Na
podlagi 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11 – ORZGJS40), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 216. člena Energetskega zakona
(Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), 2. in 5. člena Odloka o
gospodarskih javnih službah v Občini Črenšovci (Uradni list RS, št.
64/96, 16/02 in 37/02) in 13. člena Statuta Občine Črenšovci
(Uradni list RS, št. 58/10 in 62/16) je Občinski svet Občine Črenšovci
na 32. redni seji dne 7. 11. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe operaterja
distribucijskega sistema zemeljskega plina in o podelitvi koncesije za
geografsko območje Občine Črenšovci |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne
službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina
na območju Občine Črenšovci (v nadaljevanju: javna služba). |
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot
koncesionirana gospodarska javna služba. |
(3) Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za izvajanje lokalne
gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema
zemeljskega plina. |
|
2. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Poleg pomenov, določenih v energetskem zakonu ter drugih predpisih,
imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen: |
– agencija: je Agencija za energijo, kot jo določa energetski zakon; |
– dejavnost operaterja distribucijskega sistema: je gospodarska javna
služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina; |
– distribucijsko omrežje: je omrežje – sistem – plinovodov, sestavljeno
zlasti iz glavnega plinovoda, priključnih plinovodov, regulacijskih
postaj in drugih naprav potrebnih za obratovanje sistema oskrbe z
zemeljskim plinom, ki so funkcionalno zgrajene na območju Občine
Črenšovci in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do
končnih odjemalcev; |
– izvajalec javne službe: je pravna oseba ali konzorcij, ki izvaja javno
službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema; |
– javna služba: je dejavnost operaterja distribucijskega sistema
zemeljskega plina po tem odloku; |
– koncedent: Občina Črenšovci; |
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe
dejavnosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina; |
– koncesijsko območje: je območje Občine Črenšovci; |
– koncesionar: je pravna oseba ali konzorcij, ki izvaja javno službo
dejavnost operaterja distribucijskega sistema na podlagi koncesije; |
– končni odjemalec: pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje energijo
za lastno končno rabo; |
– objekti in naprave koncesije: so vsi objekti in naprave, ki
sestavljajo distribucijski sistem; |
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo
za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo; |
– omrežnina: znesek, ki ga je za uporabo sistema zemeljskega plina
dolžan plačati uporabnik sistema in ki se izračuna na podlagi tarifnih
postavk omrežnine in obsega uporabe tega sistema; |
– operater distribucijskega sistema: pomeni pravno ali fizično osebo, ki
izvaja dejavnosti distribucije zemeljskega plina in je odgovorna za
obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema na določenem
območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in
za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev
razumnih potreb po distribuciji plina; |
– operater sistema: je operater prenosnega sistema zemeljskega plina ali
operater distribucijskega sistema zemeljskega plina; |
– priključek: pomeni plinovod, ki je namenjen povezavi distribucijskega
ali prenosnega plinovoda in odjemnega mesta; |
– sistemska obratovalna navodila: urejajo obratovanje in način vodenja
prenosnih in distribucijskih sistemov in morajo biti pregledna,
objektivna in nediskriminatorna; |
– uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki dobavlja v sistem ali ki se
ji dobavlja iz sistema. |
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v odloku, imajo enak pomen, kot ga
določajo energetski zakon in drugi predpisi, ki urejajo dejavnost
operaterja distribucijskega sistema in organizacijo trga z zemeljskim
plinom. |
|
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE
SLUŽBE |
|
1. Opredelitev javne službe |
|
3. člen |
|
(predmet in vsebina javne službe) |
|
(1) Predmet izbirne lokalne gospodarske javne službe po tem odloku je
dejavnost operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na
območju Občine Črenšovci. |
(2) Javna služba dejavnost operaterja distribucijskega omrežja
zemeljskega plina obsega vsaj sledeče naloge: |
– izvajanje distribucije; |
– varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje
distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim
upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti; |
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema ob
upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in
zanesljivega obratovanja sistema; |
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega
sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop
do njega; |
– zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno
zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja; |
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko
učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo; |
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja; |
– izgradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja na območju Občine
Črenšovci, v skladu z občinskimi prostorskimi načrti in drugimi
ustreznimi akti in dokumentacijo; |
– pridobitev projektov, gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za
izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za
njihovo obratovanje. |
|
4. člen |
|
(območje izvajanja javne službe) |
|
Javna služba se izvaja na območju Občine Črenšovci. |
|
2. Javna pooblastila |
|
5. člen |
|
(javna pooblastila) |
|
(1) Koncesionar ima za izvajanje gospodarske javne službe naslednja
javna pooblastila: |
– v
skladu z energetskim zakonom določi omrežnino; |
– v
skladu z energetskim zakonom in na podlagi predhodnega soglasja agencije
izda sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem zemeljskega
plina; |
– v
skladu z energetskim zakonom daje smernice in mnenja na prostorske akte,
skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju; |
– v
skladu z energetskim zakonom določa projektne pogoje pred začetkom
izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane
posege v območje varovanih pasov, skladno s predpisi o graditvi
objektov; |
– v
skladu z energetskim zakonom daje soglasja k projektnim rešitvam,
skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali
imajo vpliv na omrežje, s katerim upravljajo; |
– v
skladu z energetskim zakonom na prvi stopnji v upravnem postopku z
odločbo odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na
distribucijski sistem; |
– v
skladu z energetskim zakonom vodi kataster distribucijskega plinovodnega
omrežja in naprav, v skladu z veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih
standardov ter druge evidence. |
(2) Poleg javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka ima koncesionar za
izvajanje gospodarske javne službe tudi druga javna pooblastila, ki jih
določa zakon ali na njem temelječ predpis, oziroma jih v času trajanja
koncesije določi zakon. V primeru uveljavitve novih predpisov je
koncesionar dolžan takoj začeti opravljati storitve oziroma javna
pooblastila po novih predpisih. |
|
3. Financiranje javne službe |
|
6. člen |
|
(omrežnina) |
|
(1) Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo dejavnost
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, se
financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja in iz
drugih prihodkov za izvajanje gospodarske javne službe. |
(2) Višino omrežnine določi koncesionar v skladu z akti, ki jih na
podlagi energetskega zakona izda agencija pristojna za energijo. Pred
objavo omrežnine v Uradnem listu Republike Slovenije mora koncesionar
pridobiti soglasje agencije za energijo in o višini omrežnine seznaniti
koncedenta. |
|
7. člen |
|
(drugi prihodki) |
|
Koncesionar pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih
prihodkov, ki izvirajo iz izvajanja gospodarske javne službe. |
|
4. Distribucijsko omrežje in
priključitev uporabnikov na omrežje |
|
8. člen |
|
(distribucijsko omrežje) |
|
(1) Distribucijsko omrežje je energetsko omrežje od prevzemnih mest do
predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna
navodila. |
(2) Distribucijsko omrežje med drugim sestavljajo glavni plinovodi,
priključni plinovodi, merilne in merilno regulacijske postaje, odorirne
naprave, naprave za katodno zaščito, naprave za daljinski prenos
podatkov ter drugi objekti in naprave, ki so namenjeni oskrbi
uporabnikov s plinom. |
(3) Distribucijsko omrežje upravlja in vzdržuje koncesionar. |
(4) Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje,
s katerim izvaja javno službo, tako, da ves čas ohranja njegovo
nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost
delovanja, v skladu z obveznostmi, določenimi v koncesijski pogodbi ter
pod pogoji, ki jih določa in pri svoji presoji uporablja agencija za
energijo. |
|
9. člen |
|
(priključitev na distribucijsko
omrežje) |
|
(1) Koncesionar mora na primeren način potencialne uporabnike obvestiti
o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje. |
(2) Priključitev uporabnikov na distribucijsko omrežje je izbirna in se
izvaja pod pogoji in na način, kot je določeno v energetskem zakonu, s
tem odlokom in sistemskimi obratovalnimi navodili. |
(3) Priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje lahko izvede le
koncesionar. |
|
10. člen |
|
(vloga za priključitev) |
|
(1) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge, izdati odločbo o
soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje
zemeljskega plina, v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni
upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje
soglasja za priključitev so določeni v sistemskih obratovalnih
navodilih. Odločba o soglasju se posreduje tudi koncedentu. |
(2) O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča agencija pristojna za
energijo. |
|
11. člen |
|
(pogodba o priključitvi) |
|
(1) Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev uporabnika na
distribucijsko omrežje, je koncesionar dolžan v najkrajšem možnem času
priključiti uporabnika na distribucijsko omrežje pod pogojem, da
priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi
obratovalnimi navodili. |
(2) Pred priključitvijo na distribucijsko omrežje skleneta koncesionar
in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje, s
katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka,
njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom,
vzdrževanjem priključka, rokom priključitve ter druga medsebojna
razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev. |
|
12. člen |
|
(stroški priključitve na distribucijsko
omrežje) |
|
(1) Priključni plinovod (priključek) postane del distribucijskega
omrežja, s katerim upravlja in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi
obratovalnimi navodili koncesionar, razen če v pogodbi o priključitvi ni
določeno drugače. |
(2) Uporabnik nosi samo nesorazmerne stroške priključitve. Koncesionar
in koncedent v koncesijski pogodbi določita mejo, nad katero se šteje,
da gre za nesorazmerne stroške priključitve oziroma način izračuna
nesorazmernih stroškov priključitve. |
|
13. člen |
|
(pogodba o dostopu) |
|
(1) Koncesionar in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do
distribucijskega omrežja, skladno z energetskim zakonom in sistemskimi
obratovalnimi navodili, v kateri se dogovorita o uporabi
distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina
ob dogovorjenem času. |
(2) S pogodbo o dostopu, pridobi upravičenec do dostopa, za določen čas
zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost
in smer prenosa. |
(3) Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih
zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede
rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta. |
|
14. člen |
|
(vsebina pogodbe o dostopu) |
|
Pogodba o dostopu mora vsebovati: |
– splošne podatke o pogodbenih strankah; |
– priključno mesto in priključek z navedbo priključne moči; |
– odjemno skupino odjemalca; |
– predviden letni odjem plina; |
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih
podatkov; |
– način obračunavanja odjema plina; |
– obvezo koncesionarja odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali
posredno pridobljene od odjemalca, uporabljal le za namene, vezane na
dobavo plina in dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim
osebam; |
– vrsto storitev koncesionarja in standarde kakovosti, ki jih
zagotavlja; |
– vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja; |
– način, na katerega lahko odjemalec pridobi podatke o tarifi in ceni za
uporabo omrežij in vzdrževalnih del; |
– trajanje pogodbe, način njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravico
odjemalca o odstopu od pogodbe; |
– pravico odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso doseženi s
pogodbo določeni standardi kakovosti; |
– način odločanja o pritožbah odjemalcev, ki mora biti pregleden,
enostaven in ne sme povzročati odjemalcem stroškov; |
– način razreševanja sporov; |
– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe v primeru soglasja za
priključitev; |
– druge elemente, ki so določeni s koncesijsko pogodbo. |
|
5. Obveznosti koncesionarja |
|
15. člen |
|
(obveznosti koncesionarja) |
|
Koncesionar mora pri izvajanju gospodarske javne službe upoštevati
naslednje: |
– javno službo je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko
pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta; |
– delo mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in
normativi; |
– s
svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti
javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov; |
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet
javne službe; |
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični
nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju
gospodarske javne službe; |
– pripraviti je dolžan plan izvajanja gospodarske javne službe in ga kot
predlog predložiti koncedentu v potrditev do 15. septembra za vsako
prihodnje leto; |
– obstoječo in zgrajeno infrastrukturo mora vzdrževati in ustrezno
škodno zavarovati; |
– skleniti mora zavarovanje splošne odgovornosti; |
– izdelati mora napoved in načrt porabe zemeljskega plina z uporabo
metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri
porabnikih; |
– voditi mora evidenco in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z
občinskimi evidencami; |
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige; |
– ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, s tem odlokom in
koncesijsko pogodbo. |
|
16. člen |
|
(sistemska obratovalna navodila) |
|
(1) Koncesionar na podlagi javnega pooblastila izda sistemska
obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v
nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in
način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. |
(2) Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo: |
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive
in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom; |
– načine izvajanja dostopa do sistema; |
– načine zagotavljanja sistemskih storitev; |
– postopke za obratovanje sistemov v kriznih stanjih; |
– pogoje za priključitev na sistem in način priključitve na sistem; |
– splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina; |
– tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje sistemov
različnih operaterjev sistemov; |
– pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009. |
(3) Sistemska obratovalna navodila morajo biti skladna s splošnim aktom
agencije pristojne za energijo, ki določa obvezno vsebino sistemskih
obratovalnih navodil. |
(4) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar
pridobiti soglasje agencije za energijo in koncedenta. |
(5) Sistemska obratovalna navodila koncesionar objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpis. |
|
17. člen |
|
(splošni pogoji izvajanja javne službe) |
|
(1) Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina (v nadaljevanju:
splošni pogoji za dobavo in odjem) sprejme v sklopu sistemskih
obratovalnih navodil koncesionar. |
(2) Splošni pogoji za dobavo in odjem morajo obsegati tudi: |
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med
izvajalcem in odjemalcem; |
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe
in podatkov o tarifi in cenah; |
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov; |
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev; |
– ukrepe, ki jih izvede koncesionar pred ustavitvijo distribucije, če
uporabnik ne plača odstopanj ali omrežnine za uporabo sistema v roku,
določenem v sistemskih obratovalnih navodilih; |
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja; |
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje. |
|
18. člen |
|
(kataster omrežij in infrastrukture) |
|
(1) Koncesionar je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki
jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in
trošilih in oboje posredovati koncedentu, kadarkoli to le-ta zahteva. |
(2) V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so
predmet pogodbe o priključitvi na omrežje ter pogodbe o dostopu do
distribucijskega omrežja. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s
predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled
samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru
nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo
nanj ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se
ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah
zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. |
|
19. člen |
|
(program ukrepov) |
|
Koncesionar mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz
energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in
izvajanju mora letno poročati agenciji za energijo in poročilo javno
objaviti. |
|
20. člen |
|
(obveščanje uporabnikov) |
|
Koncesionar mora najmanj enkrat letno informirati posameznega odjemalca
o gibanju in značilnostih porabe plina značilnih skupin odjemalcev. Pri
tem mora koncesionar opozarjati odjemalce na obstoječe in načrtovane
programe spodbujanja teh odjemalcev k učinkoviti rabi energije, bodisi
tiste, ki jih izvaja koncesionar ali tiste, ki jih na njegovem območju
izvajanja javne službe izvajajo druge pravne ali fizične osebe. |
|
21. člen |
|
(obveščanje koncedenta in agencije za
energijo) |
|
(1) Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in
drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in
agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih
dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te
javne službe, kot so primeroma: |
– odločitve agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do
distribucijskega omrežja; |
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja
v zvezi s koncesijo; |
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju
javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile; |
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje gospodarske javne
službe, tudi če ne predstavljajo višje sile. |
(2) Koncesionar mora vsako leto do 31. marca koncedentu dostaviti
revidirano letno poslovno poročilo, ki se nanaša na opravljanje javne
službe na področju občine. |
(3) Koncesionar mora vsako leto do 31. marca tekočega leta koncedentu
oddati naslednje podatke: |
– povprečno ceno zemeljskega plina za januar (EUR/m3); |
– variabilni del povprečne cene za januar (EUR/m3); |
– fiksni del povprečne cene za januar (EUR/m3); |
– faktor dinamike odjema; |
– vsota letnih pogodbenih količin kupcev (Sm3); |
– vsota pogodbenih dnevnih odjemov kupcev (Sm3); |
– skupni letni fiksni znesek kupcev (EUR); |
– letna pogodbena količina kupca (Sm3); |
– pogodbeni dnevni odjem kupca za zimsko obdobje (Sm3/dan); |
– pogodbeni dnevni odjem kupca za poletno obdobje (Sm3/dan); |
– pogodbeni dnevni odjem kupcev (Sm3/dan); |
– letni fiksni znesek kupca (EUR). |
|
6. Obveznosti koncedenta |
|
22. člen |
|
(pravice koncedenta) |
|
Pravice koncedenta so zlasti: |
– podajati soglasja in potrditve k planom in programom izgradnje ter
vzdrževanja distribucijskega omrežja in naprav; |
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor; |
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko
pogodbo. |
|
23. člen |
|
(dolžnosti koncedenta) |
|
Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
– da
zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom,
predpisi o načinu izvajanja javne gospodarske službe ter v skladu s
pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
– da
zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja
storitev gospodarske javne službe; |
– da
zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki
bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarske javne
službe na območju Občine Črenšovci; |
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
|
7. Obveznosti uporabnikov javne službe |
|
24. člen |
|
(pravice uporabnikov) |
|
(1) Uporabnik, ki odjema plin ali je uporabnik distribucijskega omrežja,
mora imeti s koncesionarjem sklenjeno pogodbo o dostopu do
distribucijskega omrežja. |
(2) Uporabniki ima do koncesionarja zlasti pravico: |
– do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev; |
– do
priklopa na distribucijsko omrežje pod pogoji in na način določen v
energetskem zakonu, tem odloku, splošnih aktih koncesionarja ter
splošnih aktih koncedenta; |
– do
enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev; |
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(3) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne
službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev
javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
25. člen |
|
(dolžnosti uporabnikov) |
|
(1) Uporabnik ima do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnosti: |
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javne službe; |
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami; |
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, vključno do
merilnega mesta, ki so del infrastrukture javne službe oziroma so nanjo
priključene; |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo; |
– posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – zbir
podatkov; |
– spoštovati splošne pogoje za dobavo in odjem plina in skleniti vse
ustrezne pogodbe, določene v splošnih pogojih za dobavo in odjem plina
ter v energetskem zakonu. |
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v
okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje
prostore ali ne omogoči neoviran dostop do naprav, ali mu drugače ne
omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti
pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
(3) Samovoljna priključitev objekta ali dela objekta na distribucijsko
omrežje ter kasnejši odjem plina brez soglasja ali na način, ki ni v
skladu s tem odlokom in izdanim soglasjem, se šteje za neupravičen
odjem. |
(4) Uporabnik mora koncesionarju plačati vse stroške in povrniti vso
škodo, ki jo je povzročil z neupravičeno priključitvijo in neupravičenim
odjemom, skladno z določili splošnih pogojev za dobavo in odjem
zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja. |
(5) Koncesionar uporabniku zaračuna neupravičeno uporabo distribucijske
zmogljivosti in količine zemeljskega plina, odvzete v času trajanja
neupravičenega odjema, po cenah, veljavnih na dan obračuna. |
|
III. KONCESIJA |
|
1. Način izvajanja koncesije |
|
26. člen |
|
(način izvajanja koncesije) |
|
(1) Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet
koncesije, na način, kot je določen v energetskem zakonu, drugih zakonih
ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je
predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih in
drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. |
(2) Natančno se območje izvajanja javne službe ter dinamika, terminski
načrt in pogoje izgradnje distribucijskega omrežja določi v koncesijski
pogodbi. |
|
27. člen |
|
(koncesionarjev pravni monopol) |
|
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe: |
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena
tega odloka na območju, določenem v 4. členu tega odloka; |
– pravico dobave, postavitve in tekočega vzdrževanja infrastrukture
(objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe: |
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
(2) Koncesionar mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj
račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni
izvajalec javne službe. |
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe
izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali
drugimi predpisi. |
|
28. člen |
|
(začetek in trajanje koncesije) |
|
(1) Koncesija se podeli za obdobje največ 35 let od podpisa koncesijske
pogodbe. Trajanje koncesijskega obdobja se opredeli s koncesijsko
pogodbo. |
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v
koncesijski pogodbi. |
|
29. člen |
|
(koncesijska dajatev) |
|
(1) Koncedent v razpisu lahko določi, da mu koncesionar plačuje
koncesijsko dajatev. Koncesionar koncesijsko dajatev plačuje v deležu od
vrednosti omrežnine za distribuiranje kubičnega metra (m3)
zemeljskega plina po distribucijskem sistemu, kot ga je ponudil v svoji
ponudbi na javnem razpisu. |
(2) Koncedent lahko koncesionarja oprosti plačila koncesijske dajatve
ali njenega dela v obdobju izgradnje objektov in naprav koncesije po tem
odloku. Koncedent o tem odloči na podlagi obrazloženega predloga
koncesionarja. |
(3) Predlog koncesionarja mora vsebovati ekonomsko analizo vpliva
investicij na upravičene stroške koncesionarja in ceno za distribucijo
plina. |
(4) Način plačevanja koncesijske dajatve in pogoji za oprostitev plačila
koncesijske dajatve se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi. |
|
30. člen |
|
(prenos koncesije) |
|
(1) Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za
izvajanje javne službe, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo
osebo. |
(2) Za prenos koncesije ne gre v primerih statusnih preoblikovanj
koncesionarja. Koncesionar je dolžan koncedenta predhodno obvestiti o
nameravanem statusnem preoblikovanju. |
|
31. člen |
|
(upravljavski in organizacijski ukrepi) |
|
Koncesionar mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih
ukrepov iz energetskega zakona, razen v primeru, če ima koncesionar manj
kot 100.000 priključenih odjemalcev. |
|
32. člen |
|
(razvoj infrastrukture) |
|
(1) Koncesionar je dolžan, skladno z energetskim zakonom, načrtovati
razvoj distribucijskega omrežja in ga izvrševati v rokih, ki so v njem
določeni. |
(2) Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo določita protokol in
časovno dinamiko izvajanja aktivnosti za priključitev distribucijskega
omrežja na vir zemeljskega plina. |
|
33. člen |
|
(zavarovanja) |
|
Koncesionar mora kot dober gospodar skleniti z zavarovalnico zavarovalne
pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z
izvajanjem javne službe. |
|
2. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar |
|
34. člen |
|
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar) |
|
(1) Koncesionar mora imeti ves čas trajanja koncesijskega razmerja
veljavno licenco za dejavnosti operaterja distribucijskega omrežja
zemeljskega plina ter licenco za proizvodnjo, trgovanje in distribucijo
tekočih goriv ter izpolnjevati druge pogoje, ki mu dajejo pravico
izvajati to gospodarsko javno službo. |
(2) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje
zakonske pogoje za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane
gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon
ne določa drugače. |
(3) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora
prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo
(sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje
javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge
predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne
sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega
prenehanja, niti likvidacijski postopek). |
(4) Prijavo na razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi
predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več
osebami. |
|
35. člen |
|
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev) |
|
Način dokazovanja pogojev iz predhodnega člena se določi v razpisni
dokumentaciji. |
|
3. Podelitev koncesije |
|
36. člen |
|
(izbira koncesionarja) |
|
(1) Izbira koncesionarja se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo
gospodarske javne službe in predpisi, ki urejajo javno-zasebno
partnerstvo. |
(2) Koncedent vodi postopek podelitve koncesije in izda akt izbire
koncesionarja. Pred odločitvijo o izbiri se lahko izvede tudi pogajanje
s kandidati, ki izpolnjujejo pogoje. |
|
37. člen |
|
(javni razpis) |
|
(1) Koncesionarja za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka se
izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. |
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
vsebuje najmanj: |
– navedbo, da gre za javno-zasebno partnerstvo, |
– ime oziroma firmo in sedež koncedenta, |
– podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o
javno-zasebnem partnerstvu, |
– predmet, naravo ter obseg in območje javno-zasebnega partnerstva, |
– začetek in predvideni čas trajanja razmerja javno-zasebnega
partnerstva, |
– postopek izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, |
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev
(morebitna zavarovanja …), |
– zahteve glede vsebine vlog (prikaz ponujenega načina izvajanja
javno-zasebnega partnerstva, ponujeni objekti in naprave, pričakovani
dobiček iz izvajanja razmerja …), |
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem
izpolnjevanju, |
– pogoje za predložitev skupne vloge, |
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata in/ali merila za prehajanje
med fazami konkurenčnega dialoga, |
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog, |
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa. |
(3) Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka
tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti,
če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis. |
(4) Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli
morajo biti enaki vsebini razpisa. |
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom
vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno
dokumentacijo. Razpisna dokumentacija se objavi tudi na spletni strani
koncedenta. |
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo
omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. |
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred
objavo v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
38. člen |
|
(organ, ki opravi izbor koncesionarja) |
|
(1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o
najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. |
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani
komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje
z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. |
(3) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s
prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali
pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani,
v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v
zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski
skupnosti. |
(4) Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile
zaposlene pri prijavitelju ali so kako drugače delali za prijavitelja,
če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel
rok treh let. |
(5) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak
član s pisno izjavo. |
(6) Če člani komisije izvejo za navedena dejstvo naknadno, morajo takoj
predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno
komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta.
Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne
komisije. |
(7) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in
ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in
vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave
izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je
razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma
kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki
vodi postopek izbire koncesionarja. |
|
4. Koncesijsko razmerje |
|
39. člen |
|
(koncesijska pogodba) |
|
(1) Po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene župan z
izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo. |
(2) Če koncesionar iz razlogov na svoji strani v roku, ki je določen v
odločbi o izbiri ne sklene koncesijske pogodbe, jo lahko koncedent
sklene z naslednjim na ocenjevalni lestvici, pri čemer mora ravnati v
skladu s predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo. |
(3) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s
tem nastane koncesijsko razmerje. |
|
40. člen |
|
(vsebina koncesijske pogodbe) |
|
S
koncesijsko pogodbo koncendent in koncesionar uredita medsebojna
razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe,
zlasti pa: |
– medsebojne obveznosti v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov in
naprav koncesije; |
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem
javne službe; |
– prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice; |
– pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja; |
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov koncedenta. |
|
41. člen |
|
(razmerje med koncesijsko pogodbo in
koncesijskim aktom) |
|
(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo
velja koncesijski akt. |
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni
koncesijski akt v skladu s predpisi, ki urejajo javno-zasebno
partnerstvo, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje
izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem
interesu. |
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na
koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s
spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo. |
|
5. Ostale določbe za podelitev in
izvajanje koncesije |
|
42. člen |
|
(objekti in naprave) |
|
(1) Objekti in naprave koncesije, ki jih je zgradil koncesionar v času
trajanja koncesije, so v času trajanja koncesije lastnina koncesionarja,
po prenehanju koncesije, pa postanejo lastnina koncedenta. |
(2) Na zemljiščih v lasti koncedenta, na katerih se nahajajo ali bodo
predvideni objekti in naprave koncesije, bo koncedent zagotovil, da bo
koncesionar pridobil stvarno služnost, stavbno pravico za objekte ali
druge potrebne stvarne pravice na tuji stvari, potrebne za pridobitev
gradbenega dovoljenja ali za izvajanje koncesije, in jih vpisal v
zemljiško knjigo. |
|
43. člen |
|
(gradnje) |
|
(1) Koncesionar mora v skladu z obveznostmi operaterja distribucijskega
sistema glede vzdrževanja in zagotavljanja razvoja distribucijskega
omrežja izvajati načrtovanje in gradnjo objektov in naprav koncesije v
svojem imenu in za svoj račun. |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora koncesionar izvesti tudi
načrtovanje in gradnjo objektov in naprav koncesije, če so gradnje
predvidene v lokalnem energetskem konceptu ali razpisni dokumentaciji za
podelitev koncesije in za katere je koncedent določil, da jih v svojem
imenu in za svoj račun izvede koncesionar. |
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar graditi objekte in
naprave koncesije v skladu s pogoji gradnje in časovno dinamiko, kot je
to določeno v sprejetem lokalnem energetskem konceptu ali razpisno
dokumentacijo. |
(4) Koncesionar lahko za pridobivanje dovoljenj in soglasij pri gradnji
uporabi le tiste projekte, ki jih predhodno odobri koncedent. Pri
načrtovanju in izdelavi projektne dokumentacije mora koncesionar ravnati
skladno z veljavnimi predpisi ob upoštevanju tehničnega razvoja, pri tem
pa mora upoštevati vse tehnične, okoljevarstvene, prostorske, varnostne
in druge vidike ter postopke. |
(5) Koncesionar mora objekte in naprave koncesije graditi v skladu s
predpisi in pravili stroke, in sicer tako da zagotavlja najbolj
ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše
dosegljive tehnologije. |
(6) Pri gradnji objektov in naprav koncesije mora koncesionar zagotoviti
čim manjše vplive na okolje in dela opravljati tako, da čim manj
vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici. |
(7) Projekti za načrtovanje gradenj objektov in naprav koncesije, ki jih
mora koncesionar zgraditi in ki so do objave javnega razpisa za
podelitev koncesije že izdelani, so sestavni del razpisne dokumentacije. |
|
44. člen |
|
(tveganja) |
|
(1) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po distribuciji
zemeljskega plina in druga tržna tveganja koncesije. |
(2) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta
zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih. |
(3) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerih koli vlaganj v objekte
in naprave koncesije od koncedenta, razen ob prenehanju koncesije
skladno z določili tega odloka. |
|
45. člen |
|
(varstvo zaupnosti podatkov in
dokumentov) |
|
Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno
občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo
koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko
vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji,
tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost. |
|
46. člen |
|
(nadzor in knjigovodstvo) |
|
(1) Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima
koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje
gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti
koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo. |
(2) Način izvajanja nadzora se natančneje določi s koncesijsko pogodbo. |
(3) Koncesionar mora v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske javne
službe in predpisom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem
evidentiranju različnih dejavnosti ali drugim predpisom, ki ureja ta
vprašanja, voditi ločeno knjigovodstvo v zvezi z izvajanjem distribucije
omrežnega plina po tem odloku. |
|
47. člen |
|
(višja sila) |
|
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje
pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave
ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri
katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali
na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov
za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale
javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O
nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih
pogojih. |
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati
od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan
poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter
enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč
v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor
nad izvajanjem ukrepov. |
|
48. člen |
|
(spremenjene okoliščine) |
|
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki
bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni
meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično
pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja,
ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske
pogodbe. |
|
IV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
49. člen |
|
(prenehanje koncesijskega razmerja) |
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha: |
– s
prenehanjem koncesijske pogodbe; |
– s
prenehanjem koncesionarja; |
– z
odvzemom koncesije; |
– z
odkupom koncesije; |
– v
drugih primerih, določenih z zakonom. |
(2) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji
koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno
službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko izvajanje te javne
službe prevzame drug koncesionar, če je to objektivno mogoče ali če
zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto. |
|
50. člen |
|
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
|
(1) Koncesijska pogodba preneha: |
– s
potekom časa za katerega je bila sklenjena; |
– z
razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe; |
– z
odstopom od koncesijske pogodbe; |
– s
sporazumno razvezo; |
– v
drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi. |
(2) Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila
pogodbenega prava. |
(3) V primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja preidejo
objekti in naprave, ki sestavljajo distribucijsko omrežje, v celoti v
last koncedenta. Koncedent je dolžan plačati koncesionarju odškodnino v
skladu z določbami koncesijske pogodbe. V primeru prenehanja
koncesijskega razmerja zaradi odvzema ali zaradi enostranskega razdrtja,
če koncesionar bistveno krši pogodbo, se pri odmeri odškodnine upošteva
tudi škoda, ki nastane koncedentu zaradi predčasnega prenehanja. |
(4) Ob prenehanju koncesijskega razmerja prevzame koncedent javno službo
v režijo, lahko pa zagotovi njeno izvajanje tudi na drug način. |
(5) S prenehanjem koncesijskega razmerja preidejo koncesionarjeve
obveznosti, ki izvirajo iz pogodb z uporabniki, na koncedenta.
Koncesionar je dolžan koncedentu izročiti vso dokumentacijo, potrebno za
nadaljnje izvajanje javne službe. |
|
51. člen |
|
(prenehanje koncesionarja) |
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesija
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod
pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko
pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
52. člen |
|
(odvzem koncesije) |
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha tudi, če koncedent v skladu s
koncesijskim aktom koncesionarju odvzame koncesijo. Koncedent lahko z
upravno odločbo odvzame koncesijo koncesionarju: |
– če
ne začne z opravljanjem koncesioniranih gospodarskih javnih služb v za
to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku; |
– če
je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska
javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba; |
– če
dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča
motnje v izvajanju javne službe; |
– če
koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki
urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa
to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe; |
– če
koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih
državnih organov, občine ali agencije za energijo v zvezi z izvajanjem
pravic in obveznosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega
plina iz energetskega zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske
javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega
plina; |
– če
koncesionar ne izpolnjuje več pogojev. |
(2) V primerih iz tretje, četrte, pete in šeste alinee prejšnjega
odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo šele, če koncesionar po
pisnem opozorilu ponovi oziroma ne odpravi kršitve. |
(3) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(4) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(5) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka tega člena je
koncesionar upravičen do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja
področje gospodarskih javnih služb. |
|
53. člen |
|
(odkup koncesije) |
|
(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje pri čemer,
koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije,
koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je
koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja
koncesionirane gospodarske javne službe. |
(2) Odkup koncesije je možen samo, če je izrecno predviden v
koncesijskem aktu ali v koncesijski pogodbi, s katero se določijo tudi
način, obseg in pogoji odkupa. |
(3) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se
uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem
odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se
določa po predpisih o razlastitvi. |
(4) S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica
koncedenta ali drugih subjektov s pridobljenim soglasjem koncedenta do
odkupa koncesije ter dela ali celotne infrastrukture javne službe, ki je
predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, v času trajanja in po
prenehanju koncesijskega razmerja. |
(5) Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja vrednost
teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec
vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v register
ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, kolikor nista način
odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejena v koncesijski
pogodbi. |
|
54. člen |
|
(posledice prenehanja koncesije) |
|
(1) Ne glede na razlog prenehanja koncesije mora koncesionar koncedentu
najpozneje v enem mesecu po prenehanju koncesije izročiti vse objekte in
naprave koncesije, ki sestavljajo distribucijsko omrežje. Način
izročitve objektov in naprav koncesije se uredi v koncesijski pogodbi. |
(2) Če se v času izvajanja koncesijske pogodbe potrebna investicijska
vlaganja v vzdrževanje ali razvoj distribucijskega omrežja, ki jih je
predhodno odobril koncedent, koncesionarju še ne povrnejo v celoti, mu
koncedent po prenehanju koncesijske pogodbe povrne še neamortizirano
vrednost, kot je izkazana v poslovnih knjigah koncesionarja. |
(3) Če se podeli nova koncesija, se višina plačila iz prejšnjega
odstavka določi kot del koncesijske dajatve, ki jo mora novi koncesionar
plačati ob podpisu nove koncesijske pogodbe poleg plačila redne
koncesijske dajatve. Če je za novega koncesionarja izbrana oseba, ki je
bila koncesionar v predhodnem obdobju, je ta oproščena plačila dela
koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s
čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti
investicijskih vlaganj iz prejšnjega koncesijskega obdobja. |
|
V. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
|
55. člen |
|
(uporaba prava) |
|
Za
vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno
uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
56. člen |
|
(arbitražna klavzula in prepoved
prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
|
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih
med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v
nasprotju s pravnim redom. |
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe
ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja
sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali
arbitraže). |
|
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
57. člen |
|
(priprava splošnih aktov) |
|
Koncesionar je dolžan sistemska obratovalna navodila izvajanja javne
službe izdelati do začetka obratovanja distribucijskega omrežja
zemeljskega plina. |
|
58. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 0320-20/2018-203 |
Črenšovci, dne
7. novembra 2018 |
|
Župan |
Občine Črenšovci |
Anton Törnar l.r. |