranta, ki bo lociran v osrednjem delu ureditvenega območja. Upoštevati je potrebno pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).

Za predvidene objekte je potrebno na osnovi izračuna požarne obremenitve pri projektiranju upoštevati take materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Za takojšnje gašenje začetnih požarov je potrebno v objektih zagotoviti ustrezna ročna gasilna sredstva in naprave.

31. člen

(zaščita in reševanje)

Za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno graditi ustrezne varovalne objekte. Pri njihovi gradnji je potrebno dosledno upoštevati normative in potrebno varnostno opremo ter izvajati vse predpisane ukrepe, ki omogočajo vso možno zaščito.

32. člen

(zaščita pred poplavami)

Zaščite pred poplavljanjem vodotoka Drete v ureditvenem območju LN ni mogoče v celoti zagotoviti. Škoda zaradi poplavljanj se lahko omili tako, da se gradnja na ureditvenem območju izvaja skladno z načrtovanimi usmeritvami: da se gradijo dvoetažni ali trietažni objekti pri katerih je pritlična etaža (možnost zalitja) namenjena pomožnim in servisnim prostorom, ena do dve nadgrajeni etaži pa naj bodo stanovanjski. Pritličje naj bo tako kvalitetno grajeno, da tudi možna ponovitev ujme iz 1998. leta ne bi naredila občutne škode.

V smislu zaščite stanovanjskega zaselka Bič pred površinskimi vodami (ob hujših nalivih), je ureditveno območje LN obkroženo z dvema ločenima zbirnima kanaloma za prestrezanje površinskih vod in zbiranja zalednih vod, ki se v skupnem priključku k manjšem vodotoku odvajajo skozi propust pod regionalno cesto v Dreto. Izvedene jarke bo potrebno redno vzdrževati, da se ne bodo zamašili ali zarastli in bodo ostali propustni v celotnem profilu izvedenem v skladu s Hidrološko-hidravlična študija za območje Šmartnega ob Dreti, št. projekta 172-FR/04, marec 2004, november 2005

S pravočasnim ukrepanjem je mogoče ob poplavi škodo omiliti na minimum (avtomobili se umaknejo proti hribu, materialne dobrine iz pritličja pa se začasno prenesejo v višji etaži, energenti se z ventili zadržijo v cisternah, katere morajo biti primerno sidrane na temelje zaradi vzgona in podobni ukrepi).

X. ETAPNOST IZVAJANJA LN IN PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO

33. člen

(I. etapa)

Po pridobitvi zemljišč, pripravi izvedbenih načrtov (za dovozno cesto, komunalne vode in naprave) ter pridobitvi gradbenih dovoljenj, se izvede zakoličenje in pristopi k izvajanju načrtovane prometne in komunalne infrastrukture:

prestavitve obstoječih komunalnih vodov v ureditvenem območju k mejam gradbenih parcel (primarni vodovod Letošč, nadzemni vodi elektrike se kablirajo in tudi prestavijo izven zazidljivih območij gradbenih parcel);

šteje se, da je ureditveno območje LN opremljeno s primarno prometno in komunalno infrastrukturo potem, ko bo izvedena dovozna cesta (b-b), na vsaki gradbeni parceli pa pripravljeni priključni stebrički oziroma omarice za priključitev (elektrike, telefona, kabelske TV), vodomerni jašek za priključitev na vodovod, ter jaški za priključitev fekalne in meteorne kanalizacije; ob vodovodnem omrežju mora biti izvedeno tudi protipožarno hidrantno omrežje s hidrantom.

34. člen

(naslednje etape)

Načrtovane gradnje individualnih stanovanjskih objektov na gradbenih parcelah (št. I do VIII) so samostojne in neodvisno izvedljive etape, časovno odvisne od pridobitve gradbenih dovoljenj ter finančnih zmogljivosti posameznih lastnikov.

XI. DRUGI POGOJI

35. člen

(geomehanski pogoji)

Geomehanske pogoje za gradnjo dovozne prometnice in ostale komunalne infrastrukture pridobi izvajalec I. etape. Za temeljenje posameznega stanovanjskega objekta pridobi geomehanske pogoje lastnik gradbene parcele oziroma investitor pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo.

36. člen

(parcelacija)

Ureditveno območje lokacijskega načrta je razdeljeno na 10 gradbenih parcel, od katerih jih je osem predvideno za gradnjo stanovanjskih objektov, ena je namenjena za gradnjo čistilne naprave, ena pa predstavlja zemljišče za ureditev dovozne ceste (b - b).

XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

37. člen

Investitorji morajo upoštevati pogoje gradbenega dovoljenja, ki temeljijo na pogojih Odloka o LN Bič. Izdajatelj gradbenega dovoljenja predhodno preveri skladnost predvidene gradnje s pogoji tega odloka.

Investitorji so pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžni plačati sorazmerni del stroškov prometne in komunalne ureditve obravnavanega območja, ki ga v skladu z Uredbo o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Ur. l. RS, št. 117/04, 74/05 ) določi Občina Nazarje.

XIII. KONČNE DOLOČBE

38. člen

Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati tudi vse pogoje iz smernic in mnenj, ki so jih k LN Bič podali pristojni nosilci urejanja prostora.

39. člen

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 3/96) v delih, ki se nanašajo na ureditveno območje LN Bič oziroma na parcele, ki so navedene v 5. členu tega odloka.

40. člen

Odlok o LN Bič in projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled na upravi občine Nazarje in Upravni enoti Mozirje.

41. člen

Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.

42. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.

Št. 062-3/2006-30

Nazarje, 31.8. 2006

ŽUPAN OBČINE NAZARJE

Ivan PURNAT, l.r.