Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08-ZVO-1B),  in 29. člena Statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št.33/07 in 52/10),  je Občinski svet Občine Kuzma na 14. redni seji dne 29. novembra 2012, sprejel

O D L O K

o občinskem prostorskem načrtu

Občine Kuzma

I.  Splošni  določbi

1. člen

(podlaga za prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Kuzma (v nadaljevanju prostorski načrt).

 (2) Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Prostorski načrt je podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.

 (3) Prostorski načrt Občine Kuzma je usklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij. Na občinski prostorski načrt je pridobljena tudi odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorskega akta na okolje.

2. člen

(vsebina prostorskega načrta)

 (1) Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.

 (2) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje Občine Kuzma določijo:

- izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;

- zasnova prostorskega razvoja občine;

- zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;

- usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;

- usmeritve za razvoj v krajini;

- usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;

- usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

- koncept prostorskega razvoja naselja Kuzma

 (3) V izvedbenem delu prostorskega načrta se po posameznih enotah urejanja prostora določijo:

- enote urejanja prostora;

- območja namenske rabe prostora;

- prostorski izvedbeni pogoji;

- območja, za katere se pripravi občinski podrobnejši  prostorski načrt.

 (4) Sestavni deli prostorskega načrta so:

-        besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe;

-        grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični prikazi izvedbenega dela;

-        priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za javnost in poročilo o vplivih na okolje.

II. Strateški del prostorskega načrta

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

3. člen

(stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

 (1) Občinski prostorski načrt Občine Kuzma temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V Občini Kuzma, predvsem pa v občinskem središču Kuzma, se vzpodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. Zagotavlja se kvaliteta bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.

 (2) Območje Občine Kuzma je izrazito kmetijsko, kljub temu kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja le 4,9 % vsega prebivalstva v občini.  Prebivalstvo v občini upada, indeks staranja se povečuje. V občini je zelo slaba izobrazbena struktura, prisotno je pomanjkanje delovnih mest. Območje občine Kuzma je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter zaradi lege v krajinskem parku, kvalitetno bivalno okolje. To so tudi osnovni razvojni potenciali občine, ki nudijo razvoj turizma, razvoj obnovljivih virov energije, razvoj primarnega kmetijstva z izboljšanjem pridelave (namakanje) in razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti.

 (3) Občina Kuzma meji na občine nekdanje občine Murska Sobota, to so občine Gornji Petrovci, Grad in Rogašovci, ki so s cestami dokaj dobro povezane med seboj. Na severni strani meji Občina Kuzma na sosednji državi Avstrijo in Madžarsko, s katerima je neposredno povezana. Občina Kuzma je še zmeraj povezana tudi z regionalnim centrom Mursko Soboto, kjer so dodatne družbene funkcije, na katere je vezano tudi prebivalstvo Občine Kuzma (delovna mesta, šole, uprava, banke, ipd). Ugodne prometne povezave po regionalnih cestah omogočajo neposredno povezavo tudi s sosednjimi državami Avstrijo in Madžarsko.

 (4) Pomemben povezovalni člen med občinami Goričkega je območje krajinskega parka Goričko, kjer se že izvajajo skupni programi za promocijo Goričkega. To je območje varstva narave, v katerem so možnosti za skupno turistične in dopolnilne kmetijske dejavnosti.

 (5) Naselja v Občini Kuzma so prilagojena dvema krajinskima tipoma. V nižinskem delu v dolinah potokov so naselja strnjena, obcestna ali gručasta. V gričevnatem delu prevladuje razpršena poselitev, ki je na celotnem Goričkem avtohtoni poselitveni vzorec. Mest v Občini Kuzma ni, naselja so po tipu podeželska naselja, vasi in zaselki. Urbano naselje postaja le občinsko središče Kuzma.

 (6) Na območju občine Kuzma ni nahajališč proda in peska ali gline. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

4. člen

(izhodišča in cilji prostorskega razvoja)

Med cilje prostorskega razvoja Občina Kuzma uvršča predvsem:

- zagotovitev delovnih mest v gospodarskih dejavnostih v občinskem središču, razvoj kmetijstva z usmeritvijo v dopolnilne dejavnosti in razvoj podeželskega turizma,

- ustvarjanje kvalitetnih pogojev bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih površin, komunalne infrastrukture in rekreacijskih območij.

- utrditev vloge občine z razvojem družbene infrastrukture in gospodarskih dejavnosti,

- zagotovitev prostorskega razvoja romskih naselij,

- ohranitev prostorske identitete naselij,

- dopolnjevanje funkcije lokalnega središče Kuzma z razvojem dopolnjujočih dejavnosti, sanira in vzpostavi se zeleni sistem v naselju,

- ohranjanje dopolnilne gradnje v območjih razpršene poselitve, zaradi ohranjanja poselitve, ohranjanja kulturne krajine v krajinskem parku in v demografsko ogroženem območju Goričkega ter zaradi ohranjanja kmetijske dejavnosti,

-  vzpodbujanje rabe obnovljivih virov energije in racionalnega ravnanja z odpadki,

-  razvijanje in dopolnjevanje mreže kolesarskih in pohodniških poti kot turistično ponudbo v sklopu izletniškega turizma,

-  celostno se ohranja in varuje objekte in območja kulturne dediščine,

- ohranjanje biotske raznovrstnosti in ugodnega stanja habitatnih tipov v vseh območjih varstva narave,

- zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

5. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

Občina Kuzma meji na občine nekdanje občine Murska Sobota, ki so s cestami dokaj dobro povezane med seboj. Na vzhodni in južni strani meji Občina Kuzma neposredno na občine Gornji Petrovci, Grad in Rogašovce, na severni strani pa na sosednji Državi Avstrijo in Madžarsko.

Prav zaradi neposredne lege ob sosednjih državah je Občina Kuzma pomemben povezovalni prostor. Povezave že delujejo v okviru krajinskega parka, izvajajo se skupni programi za promocijo Goričkega, v katerem so možnosti za skupno turistično dejavnost.

2. Zasnova prostorskega razvoja občine

6. člen

(zasnova prostorskega razvoja občine)

Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz razvojnih potreb, ki temeljijo na obstoječem stanju prostora in naravnih danostih. Zasnova prostorskega razvoja določa:

- prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

- omrežje naselij, z njihovo vlogo in funkcijo,

- temeljne smeri prometnega povezovanja,

- razvojno pomembna območja in

- območje urbanističnega načrta.

7. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

 (1) Prednostno območje za razvoj poselitve je naselje Kuzma, zaradi racionalne izrabe javne gospodarske infrastrukture pa tudi vsi strnjeni deli ostalih naselij. Naselja se opremi z gospodarsko javno infrastrukturo, zato predstavljajo kvalitetna bivalna območja, ki imajo prednost pred bivanjem v mestih in večjih urbanih naseljih. Kot dopolnilna gradnja in zaokrožitev se razvija vsa podeželska naselja, vasi in zaselke ter tudi vsa ostala območja razpršene poselitve. Prebivalstvo v občini upada, nekatera naselja in vasi se praznijo, zato občina usmerja poselitev tudi na območja razpršene poselitve. Usmeritev je skladna z izhodišči iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, saj se poseljenost ohranja na območjih, ki so pomembna z obrambnega vidika in na območjih kvalitetnih kulturnih krajin, kar Goričko nedvomno je. Poselitev se usmerja izven območij naravnih vrednot in prednostnih habitatnih tipov.

 (2) Za razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotovi zemljišča v Kuzmi, v ostalih naseljih se ohranjajo manjša območja obstoječih gospodarskih in servisnih dejavnosti (npr žaga in avtoservis v Trdkovi), v vseh naseljih se razvija kmetijske in dopolnilne storitvene dejavnosti.

 (3) Na področju kmetijstva se vzpodbuja razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti. Za razvoj živinoreje se v občini zagotovi ustrezne lokacije za gradnjo večjih proizvodnih objektov (hlevov) na robovih naselij. Širitev kmetij v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

 (4) Razvoj turizma se usmerja na celotnem območju občine in sicer v razvoj kmečkega turizma, pohodništva, kolesarstvo in druge rekreativne dejavnosti.

8. člen

(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)

 (1) Občinsko središče Kuzma je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Naselju Kuzma se zagotovi dodatne površine za centralne dejavnosti in stanovanja.

 (2) Ostala podeželska naselja nimajo posebne funkcije. V njih se zagotovi le osnovna oskrba in servisi.

9. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

 (1) Prometno je Občina Kuzma navezana na sosednje občine in pomembnejša lokalna središča le s cestno infrastrukturo. Glavne prometne smeri so speljane do Mestne občine Murska Sobota na jugu in do sosednje Avstrije na severu. Obe smeri povezujeta občino s širšim območjem regije in s Slovenijo na eni strani in državami južne Evrope na drugi strani.

10. člen

(ostala razvojno pomembna območja)

 (1) Celotna Občina Kuzma je območje varstva narave, saj leži v krajinskem parku Goričko, ki je zavarovan z državno uredbo. To povzroča po eni strani omejitve za razvoj v prostoru, po drugi strani pa daje možnosti za razvoj mirnega turizma ob podpori že razvitega kmetijstva.

 (2) Poselitev in gradnja gospodarske javne infrastrukture se načrtuje izven območij naravnih vrednot in območij prednostnih habitatov. Nove posege se načrtuje tudi izven potencialnih arheoloških najdišč in izven območij zavarovane kulturne dediščine.

11. člen

(območje urbanističnega načrta)

Izdela se Urbanistični načrt za naselje Kuzma, ki sicer ni urbano središče, je pa lokalni center, v katerem se v zasnovi prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi se površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja. Območje urbanističnega načrta zajema stavbna zemljišča, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje naselja in zemljišča, ki so predvidena za širitev naselja.

3.  Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

12. člen

(zasnova gospodarske javne infrastrukture)

 (1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poseben poudarek oskrbi z zdravo pitno vodo, saj je območje celotne občine v  vododeficitarnem območju. Občina zagotavlja zdravo pitno vodo iz lokalnih zajetij, pri tem vzpodbuja povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Občina Kuzma sodeluje tudi pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.

 (2) Zaradi povečanih potreb po vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih odplak, zato se v vseh strnjenih delih naselij načrtuje kompleksno zbiranje in čiščenje, v razpršeni poselitvi pa  se čiščenje izvaja z individualnimi sistemi. Ker gre za manjše sisteme se čistilne naprave locira tudi na robove kmetijskih zemljišč v minimalni velikosti. Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike (potoke).

 (3) Na področju prometne infrastrukture je poudarek na ureditvi lokalnih cest za izboljšanje dostopnosti in prometne varnosti, na ureditvi dodatnih turističnih kolesarskih in pešpoti ter vzpostavitvi lokalnega javnega prometa. Ob cestah skozi strnjene dele naselij se uredi ločene površine za pešce in kolesarje.

 (4) Vzpodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih tk omrežij

 (5) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem sončno energijo, geotermalno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva.

 (6) Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

13. člen

(vodno gospodarstvo)

 (1)   V Občini Kuzma se nahaja vodotok Lukaj potok, ki je vodotok drugega reda in ostali manjši vodotoki. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

 (2)  Na področju vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države, zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij.

4. Določitev okvirnih območij naselij

14. člen

(strnjena naselja)

 (1) V občini ni enovitih strnjenih naselij, so le večji ali manjši strnjeni deli sicer razpršene poselitve, ki so v prostoru evidentni kot območja s strnjenimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeno inženirskimi objekti in javnimi površinami in imajo v večini tudi zaznaven centralni del ob vaškem domu.

 (2) Večji strnjeni del ima lokalno središče Kuzma, ki se mu poselitveno območje določi na podlagi namenske rabe zemljišč iz prostorskih sestavin planov, na podlagi analize izločenih zemljišč in na podlagi novo priključenih zemljišč. Naselje je v prostoru evidentno kot območje s strnjenimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeno inženirskimi objekti in javnimi površinami.

 (3) Strnjeni deli naselij v razpršeni poselitvi so območja, ki jih sestavlja več kot deset stanovanjskih objektov oziroma domačij. Nekateri imajo funkcijo osrednjega dela naselja, v večini je zaznaven centralni del ob vaškem domu ali kapelici. Strnjeni deli naselij, ki se opredelijo kot naselja so deli naselij Matjaševci, Dolič, Trdkova in Gornji Slaveči.

15. člen

(razpršena gradnja)

V občini Kuzma se kot razpršeno gradnjo opredeli romska zaselka v Doliču in Gornjih Slavečih, ki postaneta samostojni naselji oziroma zaselka. Sanacija obeh območij se izvede na podlagi podrobnega prostorskega načrta.

16. člen

(razpršena poselitev)

Celotno območje občine je opredeljeno kot območje razpršene poselitve, saj so posamične domačije in skupine stavb, ki jih ni možno vključiti v strnjene dele naselij, razporejene po celotnem območju občine. Tako v gričevnatem delu, kot v dolinah potokov je razpršena poselitev avtohtoni vzorec poselitve..

5. Usmeritve za prostorski razvoj občine

5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

17. člen

(razvoj naselij)

 (1) Razvoj naselij je prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in ostalih nezazidanih površinah, v širitev lokalnega centra Kuzma in širitev romskih zaselkov ter v manjši meri naselij Dolič in Dolnji Slaveči. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, v območjih razpršene poselitve pa tudi za gradnjo kmetijskih objektov.

 (2) V Občini Kuzma, razen dveh romskih zaselkov, ni degradiranih območij. Prenova naselij vključuje le sprotno izboljšavo funkcionalnih, tehničnih, prostorsko-oblikovalskih, bivalnih in ekoloških razmer v naseljih z namenom  ustvariti kvalitetne pogoje za bivanje in delo. Načrtovana je prenova gospodarske javne infrastrukture, v romskih zaselkih se prenova izvaja s poudarkom na ureditvi zemljiškega stanja in oblikovanja objektov.

(3) Načrtno usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za gradnjo stanovanj. Širi se naselja, ki imajo manj nezazidanih stavbnih zemljišč in v katerih je večje povpraševanje po stavbnih parcelah. Predvsem je to lokalni center Kuzma z delom naselja Dolič in del naselja Dolnji Slaveči ter oba romska zaselka v Doliču in Gornjih Slavečih.

 (4) V lokalnem centru Kuzma se upošteva obstoječa obcestna zasnova naselja in obstoječa razporeditev centralnih dejavnosti. Centralne dejavnosti se umesti v razširjeni centralni del naselja med vaškim domom, novo občinsko stavbo in šolo. Dodatne rekreacijske in športne površine se poveča na južni strani naselja. Za gospodarske dejavnosti se nameni površino južno od centra naselja Kuzma. V naselju se s postopno gradnjo ob cesti vzpostavi obcestna pozidava z značilno zaporednostjo: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski in pomožni objekti. V naselju Kuzma sicer ni več kmečkih gospodarstev, kljub temu se ohranja koncept rastoče domačije, kar pomeni, da se ob cesti gradi stanovanjske objekte, v notranjosti pa pomožne in dopolnilne objekte. Nova stanovanjska območja se načrtuje ob pravokotnih cestah, priključenih na obstoječe osnovne ceste v naselju, katerih zasnova je že podana z obstoječimi priključki. V naselju se ohranja vse urejene zelene površine ob cerkvi in ob šoli ter ob pokopališču. Ob cestah, ki povezujejo javne površine (pokopališče, cerkev, šola) se uredi obcestna zasaditev.

18. člen

(razvoj dejavnosti)

 (1) Razvoj dejavnosti v naseljih je vezan na opremljena stavbna zemljišča, zato občina načrtuje poslovno cono v Kuzmi, kjer je načrtovana gradnja servisnih delavnic. V območjih ostalih naselij se ohranja gospodarske cone v Trdkovi (žaga in avtoservis). V ostalih naseljih se servisne ter poslovne dejavnosti vključujejo v stanovanjska območja, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo.

 (2) Razvoj centralnih in gospodarskih dejavnosti je usmerjen v občinsko središče Kuzma, kjer se ohranja temeljno strukturo naselja ter vzpostavi novi urbani center. Ohranja se obcestna pozidava, ohranja se zaporednost zazidave v območju kmečkega dela naselja. Nove stanovanjske površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo, gradnja večstanovanjskih stavb se usmerja v centralni del naselja. V konceptu zelenega sistema naselja se sanira obstoječe zelene površine ob potoku in na robovih naselja, v novo priključenih območjih se predvidi ozelenitev v obliki drevoredov ob cestah in ob parkiriščih.

 (3) Zaradi povečanega prometa po regionalnih cestah, ki potekajo tudi znotraj naselij, se v vseh strnjenih delih naselij načrtuje gradnja pločnikov in kolesarskih poti na najbolj obremenjenih odsekih.

(4) Rekreacijske površine so definirane v občinskem središču, kjer je večja rekreacijska površina. V ostalih naseljih so lokalna travnata igrišča.

 (5) Dejavnosti zven naselij so omejene na gradnjo objektov okoljske infrastrukture: čistilne naprave, prečrpališča na vodovodnem omrežju, vodnjaki, vodna zajetja in požarne jame. Posegi izven poselitvenih območij so možni, kadar gre za objekte, ki služijo za potrebe  kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanja voda, za potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe javne gospodarske infrastrukture. Pri tem je treba upoštevati javno korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Posegi izven poselitvenih območjih ne smejo povzročiti škodljivih vplivov na okolje in ne smejo ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov. Posegi prav tako ne smejo ovirati osnovne rabe namenskih površin.

19. člen

(sanacija razpršene gradnje)

 (1) V občini Kuzma sta kot razpršena gradnja opredeljena romska zaselka v Doliču in v Gornjih Slavečih. Oba zaselka sta zaključeni območji, ki ju ni možno vključiti v obstoječa naselja oziroma zaselke, zato postaneta samostojni naselji. S cestami sta povezani z lokalnim središčem in z ostalimi naselji v občini. V podrobnem prostorskem načrtu se sanira gospodarska javna infrastruktura ter uredi parcelno stanje. V zaselku Dolič se naselju priključijo nove površine za ureditev  travnatega igrišča ter zemljišče za gradnjo čistilne naprave.

 (2) V ostalem delu občine se posamezni objekti razpršene gradnje, ki nimajo določene gradbene parcele in so bili zgrajeni po letu 1967, opredelijo kot zemljišče pod stavbo (fundus), kjer se posege omeji le na vzdrževanje obstoječih objektov in postavitev manj zahtevnih in enostavnih objektov.

20. člen

(ohranjanje razpršene poselitve)

 (1) Na celotnem območju občine se ohranja razpršena poselitev z možnostjo dopolnilne gradnje, z zagotovitvijo ugodnih bivalnih pogojev, z delovnimi mesti v bližini naselja bivanja oziroma z ugodnimi prometnimi povezavami z lokalnimi centri. Občina Kuzma je izrazito demografsko ogrožena, kjer so tudi demografske napovedi pesimistične, delovnih mest v občini ni, zato se ohranja in vzpodbuja poselitev na celotnem območju občine.

 (2) Z možnostjo dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov se ohranja poselitev v podeželskem prostoru, ki je tudi kakovostna kulturna krajina. S priključitvijo posamičnih parcel in širitvijo v razpršeni poselitvi se lastnikom zagotovi možnost gradnje na lastni parceli. Širitev je omejena na posamične parcele v zasebni lasti ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura, da ima parcela urejen dostop z javne ceste, da je izven območij prednostnih habitatov in da gre za prostorsko zaokrožitev meje zaselka ali skupine objektov.

21. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

 (1) V naselju Kuzma se ohranja centralni del naselja med vaškim domom, cerkvijo, občino in šolo, pri dopolnilni gradnji v vrzelih se upošteva ulično gradbeno linijo. Po podrobni namenski rabi je centralni del naselja namenjen stanovanjem in centralnim dejavnostim.

 (2) V strnjenih delih naselij in večjih zaselkih se s postopno gradnjo ob cesti vzpostavi obcestna pozidava z značilno zaporednostjo: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. Ohranjajo se značilni zeleni robovi naselij in zaselkov, tu je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov.

5.2. Usmeritve za razvoj v krajini

22. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

 (1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj naravnih potencialov. V Občini Kuzma so to predvsem kmetijska zemljišča, ki se jih ohranja v obstoječi rabi. Na kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja integrirana in ekološka pridelava vrtnin in poljščin, lahko tudi z uporabo geotermalne vode za ogrevanje in namakanje. Vzpodbuja se tudi razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti.

 (2) Na področju gozdarstva se ohranja gospodarska in ekološka funkcija gozda ter mešana raba na območjih zaraščanja ob potokih in na robovih naselij.

 (3) Celotna občina Kuzma je v krajinskem parku Goričko, kjer se z razvojem kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih dejavnosti ter z ohranitvijo in širitvijo razpršene poselitve vzpodbuja rekreativni in kmečki turizem. Posebnih območij za razvoj turizma v občini ni, posamične turistične točke so omejene na tromejnik  v Trdkovi in objekte kulturne dediščine (cerkve).

 (4) V vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja kot zelena igrišča s pripadajočimi objekti. Osrednja rekreacijska površina je v občinskem središču. Ob vseh igriščih je načrtovana dodatna komunalna oprema.

 (5) Z načrtovanjem prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske dejavnosti se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Vzpodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin, ohranja in ponovno se vzpostavi omejke, živice in gozdne otoke. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, ohranja se gozdne površine na kmetijskih območjih, razen na območjih, kjer se zaraščajoče površine sanira zaradi nadomeščanja kmetijskih zemljišč. Ohranja se priobalni pas vodotokov in vodnih površin. Na območjih, ki imajo po predpisih ohranjanja narave poseben status (zavarovana območja, posebna varstvena območja – območja Natura 2000, se ne načrtujejo in izvajajo komasacije in agromelioracije.

 (6) Pri zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerja tako, da se ohranja kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.

 (7) Na območju Občine Kuzma trenutno ni raziskovalnega in pridobivalnega prostora, za katerega bi bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine, niti ni nobeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeljeno kot območje mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen raziskovanja  in izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti prostorski izvedbeni načrt (OPPN).

23. člen

(usmeritve za razvoj območij varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)

 (1) V Občini Kuzma so poplavna območja le ob Lukaj potoku na skrajnem južnem delu občine. Podatki o poplavnih območjih so podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno uporabi pri občinskem prostorskem načrtu. Območja so po namenski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča in na njih ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Dopustni so le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

 (2) Celotno območje občine je v območju zahtevnejših zaščitnih ukrepov zaradi erozije in plazov, zato se pri načrtovanju prostorskih ureditev  upošteva varstvene ukrepe oziroma se izogne načrtovanju ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje.

 (3) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer ob igrišču v naselju Kuzma. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali se določi zbirno ob gasilskem domu coni v naselju Kuzma, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost cca 40 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v šoli v Kuzmi.

 (4) V Občini Kuzma ni posebnih požarno ogroženih območij. V območja požarne ogroženosti naravnega okolja štejemo gozdne površine, vendar je požarna ogroženost običajna. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v izvedbenem delu prostorskega načrta. V vseh naseljih delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.

 (5) Območje Občine Kuzma je v območju VII. stopnje potresne varnosti oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, to je 0.100 [g], kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.

(6)V Občini Kuzma ni območij za potrebe obrambe.

5.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

24. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

 (1) Namenska raba zemljišč se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Le v lokalnem središču Kuzma je več območij s podrobnejšo namensko rabo, v ostalih naseljih pa so po namenu ločeni centralni objekti (pretežno so to vaško – gasilski domovi) ter rekreacijske in zelene površine (igrišča, pokopališča). Večino naselij se, ne glede na njihovo obliko (strnjena naselja, zaselki), opredeli kot stanovanjska območja z dopolnilnimi dejavnostmi, vključno s kmetijstvom. Posebnih območij za kmetijsko dejavnost v razpršeni poselitvi ne opredeljujemo, saj ima celotna razpršena poselitev kmetijsko funkcijo.

 (2) V izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe.  Pri tem se upošteva naslednje usmeritve:

-        vsa naselja, razen osrednjega dela v Kuzmi, se opredeli kot podeželska naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti;

-        območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti v naselju Kuzma se opredeli kot stanovanjska območja s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi;

-        proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerja v obrtno cono v Kuzmi in že formirane manjše cone v ostalih naseljih.

5.4. Usmeritve za določitev prostorskih ureditvenih pogojev

25. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

 (1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja se določi glede na značilnosti prostora.

 (2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi objektov v strnjenih obcestnih naseljih se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih – stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in pritikline v notranjosti parcele. Ohrani se morfologija obcestnih naselij in razpršene poselitve (vzdolžna obcestna pozidava, zaporednost gradnje), zeleni robovi naselij in ostale zelene površine. 

 (3) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upošteva objekte in območja kulturne dediščine in naravovarstvena območja.

 (4) Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.

 (5) V vseh območjih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki, ipd). V teh območjih se v izvedbenem delu občinskega prostorskega zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.

26. člen

(koncept prostorskega razvoja naselja Kuzma)

Osnovne usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so:

- razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja Kuzma,

- vzpostaviti novi urbani center,

- vzpostaviti zeleni sistem naselja z vključitvijo potoka,

- ohraniti ulično pozidavo in zaporednost zazidave,

- blokovsko gradnjo locirati v centralni del naselja Kuzma,

- proizvodne, poslovne in obrtne cone oblikovati v manjših, sestavljenih gabaritih, v največji možni meri jih ozeleniti.

Usmeritve za urbanistično oblikovanje v Kuzmi so še:

- zagotovitev ustreznih površin za javne odprte prostore,

- zagotovitev javnih zelenih površin, ki se jih poveže v zeleni sistem naselja,

- sanira se celotno obrežje Lukaj potoka v Kuzmi, del zemljišč se uredi kot park.

III. Izvedbeni del prostorskega načrta

1.0. Določitev enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe zemljišč

27. člen

(enote urejanja prostora)

 (1) Enote urejanja so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja, zaselki, deli naselij in ostala območja stavbnih zemljišč ter območja krajine, določene glede na prevladujočo podrobno namensko rabo. V prostorski enoti  so za posamezne površine podrobne namenske rabe določeni prostorski izvedbeni pogoji.

 

Naselje	Namen enote	Oznaka enote	Šifra in opis podrobne namenske rabe	Reži- mi	Način urejanja	PIP v členu
Dolič	pokopališče	DO 1	ZK-pokopališča CD-območja centralnih dejavnosti			39
Dolič	Fickova graba	DO 2	SK-podeželsko naselje CD-območja centralnih dejavnosti VC-površinske vode PC-površine cest ZS-površine za rekreacijo in šport O-okoljska infrastruktura ZD-druge zelene površine	HT		36
Dolič	Romski zaselek	DO 3	SS-površine stanovanj ZS-površine za rekreacijo in šport BC-športni objekti O-okoljska infrastruktura K1-najboljša kmetijska zemljišča		OPPN	41
Dolič	Srednji rob	DO 4	SK-podeželsko naselje PC-površine cest			36
Dolič	Vaški zvonik	DO 5	CD-območja centralnih dejavnosti			40
Dolič	Ob cesti	DO 6	SK-podeželsko naselje VC-površinske vode PC-površine cest O-okoljska infrastruktura	HT		36
Dolič	Uničeni habitati	DO 7	A-razpršena poselitev	HT		45
Dolič	Uničeni habitati	DO 8	A-razpršena poselitev	HT		45
Gornji Slaveči	igrišče	GS 1	BC-športni objekti ZS-površine za rekreacijo in šport			38
Gornji Slaveči	Romski zaselek	GS 2	SS-površine stanovanj		OPPN	41
Gornji Slaveči	igrišče	GS 3	ZS-površine za rekreacijo in šport BC-športni objekti			38
Gornji Slaveči	pokopališče	GS 4	ZK-pokopališča CD-območja centralnih dejavnosti PO-ostale prometne površine			39
Gornji Slaveči	zaselek	GS 5	SK-podeželsko naselje PC-površine cest ZD-druge zelene površine	HT		36
Gornji Slaveči	zaselek	GS 6	SK-podeželsko naselje ZD-druge zelene površine	HT		36
Gornji Slaveči	zaselek	GS 7	SK-podeželsko naselje PC-površine cest			36
Gornji Slaveči	Cerkveni kompleks	GS 8	CD-območja centralnih dejavnosti			30
Gornji Slaveči	vaški dom v poplavnem območju	GS 9	CD-območja centralnih dejavnosti ZD-druge zelene površine ali SS-površine stanovanj VC-vodna površine	POPL HT		37
Gornji Slaveči	Čistilna naprava	GS 10	O-okoljska infrastrukura		OPPN	41
Gornji Slaveči	Počivališče ob potoku	GS 11	ZP-park VC-vodna površine			40
Gornji Slaveči	Uničeni habitati	GS 12	A-razpršena poselitev	HT		45
Gornji Slaveči	Uničeni habitati	GS 13	A-razpršena poselitev	HT		45
Kuzma	Stari centralni del ob potoku	KU 1	CU- urbani center PC-površine cest VC-površinske vode ZD-druge zelene površine			29
Kuzma	šola	KU 2	CD-območja centralnih dejavnosti BC-športne površine ZD-druge zelene površine SS-površine stanovanj			31
Kuzma	pokopališče	KU 3	CD-območja centralnih dejavnosti ZK-pokopališča PC-površine cest			39
Kuzma	igrišče	KU 4	BC-športni objekti ZS-površine za rekreacijo in šport PC-površine cest PO-ostale prometne površine			34
Kuzma	srednji del naselja	KU 5	SS-površine stanovanj PC-površine cest VC-površinske vode	HT		32
Kuzma	Zgornji del naselja	KU 6	SK-podeželsko naselje PC-površine cest			33
Kuzma	Ob cerkvi	KU 7	CD- območja centralnih dejavnosti	KD		30
Kuzma	Ob potoku	KU 8	ZP – park ZD-druge zelene površine VC-površinske vode	HT		35
Kuzma	Ob novi občinski zgradbi	KU 9	CU- urbani center			29
Kuzma	Gospodarska cona	KU 10	IG-gospodarske cone PC-površine cest	HT	OPPN	41
Kuzma	Nad občino	KU 11	CU-mešane dejavnosti PC-površine cest	HT	OPPN	41
Kuzma	Zahodni del ob cesti	KU 12	SS-površine stanovanj PC-površine cest	HT		32
Kuzma	Zahodno ob cesti	KU 13	SS-površine stanovanj		OPPN	41
Kuzma	Čistilna naprava	KU 14	O –okoljska infrastruktura		OPPN	41
Kuzma	Uničeni habitati	KU 15	A-razpršena poselitev	HT		45
Matjaševci	Kranjčev dol – 1	MA 1	SK-podeželsko naselje CD-območja centralnih dejavnosti VC-površinske vode PC-površine cest K2-druga kmetijska zemljišča			36
Matjaševci	pokopališče	MA 2	ZK-pokopališča CD-območja centralnih dejavnosti PC-površine cest PO-ostale prometne površine			39
Matjaševci	igrišče	MA 3	ZS-površine za rekreacijo in šport BC-športni objekti			38
Matjaševci	Kranjčev dol – 2	MA 4	SK-podeželsko naselje VC-površinske vode PC-površine cest ZD-druge zelene površine	HT		36
Matjaševci	Čistilna naprava	MA 5	O-okoljska infrastruktura		OPPN	41
Matjaševci	Območje ohranitve HT	MA 6	A-razpršena poselitev ZD-ostale zelene površine	HT		46
Matjaševci	Uničeni habitati	MA 7	A-razpršena poselitev	HT		45
Trdkova	Zaselek Trdkova	TR 1	SK-podeželsko naselje			36
Trdkova	Osrednji del ob potoku	TR 2	SK-podeželsko naselje CD-območja centralnih dejavnosti VC-površinske vode PC-površine cest K2-druga kmetijska zemljišča O-okoljska infrastruktura ZS-površine za rekreacijo in šport ZD-ostale zelene površine	HT		36
Trdkova	Sukičev breg	TR 3	SK-podeželsko naselje PC-površine cest	KD		36
Trdkova	Uničeni habitati	TR 4	A-razpršena poselitev	HT		45
Trdkova	Uničeni habitati	TR 5	A-razpršena poselitev	HT		45
Trdkova	Čistilna naprava	TR 6	O-okoljska infrastruktura		OPPN	41
Občina Kuzma	Krajina	EU 1	K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-ostala kmetijska zemljišča G –gozdna zemljišča PC-površine cest VC-površinske vode	NV Potok KD		42
Občina Kuzma	Razpršena poselitev	EU 1	A-površine razpršene poselitve			43
Občina Kuzma	Krajina	EU 2	K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-ostala kmetijska zemljišča G –gozdna zemljišča PC-površine cest VC-površinske vode	NV Potok KD		42
Občina Kuzma	Razpršena poselitev	EU 2	A-površine razpršene poselitve			43
Trdkova	Območje ob tromeji	EU 3	K2-ostala kmetijska zemljišča G –gozdna zemljišča PC-površine cest			44
Matjaševci	NHT	NH 1	K2-ostala kmetijska zemljišča			46
Trdkova	NHT	NH 2	K2-ostala kmetijska zemljišča			46
Dolič	NHT	NH 3	K1-najboljša kmetijska zemljišča K2-ostala kmetijska zemljišča			46
Dolič	NHT	NH 4	K2-ostala kmetijska zemljišča			46
Trdkova	NHT	NH 5	K2-ostala kmetijska zemljišča			46
Dolič	NHT	NH 6	K2-ostala kmetijska zemljišča			46

Oznake v rubriki Režimi pomenijo:

KD-kulturna dediščina, NV- naravna vrednota, POPL-poplavna območja,

Območje krajinskega parka Goričko in erozijska območja v rubriki niso vpisana, saj so območja prisotna v vseh enotah urejanja na celotnem območju občine.

2.0. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v posameznih enotah urejanja

2.1.  Splošni pogoji na stavbnih zemljiščih

28. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji)

 (1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo:

-  namembnost in vrsto posegov v prostor,

-  lego, velikost in oblikovanje objektov,

-  parcelacijo,

-  priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

- celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

-  varovanje zdravja ljudi

-  drugo

 (2) V vseh enotah urejanja so na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, SK, CU, CD, BC, O in IG, razen če za posamezno območje podrobnejše namenske rabe ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi: 

●  izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,

●  sprememba namembnosti objekta in

●  vzdrževanje objekta

Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

 (3) Zahtevni objekti so vsi objekti, ki imajo: velike dimenzije, globoko temeljenje, podzemne dele, katerih  globina presega 15 m ter morebitne pomembne vplive na okolje in objekti, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.) uvrščeni v skupine, za katere so določena merila glede njihove velikosti in kapacitete.

 (4) Manj zahtevni objekt je vsak objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

 (5) Nezahtevni in enostavni objekti so objekti, ki nimajo samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in so v poselitvenih območjih lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo. Izjemoma se nezahtevni in enostavni objekti lahko gradijo izven stavbnih zemljišč ob pogoju, da gradnja ne spreminja obstoječe osnovne namenske rabe zemljišča.

2.2.  Prostorski izvedbeni pogoji v enotah urejanja v naselju Kuzma

29. člen

(urbani centri  v naselju Kuzma)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah urejanja KU 1 in KU 9 so na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena mešanim dejavnostim (oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim in podobnim dejavnostim) ter bivanju z oznako podrobne namenske rabe CU, dopustni posegi iz 19. člena tega odloka za te objekte:

●  stanovanjske stavbe:

-  eno ali več stanovanjske stavbe,

-  stanovanjske stavbe za posebne namene

●  nestanovanjske stavbe:

-  gostinske stavbe (hoteli, gostilne, restavracije, točilnice, stavbe za kratkotrajno namestitev),

-  upravne in pisarniške stavbe (javna uprava, banke, pošte, zavarovalnice),

-  trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (vključno z bencinskim servisom)

-  stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,

-  stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej, ipd)

-  druge nestanovanjske stavbe

●  gradbeno inženirski objekti:

-  objekti transportne infrastrukture (ceste),

-  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, vključno s čistilno napravo;

-  drugi gradbeno inženirski objekti (objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas).

● nezahtevni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: garaža (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), uta oziroma senčnica (velikosti do 15 m², višine do 3 m), bazeni (površina do 30 m2, globina do 1,35 m), utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine 4 m);

  -  ograje (višine do 1,5 m, ob igriščih do 4 m);

  -  škarpe in podporni zidovi (višina do 1,5 m);

  - pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m), postajališče, bazne postaje (višina antenskega droga do 10 m nad streho), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja;

  - začasni objekti: kiosk (velikost do 20 m², višine do 3,5 m):

  - spominska obeležja (površina do 1 m²):

  - objekti za oglaševanje: stolpi, panoji (velikost do 20 m², višine do 7 m);

  -  objekt za telekomunikacijsko opremo (površina do 30 m2, antene višina do 10 m).

 ● enostavni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m², višine do 3,5 m), rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (prostornina do 5 m3), zbiralnik za kapnico (velikost do 30 m²), enoetažni pritlični objekt (velikost do 4 m², višine do 2 m), utrjeno dvorišče (velikost do 300 m²);

  - pomožni infrastrukturni objekti: cestni objekti (za odvodnjavanje, objekt javne razsvetljave), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje), telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (vodovodni priključek, objekt s hidroforno napravo o ziroma s prečrpališčem tlorisne velikosti do 20 m2, višine do 4 m, kanalizacijski priključek, mala komunalna čistilna naprava (do 50 populacijskih enot), ekološki otok velikosti do 100 m², cestni priključek, priključek na toplovod), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja;

  - začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt (velikosti do 50 m² višine do 4 m), pokrit prostor – šotor (velikosti do 500 m2, višine do 4 m), oder z nadstreškom (velikosti do 30 m2, višine do 6 m), cirkus, začasna tribuna (velikosti do 1000 m2, višine do 6 m), začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi (velikosti do 15 m² višine do 4 m);

  - vadbeni objekti: igrišča za šport in rekreacijo, kolesarska steza, sprehajalna pot, trim steza, vzletišče;

  - spominska obeležja na fasadah  (velikost do 1 m²), obeležja na pokopališčih;

  - urbana oprema: nadkrita čakalnica (velikosti do 15 m², višine do 4 m), javna kolesarnica (velikosti do 15 m², višine do 4 m), javna telefonska govorilnica  (velikosti do 10 m²),  transparent (velikosti 8m x 1 m, 5,5 m nad cesto), skulptura  (velikosti do 100 m², višine do 4 m), večnamenski kiosk (velikosti do 30 m², višine do 4 m), vodnjak oziroma okrasni bazen (velikosti do 100 m², višine do 4 m), montažna sanitarna enota, otroško igrišče (velikosti do 500 m²), obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2m x 2m).

 (2) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, so dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

 (3) Na območjih vodnih površin z oznako podrobne namenske rabe VC, je dopustna naprava lesenih pomolov in lesenih mostov ter objektov:

● potrebnih za rabo in varstvo voda,

● namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

● namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Vsi posegi na vodna in priobalna zemljišča so dopustni ob predhodnem vodnem soglasju.

 (4) Dopustni so še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.

 (5) V enoti urejanja KU 1 se na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki so površine drugih zelenih površin opusti intenzivna kmetijska raba, vzpostavi se nadomestni habitat pod pogoji iz točke f/1 tega člena. Gradnja objektov ni dopustna.

b) Pogoji glede lege objektov

 (1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in družbene objekte se locira vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Nezahtevne in enostavne  objekte se locira v notranjosti parcele.

 (2) Najmanjši odmik objektov od sosednje  parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če se tako sporazumeta oba soseda. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Pri posegih v bližini potokov se upošteva odmik 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Odmik od javne občinske ceste ali poti  je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

 (3) Ob ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.

 (4) Nezahtevne in enostavne objekte na zemljiških parcelah večstanovanjskih stavb se lahko zgradi za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti.

(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Osvetljevanje fasad in objektov za oglaševanje ni dopustno.

c) Pogoji glede velikosti

 (1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost objektov na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša 0,6.

 (2) Višina stanovanjskih objektov je največ dve stanovanjski etaži nad terenom, višina javnih in družbenih objektov pa največ štiri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, vključno z izkoriščenim podstrešjem (višina stanovanjske etaže je 2,8 m). Kota tal pritličja je na višini 0,30 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

 (3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva velikosti, navedene v 1. točki tega člena oziroma veljavne  predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

č) Pogoji glede oblikovanja

Tlorisna oblika objektov je poljubna: lahko so kvadratne, podolgovate ali lomljene  oblike. Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 30 – 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Enokapne in ravne strehe so možne a večjih javnih in družbenih objektih in na pomožnih objektih.  Na strehe je možna namestitev sončnih kolektorjev, pod pogojem, da ne spreminjajo oblike in višine strehe. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo- rjavo).

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

 (1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele.

(2) Velikost gradbene parcele mora zagotavljati površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Parcele se uredijo glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni, na nepozidanih površinah v enoti urejanja KU 9 se v največji možni meri ohranjajo mokrotni travniki. Ob večstanovanjskih objektih mora biti vsaj 25% parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi listavce.

 (3) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

(4) Možno je delno nasutje terena ob objektih do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.

 (5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina cestne ograje ob parcelah z individualnimi stanovanjskimi objekti ne sme presegati višine 1,20 m, ograja v notranjosti parcele in ob javnih objektih je lahko visoka do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

 (6) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni parceli.

 (7) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto stavbe in sicer:

 (8) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.

e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Enoti urejanja se priključi na krajevno omrežje javne gospodarske infrastrukture, vključno s kanalizacijo.

(2) V enotah urejanja se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi.

(3) Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 47. in 48. člena tega odloka

f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V enoti urejanja KU 1 se na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo ZD nadomesti in vzdržuje habitatni tip PHT 37.37. Za vzpostavitev tega habitatnega tipa naj se na tem območju vzdržuje ustrezen nivo talne vode. Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe je potrebno sejanje travne mešanice z modro stožko. Popolnoma se naj opusti intenzivna kmetijska raba in gnojenje. Kosi se naj enkrat letno v poznem poletju. Pokošen material se naj vedno odstrani s travnikov.

(2) V enoti urejanja KU 1 se pri rekonstrukciji ali novogradnji cest predhodno popiše dvoživke. V primeru evidentiranja črnih točk povozov dvoživk se uredijo podhodi in ograje za dvoživke. Ohranja se mejice, omejke, sadovnjake, posamezna drevesa ter gozdne otoke. V kolikor to ni mogoče naj se ti ponovno vzpostavijo ob umeščanju objektov v prostor.

 (3) Za enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz   49., 50., 51., 52, 53. in 60. člena tega odloka.

g) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

V enotah urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 61. člena tega odloka.

30. člen

(cerkveni kompleksi v Kuzmi in Gornjih Slavečih)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 (1) V enotah urejanja KU 7 in GS 8 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CD in namenjena za verske, izobraževalne in vzgojne dejavnosti, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo rekonstrukcijo, spremembo namembnosti in vzdrževanje obstoječega cerkvenega objekta ter gradnjo in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov v enoti ni dopustna.

 (2) Nezahtevni objekti, ki so dopustni na stavbnih zemljiščih v enotah so:

  - objekti za lastne potrebe: garaža (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), uta oziroma senčnica (velikosti do 15 m², višine do 3 m),  utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine 4 m);

  -  ograje (višine do 1,5 );

  - pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m), postajališče,

  - začasni kiosk (velikost do 20 m², višine do 3,5 m):

  - spominska obeležja (površina do 1 m²):

 (3) Enostavni objekti, ki so dopustni na stavbnih zemljiščih v enotah urejanja so:

  - objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m², višine do 3,5 m), utrjeno dvorišče (velikost do 300 m²);

  - pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek;

b) Pogoji glede lege objektov

 (1) Nezahtevne in enostavne objekte se lahko zgradi ali postavi le kot prizidke k obstoječim spremljajočim objektom pod pogojem, da ne zakrivajo pogledov na enoto kulturne dediščine. K cerkveni stavbi prizidava in postavitev objektov ali naprav ni dovoljena.

 (2) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda.

 (3) Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko.

 (4) Spominska obeležja in objekte za oglaševanje se ne sme nameščati na cerkveno stavbo.

c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja

 (1) Pri rekonstrukciji in vzdrževanju  cerkvenega objekta se varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta.

 (2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva velikosti, navedene v 1. točki tega člena oziroma veljavne  predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

 (3)  Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih objektih

č) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev okolice.

 (1) Delitev parcel znotraj kompleksa ni možna. Ohranjajo se vse zelene površine kot strukturni elementi območja.

 (2) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograja mora biti transparentna (kovinska z žičnim polnilom) do višine 1,60 m.

d) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) V enoti urejanja se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

(2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 47. in 48. člena tega odloka.

e) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

 (1) Objekte stavbne dediščine se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objektov.

 (2) Vse posege v cerkvenih kompleksih se izvaja v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.

 (3) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 49., 50., 51., 52., 53. in 60. člena tega odloka.

f) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

V enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 61. člena tega odloka.

31. člen

(šola)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 (1)  V enoti urejanja KU 2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti za izobraževanje (šole), z oznako podrobnejše namenske rabe CD dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

●  nestanovanjske stavbe:

-   stavbe splošnega družbenega pomena (za izobraževanje, kulturo, razvedrilo, športne dvorane)

●  gradbeno inženirski objekti:

-  objekti transportne infrastrukture (ceste),

-  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-  drugi gradbeno inženirski objekti (objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas).

● nezahtevni objekti: 

  - objekti za lastne potrebe: garaža (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), uta oziroma senčnica (velikosti do 15 m², višine do 3 m), utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine 4 m);

  -  ograje (višine do 1,5 m, ob igriščih do 4,5 m);

  - pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m), postajališče;

  - začasni kiosk (velikost do 20 m², višine do 3,5 m):

  - spominska obeležja (površina do 1 m²):

  - objekti za oglaševanje: stolpi, panoji (velikost do 20 m², višine do 7 m);

● enostavni objekti,

  - objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m², višine do 3,5 m), zbiralnik za kapnico (velikost do 30 m²), enoetažni pritlični objekt (velikost do 4 m², višine do 2 m), utrjeno dvorišče (velikost do 300 m²);

  - pomožni infrastrukturni objekti: cestni objekti (za odvodnjavanje, objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, prečrpališče, mala komunalna čistilna naprava za 50 enot, ekološki otok velikosti do 100 m², cestni priključek, priključek na toplovod),

  - začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt (velikosti do 50 m² višine do 4 m), pokrit prostor – šotor (velikosti do 500 m², višine do 6 m), oder z nadstreškom (velikosti do 30 m² višine do 6 m), pokrit prireditveni prostor  (velikosti do 500 m²),  cirkus, začasna tribuna (velikosti do 1000 m² višine do 6 m), začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi (velikosti do 15 m² višine do 4 m);

  - vadbeni objekti: igrišča za šport in rekreacijo, kolesarska steza,

  - spominska obeležja na fasadah  (velikost do 1 m²);

  - urbana oprema: nadkrita čakalnica (velikosti do 15 m², višine do 4 m), javna kolesarnica (velikosti do 15 m², višine do 4 m), javna telefonska govorilnica  (velikosti do 10 m²),  transparent (velikosti 8m x 1 m, 5,5 m nad cesto), skulptura  (velikosti do 100 m², višine do 4 m), večnamenski kiosk (velikosti do 30 m², višine do 4 m), montažna sanitarna enota (velikosti do 20 m² višine do 4 m), vodnjak oziroma okrasni bazen (velikosti do 100 m², višine do 4 m), otroško igrišče (velikosti do 500 m²), obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2m x 2m).

 (2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine individualnih stanovanjskih hiš, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim z oznako podrobnejše namenske rabe SS, je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

●  stanovanjske stavbe:

-  eno ali več stanovanjske stavbe,

●  gradbeno inženirski objekti:

-  objekti transportne infrastrukture (ceste),

-  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

● nezahtevni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: drvarnica (velikosti do 12 m², višine do 3m), garaža (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), steklenjak (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), uta oziroma senčnica (velikosti do 15 m², višine do 3 m), bazen (velikosti do 30 m², globine do 1,35 m), lopa (velikosti do15 m², višine do 4m), utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine 4 m);

  -  ograje;

  - pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m), postajališče;

  - začasni kiosk (velikost do 20 m², višine do 3,5 m):

  - spominska obeležja (površina do 1 m²):

  - objekti za oglaševanje: stolpi, panoji (velikost do 20 m², višine do 7 m);

● enostavni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m², višine do 3,5 m), rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (velikosti do 5 m³), vrtina ali vodnjak (globine do 30m), zbiralnik za kapnico (velikost do 30 m²), enoetažni pritlični objekt (velikost do 4 m², višine do 2 m), utrjeno dvorišče (velikost do 300 m²);

  - pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk do 30 m²), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče do 20 m² in višine do 4 m, kanalizacijski priključek, ekološki otok velikosti do 100 m², cestni priključek, priključek na toplovod), objekti za spremljanje stanja okolja (velikosti do 5 m² z drogom do višine 10 m), vrtina ali vodnjak za raziskave;

 - začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt (velikosti do 50 m² višine do 4 m), začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi (velikosti do 15 m² višine do 4 m);

  - spominska obeležja na fasadah  (velikost do 1 m²);

  - urbana oprema: nadkrita čakalnica (velikosti do 15 m², višine do 4 m), javna kolesarnica (velikosti do 15 m², višine do 4 m), javna telefonska govorilnica  (velikosti do 10 m²),  transparent (velikosti 8m x 1 m, 5,5 m nad cesto), skulptura  (velikosti do 100 m², višine do 4 m), večnamenski kiosk (velikosti do 30 m², višine do 4 m), vodnjak oziroma okrasni bazen (velikosti do 100 m², višine do 4 m), otroško igrišče (velikosti do 500 m²), obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2m x 2m).

 (3) Na območjih športnih površin, ki so namenjene rekreaciji  z oznako podrobnejše namenske rabe BC, je dopustna ureditev in vzdrževanje utrjenih igrišč ter gradnja oziroma postavitev:

● nezahtevnih objektov: 

  -  ograje (višine do 4,5 m);

  - pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m), postajališče;

  - objekti za oglaševanje: stolpi, panoji (velikost do 20 m², višine do 7 m);

● enostavnih objektov:

  - pomožni infrastrukturni objekti: objekti javne razsvetljave, nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, ekološki otok velikosti do 100 m²),

  - začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt (velikosti do 50 m² višine do 4 m), pokrit prostor – šotor (velikosti do 500 m², višine do 6 m), oder z nadstreškom (velikosti do 30 m² višine do 6 m), pokrit prireditveni prostor  (velikosti do 500 m²),  cirkus, začasna tribuna (velikosti do 1000 m² višine do 6 m),

  - vadbeni objekti: igrišča za šport in rekreacijo,

  - urbana oprema: montažna sanitarna enota (velikosti do 20 m² višine do 4 m), otroško igrišče (velikosti do 500 m²), obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2m x 2m).

 (4) Na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki so površine drugih zelenih površin, dopustno vzdrževanje obstoječih travniških površin in gradnja gradbeno inženirskih objektov: pločnik, kolesarska steza, prenosni in distribucijski cevovodi, prečrpališče za kanalizacijo, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. Možna je tudi postavitev urbane opreme: klopi, senčnica, transparenti.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

 (1) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča za 20 % sedanje tlorisne površine. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene  oblike. Višina šolske stavbe je največ štiri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, višina stanovanjskega bloka 3 stanovanjske etaže nad terenom, višina individualnih stanovanjskih hiš pa 2 stanovanjski etaži nad terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. (Višina stanovanjske etaže je 2,8 m).

(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje  parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti  4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.

 (3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva velikosti, navedene v 1. in 2. točki tega člena oziroma veljavne  predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

 (4) Streha na šolskih objektih je lahko v poljubnem naklonu ali ravna s poljubno kritino, na stanovanjskih objektih pa v naklonu od 35 do 45 stopinj. Kritina je poljubna. Na strehe je možna namestitev sončnih kolektorjev, pod pogojem, da ne spreminjajo oblike in višine strehe.

 (5) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko se delno obdelajo v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivorjavo).

 (6) Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.

 (7) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Osvetljevanje fasad in objektov za oglaševanje ni dopustno.

c) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev okolice

 (1) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.

 (2) Pri nadaljnjih gradnjah v šolskem kompleksu se upošteva faktor izkoriščenosti parcele (razmerje med bruto etažno površino vseh objektov na parceli in celotno površino parcele), ki znaša 1,6. Faktor zazidanosti v stanovanjskih območjih je 0,4.

(3) V območju se zagotovi predpisano število parkirnih mest glede na število zaposlenih in sicer 1 parkirno mesto na dva zaposlena. Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(4) Ohranjajo se vse zelene površine kot strukturni elementi območja. Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste vegetacije.

č) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) V enoti urejanja se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

(2) Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 47. in 48. člena tega odloka

d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz  49., 50., 51., 52., 53. in 60. člena tega odloka.

e) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

V enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. i8n 61. člena tega odloka.

32. člen

(stanovanjska  območja v Kuzmi)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 (1)  V enotah urejanja KU 5 in KU 12 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

●  stanovanjske stavbe:

-  eno ali več stanovanjske stavbe,

●  nestanovanjske stavbe:

-  gostinske stavbe, gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,

-  upravne in pisarniške stavbe,

●  gradbeno inženirski objekti:

-  objekti transportne infrastrukture (ceste),

-  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

● nezahtevni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: drvarnica (velikosti do 12 m², višine do 3m), garaža (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), steklenjak (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), uta oziroma senčnica (velikosti do 15 m², višine do 3 m), bazen (velikosti do 30 m², globine do 1,35 m), lopa (velikosti do15 m², višine do 4m), utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine 4 m);

  -  ograje;

  - pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m), bazne postaje (višina antenskega droga do 10 m nad streho, zabojnik za tk opremo do 30 m²), objekt za spremljanje stanja okolja (zabojnik do 30 m²);

  - spominska obeležja (površina do 1 m²):

  - objekti za oglaševanje: stolpi, panoji (velikost do 20 m², višine do 7 m);

● enostavni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m², višine do 3,5 m), rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (velikosti do 5 m³), vrtina ali vodnjak (globine do 30m), zbiralnik za kapnico (velikost do 30 m²), enoetažni pritlični objekt (velikost do 4 m², višine do 2 m), utrjeno dvorišče (velikost do 300 m²);

  - pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk do 30 m²), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče do 20 m² in višine do 4 m, kanalizacijski priključek), ekološki otok velikosti do 100 m², cestni priključek, objekti za spremljanje stanja okolja (velikosti do 5 m² z drogom do višine 10 m), vrtina ali vodnjak za raziskave;

- začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt (velikosti do 50 m² višine do 4 m), začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi (velikosti do 15 m² višine do 4 m);

-  spominska obeležja na fasadah  (velikost do 1 m²);

  - urbana oprema: transparent (velikosti 8m x 1 m, 5,5 m nad cesto), skulptura  (velikosti do 100 m², višine do 4 m), večnamenski kiosk (velikosti do 30 m², višine do 4 m), vodnjak oziroma okrasni bazen (velikosti do 100 m², višine do 4 m), obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2m x 2m).

 (2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

 (3) V enoti urejanja KU 5 so na vodnih zemljiščih in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja:

-   objektov javne infrastrukture in objektov  potrebnih za rabo in varstvo voda,

-   objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

-   objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Dopustna je še dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja.

 (4) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

 (b) Pogoji glede lege objektov

 (1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske objekte se locira vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Nezahtevne in enostavne  objekte se locira v notranjosti parcele.

 (2) Najmanjši odmik objektov od sosednje  parcelne meje je 1,0 m, v vseh enotah velja za vse objekte na eni parceli zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. 

 (3) Odmik od javne občinske ceste ali poti je  4,0, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. V enoti urejanja KU-5 se pri umeščanju objektov upošteva 5 m odmik od potoka.

 (4) Nezahtevne in enostavne objekte na zemljiških parcelah se lahko zgradi za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti 0,4

c) Pogoji glede velikosti

Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča faktor zazidanosti. Ob ulici se velikost objektov lahko poveča v širino do sosednje parcelne meje, ob upoštevanju pogojev glede odmikov. Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad terenom. (Višina stanovanjske etaže je 2,8 m). Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva veljavne  predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in se jih šteje v površine za izračun faktorja zazidanosti.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna ali kvadratna. Strehe so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj in poljubno kritino. Možne so tudi enokapne ali ravne strehe. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dopustni tudi pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Na strehe je možna namestitev sončnih kolektorjev, pod pogojem, da ne spreminjajo oblike in višine strehe. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so obdelane z različnimi materiali. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako in podobno, kot osnovni objekt.

 (2) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

 (3) Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se v vseh enotah izvede podzemno.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

 (1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele.

 (2) Velikost gradbene parcele mora zagotavjati površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob večstanovanjskih objektih mora biti vsaj 25% parcele namenjene za ureditev zelenih površin.

Velikost in obliko novih gradbenih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

 (4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcel je višina lahko do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

(5) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto stavbe in sicer:

 (6) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(7) V vseh enotah urejanja se ohranjajo vse zelene površine kot strukturni elementi krajine. Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste vegetacije. V enoti urejanja KU-5 se ohranja obrežna zarast ob potoku.

e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) V vseh enotah urejanja se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

(2) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz  47. in 48. člena tega odloka

f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V enotah urejanja, kjer so evidentirani prednostni habitatni tipi in se jih zaradi predvidenih posegov ne more ohraniti v obstoječem stanju, se investitorje posegov zaveže, da pred izdajo gradbenega dovoljenja zagotovijo nadomestitev habitatnih tipov. Habitatni tipi se nadomestijo v enotah urejanja NH 1, NH 2, NH 3, NH 4, NH 5 in NH 7 in se uredijo pod pogoji in ob priporočilih iz 37. člena tega odloka:

- v enoti urejanja KU 5  se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 489 k.o. Kuzma nadomesti v skupni velikosti 1019 m2,

- v enoti urejanja KU 12 se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 866 k.o. Kuzma nadomesti v skupni v velikosti 1197 m2,

- v enoti urejanja KU 12 se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 860/2 k.o. Kuzma nadomesti v skupni v velikosti 560 m2,

- v enoti urejanja KU 12 se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 927 k.o. Kuzma nadomesti v skupni v velikosti 303 m2,

- v enoti urejanja KU 12 se habitatni tip PHT 38.22 na parcelah št. 928, 929 in 930 k.o. Kuzma nadomesti v skupni v velikosti 739 m2,

- v enoti urejanja KU 12 se habitatni tip PHT 38.22 na parcelah št. 926, 927, 859/8 in 859/9 k.o. Kuzma nadomesti v skupni v velikosti 3016 m2,

 (2) V enoti urejanja KU 5 naj se ne regulira vodnega jarka. Ob njegovi celotni dolžini se zasadi pas lesne vegetacije, uporabi se vegetacija, ki raste v bližini. V jarek je dopusten le odvod očiščenih meteornih vod.

 (3) V vseh enotah urejanja se pri rekonstrukciji ali novogradnji cest predhodno popiše dvoživke. V primeru evidentiranja črnih točk povozov dvoživk se uredijo podhodi in ograje za dvoživke.

 (4) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 49., 50., 51., 52., 53. in 60. člena tega odloka.

g) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

V enotah urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 61. člena tega odloka.

33. člen

(podeželski del naselja Kuzma)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)  V enoti urejanja KU 6 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskega naselja, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

●  stanovanjske stavbe:

-  eno ali dvo stanovanjske stavbe,

●  nestanovanjske stavbe:

-  gostinske stavbe, gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,

-  upravne in pisarniške stavbe,

-  trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez z bencinskih servisov),

-  druge nestanovanjske stavbe (kmetijske stavbe za rastlinsko pridelavo, za rejo živali in spravilo pridelka);

●  gradbeno inženirski objekti:

-  objekti transportne infrastrukture (ceste),

-  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

● nezahtevni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: drvarnica (velikosti do 12 m², višine do 3m), garaža (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), steklenjak (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), uta oziroma senčnica (velikosti do 15 m², višine do 3 m), bazen (velikosti do 30 m², globine do 1,35 m), lopa (velikosti do15 m², višine do 4m), utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine 4 m);

  -  ograje;

  - pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m), bazne postaje (višina antenskega droga do 10 m nad streho, zabojnik za tk opremo do 30 m²), objekt za spremljanje stanja okolja (zabojnik do 30 m²);

  - pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:  kozolec (velikost do 150 m2, višine do 6 m), kmečka lopa (velikost do 30 m², višine do 5 m), rastlinjak (do višine do 3 m), silos (koritasti velikost do 150 m², stolpni velikosti do 30 m2, višine do 8 m), skedenj (velikost do 150 m², višine do 6 m), senik (velikost do 150 m², višine do 6 m), gnojišče (velikost do 200 m², višine do 2 m), zbiralnik gnojevke in gnojnice (velikost do 150 m³), vodni zbiralnik (velikost do 1000 m², globine do 2 m), betonsko korito (velikost do 20 m²),

 - začasni kiosk (velikost do 20 m², višine do 3,5 m):

  - spominska obeležja (površina do 1 m²):

  - objekti za oglaševanje: stolpi, panoji (velikost do 20 m², višine do 7 m);

● enostavni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m², višine do 3,5 m), rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (velikosti do 5 m³), vrtina ali vodnjak (globine do 30m), zbiralnik za kapnico (velikost do 30 m²), enoetažni pritlični objekt (velikost do 4 m², višine do 2 m), utrjeno dvorišče (velikost do 300 m²);

  - pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk do 30 m²), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče do 20 m² in višine do 4 m, kanalizacijski priključek, mala komunalna čistilna naprava do 50 enot, ekološki otok velikosti do 100 m², cestni priključek, objekti za spremljanje stanja okolja (velikosti do 5 m² z drogom do višine 10 m), vrtina ali vodnjak za raziskave;

  - pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak (velikost do 20 m², višine do 3 m), betonski ribnik (velikost do 30 m²), naravni ribnik (velikost do 100 m², globine do 2 m), vrtina ali vodnjak (globine do 30 m), hlevski izpust (velikost do 180 m²), ograja za pašo (višine do 1,5 m), rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik (velikost do 30 m², višine do 6 m)

 - začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt (velikosti do 50 m² višine do 4 m), oder z nadstreškom (velikosti do 30 m² višine do 6 m), pokrit prireditveni prostor  (velikosti do 500 m²),  začasna tribuna (velikosti do 1000 m² višine do 6 m), začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi (velikosti do 15 m² višine do 4 m);

-  spominska obeležja na fasadah  (velikost do 1 m²);

- urbana oprema: nadkrita čakalnica (velikosti do 15 m², višine do 4 m), javna kolesarnica (velikosti do 15 m², višine do 4 m),  transparent (velikosti 8m x 1 m, 5,5 m nad cesto), skulptura  (velikosti do 100 m², višine do 4 m), večnamenski kiosk (velikosti do 30 m², višine do 4 m), montažna sanitarna enota (velikosti do 20 m² višine do 4 m), vodnjak oziroma okrasni bazen (velikosti do 100 m², višine do 4 m), otroško igrišče (velikosti do 500 m²), obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2m x 2m).

 (2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

 (b) Pogoji glede lege objektov

 (1)  Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in javne objekte se locira vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto. Kmetijske objekte ter nezahtevne in enostavne  objekte se locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.

 (2) Najmanjši odmik objektov od sosednje  parcelne meje je 1,0 m, v vseh enotah velja za vse objekte na eni parceli zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost.  Odmik od javne občinske ceste ali poti je  4,0, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

 (3) Nezahtevne in enostavne objekte na zemljiških parcelah se lahko zgradi za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti 0,

c) Pogoji glede velikosti

Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča faktor zazidanosti. Velikost novih objektov se prilagodi parceli v skladu s faktorjem zazidanosti in odmiki. Višina stanovanjskih objektov je dve stanovanjski nad urejenim terenom, višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov je prav tako do dve stanovanjski etaži nad terenom. (Višina stanovanjske etaže je 2,8 m). Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(2) Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva veljavne  predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in se jih šteje v površine za izračun faktorja zazidanosti.

č) Pogoji glede oblikovanja

 (1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna. Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno kritino in napušči od 30 do 80 cm. Smeri slemen so praviloma vzporedne z ulico. Manjši nakloni strešin so dopustni pri večjih kmetijskih objektih in pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Na strehe je možna namestitev sončnih kolektorjev in drugih energetskih objektov, pod pogojem, da ne spreminjajo oblike in višine strehe.

(2) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so obdelane z različnimi materiali. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako in podobno, kot osnovni objekt.

 (3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

 (4) Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se v vseh enotah izvede podzemno.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

 (1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele.

 (2) Velikost in obliko novih gradbenih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

 (4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

(5) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto stavbe in sicer:

 (6) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(7) V enoti urejanja se ohranjajo vse zelene površine kot strukturni elementi krajine. Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste vegetacije.

e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) V vseh enotah urejanja se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

(2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 47. in 48. člena tega odloka

f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

 (1) V enoti urejanja se pri rekonstrukciji ali novogradnji cest predhodno popiše dvoživke. V primeru evidentiranja črnih točk povozov dvoživk se uredijo podhodi in ograje za dvoživke.

 (2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz  49., 50., 51., 52., 53. in 60. člena tega odloka.

g) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

V enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 61. člena tega odloka.

34. člen

(rekreacijska cona v Kuzmi)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 (1) V enoti urejanja KU 4 je na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji v naravi z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, dopustna gradnja ograje ob igrišču, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna).

 (2) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe BC, ki so športne površine in objekti, je dopustna gradnja novih objektov ter rekonstrukcija in odstranitev  naslednjih vrst objektov:

● klubski objekti s sanitarijami, garderobami in skupnimi prostori,

● gradbeno inženirski objekti:

   - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

● nezahtevni objekti:

   -  ograja,

   -  pomožni energetski in komunalni infrastrukturni objekti,

   -  začasni objekt (kiosk) za prireditve,

   -  spominska obeležja,

   - objekt za oglaševanje (stolp ali pano površine do 20 m2, višine do 7 m),

    - urbana oprema (transparent, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, obešanka na drogu javne razsvetljave).

● enostavni objekti:

   -  pomožni energetski in komunalni infrastrukturni objekti,

   -  začasni objekti:  odprt sezonski gostinski vrt, pokrit prostor (velikosti do 500m2, višine do 6 m), šotor, oder z nadstreškom (velikosti do 30 m2, višine do 6 m), cirkus, začasna tribuna velikosti do 1000 m2, višine do 6 m).

 (3)  Na območju stavbnih zemljišč, ki je namenjeno za prometno infrastrukturo s podrobnejšo namensko rabo PO, je možna ureditev utrjenega parkirišča za osebne avtomobile, javna razsvetljava in dopolnilna zasaditev.

 (4) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

 (1) Klubske objekte se locira ob igrišču v velikosti do 100 m². Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekt mora biti pritličen in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Na strehi je možna namestitev sončnih kolektorjev ali drugih energetskih objektov.

 (2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne  predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava objektov in urbane opreme se podredi namenu in mora biti enotna (uporaba enakih materialov).

c) Ureditev parcele

 (1) V enoti urejanja se ohranjajo vse zelene površine kot strukturni elementi krajine. Ob objektu se lahko uredi utrjeno gramozirano parkirišče, asfaltiranje ni dopustno.  Ostali del območja izven travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste vegetacije.

 (2) Gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte(cevovodi, energetski vodi) se izvede zemeljsko.

 (3) Ograja na čelnih straneh igrišča je višine do 4 m, ob parcelni meji do 1,2 m. Ograja se ozeleni.

 (4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna.

č) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 (1) V enoti urejanja se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

(2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 47. in 48. člena tega odloka

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

 (1) Pri vzdrževanje travnate površine na igrišču ni dovoljena uporaba pesticidov in mineralnih gnojil. Prav tako ni dovoljeno nasipavati terena in spreminjati hidroloških razmer.

(2) Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz  49., 50., 51., 52., 53. in 60. člena tega odloka.

e) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

V enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57. in 58. člena tega odloka.

35. člen

(park ob potoku)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 (1) V enoti urejanja KU 8 je na območjih zelenih površin, ki so namenjene za ureditev parka, z oznako podrobnejše namenske rabe ZP, dopustna ureditev parka, otroškega igrišča in namestitev urbane opreme. V parkovno ureditev se vključi tudi obrežje potoka. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo. V park naj se namesti gnezdilnice za ptice (pogorelček, smrdokavra, veliki skovik). Načrt izdelave je v Presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN Kuzma na varovana območja narave SCI Goričko, SPA Goričko in KP Goričko (Oikos d.o.o., marec 2010). Pri vzdrževanju površin ni dopustna uporaba pesticidov in mineralnih gnojil. Ohranja se naj travnike.

 (2) Na  območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki so površine drugih zelenih površin, je dopustno le vzdrževanje obstoječih travniških površin s košnjo v poznem poletju. Opusti se intenzivna kmetijska raba. Gradnja objektov ni dopustna.

 (3) Na območju vodnih zemljišč in na priobalnem zemljišču, ki jim pripada, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja:

-  objektov javne infrastrukture in objektov  potrebnih za rabo in varstvo voda,

-   objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

- objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

b) Ostali pogoji

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

2.3.          Prostorski izvedbeni pogoji v enotah urejanja v območjih ostalih stavbnih zemljišč

36. člen

(podeželska naselja in zaselki)

a) pogoji glede namembnosti območja:

 (1)  V enotah urejanja z oznakami MA 1, MA 4, TR 1, TR 2, TR 3, DO 2, DO 4, DO 6, GS 5, GS 6 in GS 7 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

●  stanovanjske stavbe:

-  eno ali dvo stanovanjske stavbe,

●  nestanovanjske stavbe:

-  gostinske stavbe, gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,

-  upravne in pisarniške stavbe,

-  trgovske in druge stavbe za servisne in storitvene dejavnosti (vključno z bencinskimi servisi, v enoti urejanja TR 2 se lahko aktivira obstoječa žaga),

-  stavbe splošnega družbenega pomena,

-  druge nestanovanjske stavbe (kmetijske stavbe za rastlinsko pridelavo, za rejo živali in spravilo pridelka);

●  gradbeno inženirski objekti:

-  objekti transportne infrastrukture (ceste),

-  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

● nezahtevni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: drvarnica (velikosti do 12 m², višine do 3m), garaža (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), steklenjak (velikosti do 30 m², višine do 3,5 m), uta oziroma senčnica (velikosti do 15 m², višine do 3 m), bazen (velikosti do 30 m², globine do 1,35 m), lopa (velikosti do15 m², višine do 4m), utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine 4 m);

  -  ograje;

  -  škarpe in podporni zidovi do višine 1,5 m;

  - pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m), bazne postaje (višina antenskega droga do 10 m nad streho, zabojnik za tk opremo do 30 m²), objekt za spremljanje stanja okolja (zabojnik do 30 m²);

  - pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kozolec (velikost do 150 m2, višine do 6 m),  kmečka lopa (velikost do 30 m², višine do 5 m), rastlinjak (do višine do 3 m), silos (koritasti velikost do 150 m², stolpni velikosti do 30 m2, višine do 8 m), skedenj (velikost do 150 m², višine do 6 m), senik (velikost do 150 m², višine do 6 m), gnojišče (velikost do 200 m², višine do 2 m), zbiralnik gnojevke in gnojnice (velikost do 150 m³), vodni zbiralnik (velikost do 1000 m², globine do 2 m), betonsko korito (velikost do 20 m²),

 -  začasni kiosk (velikost do 20 m², višine do 3,5 m):

  - spominska obeležja (površina do 1 m²):

  - objekti za oglaševanje: stolpi, panoji (velikost do 20 m², višine do 7 m);

● enostavni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m², višine do 3,5 m), rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (velikosti do 5 m³), vrtina ali vodnjak (globine do 30m), zbiralnik za kapnico (velikost do 30 m²), enoetažni pritlični objekt (velikost do 4 m², višine do 2 m), utrjeno dvorišče (velikost do 300 m²);

  - pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk do 30 m²), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče do 20 m² in višine do 4 m, kanalizacijski priključek, mala komunalna čistilna naprava do 50 enot, ekološki otok velikosti do 100 m², cestni priključek, priključek na toplovod), objekti za spremljanje stanja okolja (velikosti do 5 m² z drogom do višine 10 m), vrtina ali vodnjak za raziskave;

  - pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: vrtina ali vodnjak (globine do 30 m), hlevski izpust (velikost do 180 m²), ograja za pašo (višine do 1,5 m), rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik (velikost do 30 m², višine do 6 m)

 - začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt (velikosti do 50 m² višine do 4 m), oder z nadstreškom (velikosti do 30 m² višine do 6 m), pokrit prireditveni prostor  (velikosti do 500 m²), začasna tribuna (velikosti do 1000 m² višine do 6 m), začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi (velikosti do 15 m² višine do 4 m);

-  spominska obeležja na fasadah  (velikost do 1 m²);

- urbana oprema: nadkrita čakalnica (velikosti do 15 m², višine do 4 m), javna kolesarnica (velikosti do 15 m², višine do 4 m), javna telefonska govorilnica  (velikosti do 10 m²),  transparent (velikosti 8m x 1 m, 5,5 m nad cesto), skulptura  (velikosti do 100 m², višine do 4 m), večnamenski kiosk (velikosti do 30 m², višine do 4 m), montažna sanitarna enota (velikosti do 20 m² višine do 4 m), vodnjak oziroma okrasni bazen (velikosti do 100 m², višine do 4 m), otroško igrišče (velikosti do 500 m²), obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2m x 2m).

 (2)  V enotah urejanja MA 1, TR 2 in DO 2  je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti (vaško-gasilski dom), z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:

● upravne in pisarniške stavbe,

● stavbe za družbene, kulturne, vzgojno varstvene in storitvene dejavnosti,

● gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi)

● nezahtevni objekti:

  -  ograje;

  -  pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m),

  -  spominska obeležja (površina do 1 m²):

  -  objekti za oglaševanje: stolpi, panoji (velikost do 20 m², višine do 7 m);

● enostavni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m², višine do 3,5 m), rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (velikosti do 5 m³), enoetažni pritlični objekt (velikost do 4 m², višine do 2 m), utrjeno dvorišče (velikost do 300 m²);

  - pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk do 30 m²), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, ekološki otok velikosti do 100 m², cestni priključek, priključek na toplovod);

 - začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt (velikosti do 50 m² višine do 4 m), oder z nadstreškom (velikosti do 30 m² višine do 6 m), začasni objekt za skladiščenje nenevarnih snovi (velikosti do 15 m² višine do 4 m);

  - spominska obeležja na fasadah  (velikost do 1 m²);

  - urbana oprema: transparent (velikosti 8m x 1 m, 5,5 m nad cesto), skulptura  (velikosti do 100 m², višine do 4 m), večnamenski kiosk (velikosti do 30 m², višine do 4 m), montažna sanitarna enota (velikosti do 20 m² višine do 4 m), otroško igrišče (velikosti do 500 m²), obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2m x 2m).

 (3) V enotah urejanja MA 1, MA 4, TR 2, TR 3, DO 2, DO 4, DO 6, GS 5 in GS 7 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustni naslednji posegi:

- tekoča  vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša

upravljavec tega objekta.

 (4) V enotah urejanja MA 1, MA 4, TR 2, DO 2 in DO 6 so na območjih vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo z oznako podrobnejše namenske rabe VC, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja:

-  objektov javne infrastrukture in objektov  potrebnih za rabo in varstvo voda,

-   objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

- objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

 (5) V enotah urejanja DO 2, GS 5, GS 6, MA 4 in TR 2 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki so površine drugih zelenih površin, dopustno le vzdrževanje obstoječih travniških površin s košnjo v poznem poletju. Opusti se intenzivna kmetijska raba. Na zelenih površinah v enotah urejanja MA 4 in G 6 se ohranjajo prednostni habitatni tipi. Gradnja objektov ni dopustna. Le v enoti urejanja GS 5 je na zemljišču s podrobnejšo namensko rabo ZD možna postavitev manj zahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe.

 (6) V enotah urejanja DO 2 in TR 2 je na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji v naravi, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, dopustna gradnja ograje ob igrišču, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna).

 (7) V enotah urejanja DO 2, DO 6 in TR 2 je na območju stavbnih zemljišč črpališč pitne vode in čistilnih naprav, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in čiščenja komunalnih odplak, z oznako podrobne namenske rabe O, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje objektov in naprav v črpališčih in na čistilnih napravah, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje naprav.

Dopustna je še gradnja prenosnih in distribucijskih cevovodov, elektroenergetskih vodov in komunikacijskih omrežij za potrebe oskrbe (vodni stolpi, vodnjaki, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave).

 (8) V enotah urejanja TR 2 in MA 1 so na kmetijskih zemljiščih znotraj poselitvenega območja, z oznako podrobne namenske rabe K2, poleg primarne rabe dopustni:

●  gradbeno inženirski objekti: cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

● pomožni infrastrukturni objekti: cestni priključek, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek,

● pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, poljska pot, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin, kozolec (do velikosti 30 m²), senik (do velikosti 30 m², višine do 6 m);

Na teh zemljiščih se osnovna kmetijska dejavnost izvaja tako, da ni škodljivih vplivov na poselitvena območja. Prepovedan je razvoz gnojevke in obdelava s hrupno mehanizacijo.

(b) Pogoji glede lege objektov

 (1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in družbene objekte se locira vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Kmetijske objekte ter nezahtevne in enostavne  objekte se locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. Upošteva se faktor zazidanosti 0,4.

 (2) Najmanjši odmik objektov od sosednje  parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če se tako sporazumeta oba soseda. Za vse objekte na eni parceli velja zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcel, ki so pravokotne na cesto. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne občinske ceste ali poti je  4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. V enoti urejanja MA-4, MA-5, TR-2 in DO-2  se pri umeščanju objektov upošteva 5 m odmik od potoka.

 (3) Nezahtevne in enostavne objekte na zemljiških parcelah se lahko zgradi za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste. Objekte za oglaševanje se postavi le v centralnih delih naselij.

c) Pogoji glede velikosti

 (1) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele in odmiki od meja in sosednjih objektov. Višina stanovanjskih objektov je dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina nestanovanjskih in kmetijskih objektov je prav tako do dve stanovanjski etaži nad terenom. (Višina stanovanjske etaže je 2,8 m). Kota tal pritličja je pri vseh objektih do 0,50 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih delih se upošteva višina talne vode.

 (2) Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva veljavne  predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

(3) Kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo parcele in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. Za 1GVŽ je treba zagotoviti najmanj 0,4 ha kmetijskih zemljišč oziroma v skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.

č) Pogoji glede oblikovanja

 (1) Tlorisna oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena. Strehe morajo biti enakostranične dvokapnice z nakloni od 25 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici, z opečno kritino in strešnimi napušči od 30 do 80 cm. Manjši nakloni strešin so dopustni pri večjih kmetijskih objektih, objektih v gospodarski coni in pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Na strehe je možna namestitev sončnih kolektorjev, pod pogojem, da ne spreminjajo oblike in višine strehe. Okenske odprtine na fasadi so pokončne, razporedi se jih simetrično. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so obdelane z različnimi materiali. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani podobno, kot osnovni objekt.

 (2) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

 (3) Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se v vseh enotah izvede podzemno.

d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele.

(2) Velikost gradbene parcele mora zagotavljati površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Velikost in obliko novih parcel narekuje tipologija zazidave. Nove parcele so pravokotne na cesto, podolgovate z ožjo stranico ob cesti. Vsaka parcela mora imeti dostop na javno cesto. Dostopi morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

 (3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli do višine 0,50 m nad bližnjo urejeno dovozno cesto in ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

 (4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

 (5) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto stavbe in sicer:

(6) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

(7) V vseh enotah se ohranjajo vse zelene površine kot strukturni elementi krajine. Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste vegetacije. V enoti urejanja KU-5 se ohranja obrežna zarast ob potoku.

e) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 (1) V vseh enotah urejanja se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

(2) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz  47. in 48. člena tega odloka

f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

 (1) V enoti urejanja TR 1 je enota kulturne dediščine EŠD 23800 – domačija Kacinovi. Varuje se tlorisna in višinska zasnova objekta, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se  pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. 

(2) V enoti urejanja TR 1 je dendrološka naravna vrednota (graden), zato se pri načrtovanju posegov v prostor v bližini upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravne vrednote. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala. Dopustno je le nujno vzdrževanje, ki se mora izvajati tako, da se ne zmanjša vitalnost in zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču.

 (3) V enotah urejanja MA 1, MA 4, TR 2, TR 3, DO 2, GS 5 in GS 7 se pri rekonstrukciji ali novogradnji cest predhodno popiše dvoživke. V primeru evidentiranja črnih točk povozov dvoživk se uredijo podhodi in ograje za dvoživke.

 (4) V enotah urejanja, kjer so evidentirani prednostni habitatni tipi in se jih zaradi predvidenih posegov ne more ohraniti v obstoječem stanju, se investitorje posegov zaveže,  da pred izdajo gradbenega dovoljenja zagotovijo nadomestitev prednostnih habitatnih tipov. Habitatni tipi se nadomestijo v enotah urejanja NH 1, NH 2, NH 3, NH 4, NH 5, NH 6 in KU 1 in se uredijo pod pogoji in ob priporočilih iz 46. člena tega odloka:

- v enoti urejanja TR 1  se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 811 k.o. Trdkova nadomesti v skupni velikosti 922 m²,

- v enoti urejanja TR 2 se nadomesti habitatni tip PHT 38.22 na parcelah št. 478, 1613/2,  1675 in 1617 k.o. Trdkova v skupni velikosti 2374 m²,

- v enoti urejanja DO 6 se nadomesti habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 578/3 k.o. Dolič v skupni velikosti 359 m².

 (5) V enotah urejanja DO 2, GS 5, GS 6, MA 4 in TR 2 se na zelenih površinah z oznako podrobnejše namenske rabe ZD ohranjajo prednostni habitatni tipi pod pogoji iz 46. člena tega odloka.

 (6) V enotah urejanja DO 2, GS 5, GS 6, GS 7 se ohranja mejice, omejke, sadovnjake, posamezna drevesa ter gozdne otoke. V kolikor to ni mogoče naj se ti ponovno vzpostavijo ob umeščanju objektov v prostor.

 (7)  Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz  49., 50., 51., 52., 53. in 60. člena tega odloka.

g) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

 (1) V enotah urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 61. člena tega odloka.

 (2) V enoti urejanja TR 2 je treba stanovanjskim objektom v bližini avtoservisa zagotoviti protihrupno zaščito, če so mejne vrednosti kazalcev hrupa ob teh objektih zaradi dejavnosti v servisu prekomerne.

37. člen

(poselitev v poplavnem območju)

a) pogoji glede namembnosti območja:

 (1)  V enoti urejanja GS 9 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za stanovanja z oznako podrobnejše namenske rabe SS in na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena centralnim dejavnostim (vaško-gasilski dom) z oznako podrobnejše namenske rabe CD ter so v poplavnem območju, dopustno le vzdrževanje in obnova obstoječih objektov (vodni mlin ob potoku in vaško-gasilski dom). Gradnja novih objektov ni dopustna.

 (2) Na vodnih zemljiščih in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja:

-   objektov javne infrastrukture in objektov  potrebnih za rabo in varstvo voda,

-   objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

-   objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Dopustna je še dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in postavitev urbane opreme ob pogoju, da se predhodno pridobi vodno soglasje. Pri posegih v bližini potoka se upošteva odmik 5,0 m od meje vodnega zemljišča.

 (3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

 (4) V enoti urejanja je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki so površine drugih zelenih površin dopustno le vzdrževanje obstoječih travniških površin. Površine so nadomestni prednostni habitati, kjer se vzdržuje obstoječe površine z občasno košnjo v poznem poletju. Možna je sejanje travne mešanice z modro stožko. Opusti se intenzivna kmetijska raba. Območje se prepusti občasnim poplavam.

 (5) V območju so dopustne gradnje in ukrepi, ki  jih dopuščajo predpisi s področja voda. Gradnja novih objektov ni dopustna. Pri posegih na obstoječih objektih se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost.

(6) Za vsak poseg v poplavnem območju, na vodnem in priobalnem  zemljišču se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

 (1) Pri obnovi obstoječih objektov se velikost in oblika objektov ne spreminja.

 (2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne  predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava objektov in urbane opreme se podredi namenu.

c) Ureditev parcele

 (1) Ob vaškem domu se lahko uredi utrjeno gramozirano parkirišče. Ostali del območja se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem.

(2) Pomožne infrastrukturne objekte(cevovodi, energetski vodi) se izvede zemeljsko.

 (3) Ograja ob  parcelni meji je višine  do 1,2 m.

č) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 (1) V enotah urejanja se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Objektov se ne osvetljuje. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

(2) Za enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 47. in 48. člena tega odloka.

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(1) V enoti urejanja je enota kulturne EŠD 6871 – vodni mlin (Frčkov mlin), ki je arhitekturni spomenik. Na objektu so dopustna le vzdrževalna, sanacijska in obnovitvena dela v smislu boljše prezentacije v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. Varuje se tlorisna in višinska zasnova objekta, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta.

 (2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.

 (3) V enoti urejanja se na zelenih površinah z oznako podrobnejše namenske rabe ZD ohranjajo prednostni habitatni tipi pod pogoji iz 46. člena tega odloka.

 (4) V enotah urejanja se pri rekonstrukciji ali novogradnji cest predhodno popiše dvoživke. V primeru evidentiranja črnih točk povozov dvoživk se uredijo podhodi in ograje za dvoživke.

 (5) Enota urejanja je v poplavnem območju. V enoti urejanja so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vse posege v vodna, priobalna in poplavna območja se predhodno pridobi vodno soglasje.

 (6) V enoti urejanja se ohranjajo mejice, omejki, obrežna vegetacija, sadovnjaki in posamezna drevesa. Posegi v obrežno vegetacijo in strugo potoka niso dovoljeni.

 (7) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz  49., 50., 51., 52., 53. in 60. člena tega odloka.

e) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

V enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 61. člena tega odloka.

38. člen

(travnata igrišča in druge zelene površine)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 (1) V enotah urejanja MA 3, GS 1 in GS 3 je na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji v naravi, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, dopustna gradnja ograje ob igrišču, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna).

(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe BC je dopustna gradnja novih objektov ter rekonstrukcija in odstranitev  naslednjih vrst objektov:

● klubski objekti s sanitarijami, garderobami in skupnimi prostori,

● gradbeno inženirski objekti:

   - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

● pomožni objekti:

   -  objekt za oglaševanje, ograja, začasni objekt (kiosk) za prireditve,

   -  pomožni energetski in komunalni infrastrukturni objekti,

   - urbana oprema (transparent, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, obešanka na drogu javne razsvetljave)

 (3) Na območjih podrobnejše namenske rabe ZS je dopustna gradnja ograje ob igrišču, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna).

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Klubske objekte se locira ob igrišču v skupni velikosti do 100 m². Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekt mora biti pritličen in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi.

 (2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne  predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava objektov in urbane opreme se podredi namenu.

c) Ureditev parcele

 (1) V enotah urejanja se ohranjajo vse zelene površine kot strukturni elementi krajine. Ob objektih se lahko uredijo utrjena gramozirana parkirišča, asfaltiranje ni dopustno.  Ostali del območja izven travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste vegetacije.

 (2) Gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte(cevovodi, energetski vodi) se izvede zemeljsko.

(3) Ograja na čelnih straneh igrišča je višine do 4 m, ob parcelni meji do 1,2 m.

 (4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna.

č) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 (1) V enotah urejanja se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Objektov se ne osvetljuje. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

(2) Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 47.in 48. člena tega odloka

d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(1) Pri vzdrževanje travnatih površin na igriščih in v parku ni dovoljena uporaba pesticidov in mineralnih gnojil. Prav tako ni dovoljeno nasipavati terena in spreminjati hidroloških razmer.

 (2) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 49., 50., 51., 52. in 60. člena tega odloka.

e) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

V enotah urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 61. člena tega odloka.

39. člen

(območja pokopališč)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah urejanja KU 3, MA 2, DO 1 in GS 4 so na območju stavbnih zemljišč, ki so zelene površine namenjene za pokop in spominu na umrle, z oznako podrobnejše namenske rabe ZK, dopustna postavitev in vzdrževanje teh objektov:

●  nezahtevni objekti:

  -  ograje;

  -   pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m),

● enostavni objekti:

  - spomeniki in spominska obeležja na pokopališčih;

  - urbana oprema: skulptura  (velikosti do 100 m², višine do 4 m), vodnjak oziroma okrasni bazen (velikosti do 100 m², višine do 4 m),

 (2) Na območju stavbnih zemljišč, ki so zemljišča centralnih dejavnosti s podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in vzdrževanje teh objektov:

● nestanovanjski objekti:

-  mrliške vežice

●  gradbeno inženirski objekti:

-  objekti transportne infrastrukture (ceste, parkirišče),

-  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

●  nezahtevni objekti:

  -  ograje;

  -   pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza (skupne širine 3 m),

● enostavni objekti:

  - spominska obeležja na fasadah  (velikost do 1 m²);

  - urbana oprema: skulptura  (velikosti do 100 m², višine do 4 m), vodnjak oziroma okrasni bazen (velikosti do 100 m², višine do 4 m),

(3)  V enotah urejanja MA 2 in GS 4 je na območju stavbnih zemljišč, ki je namenjeno za prometno infrastrukturo s podrobnejšo namensko rabo PO, možna ureditev utrjenega parkirišča za osebne avtomobile, javna razsvetljava in dopolnilna zasaditev.

 (4)  V enotah urejanja KU 3 in MA 2 je na območju stavbnih zemljišč, ki je namenjeno za prometno infrastrukturo s podrobnejšo namensko rabo PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustni naslednji posegi:

- tekoča  vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša

upravljavec tega objekta.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

 (1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu, kritina je opečna.

 (2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.

c) Ureditev parcele

 (1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvedejo s tlakovanci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne vrste drevja in grmičevja (ciprese, pušpan). Nadomestna ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m.

 (2) Pomožne infrastrukturne objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.

č) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) V enotah urejanja se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Objektov se ne osvetljuje. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

(2) Za vse enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz  47. in 48. člena tega odloka.

d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Na pokopališčih se z opozorilnimi tablami opozarja na omejeno uporabo pesticidov in mineralnih gnojil pri vzdrževanju grobov.

 (2) Za vse enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz  49., 50., 51., 52., 53. in 60. člena tega odloka.

e) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

V enotah urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 61. člena tega odloka.

40. člen

(ostala območja izven naselij)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enoti urejanja DO 5 je na območju stavbnega zemljišča, ki je območje centralnih dejavnosti (vaški zvonik v Doliču), z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječega objekta ter postavitev enostavnih objektov: nadstrešek, utrjeno dvorišče, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti (odprt sezonski gostinski vrt), spominska obeležja ter urbana oprema: transparent, skulptura, otroško igrišče. Pri pogojih glede lege in velikosti objekta se upošteva obstoječe stanje, pri določitvi velikosti enostavnih objektov pa predpisi, ki določajo te objekte.

 (2) V enoti urejanja GS 11 je na območju zelenih površin, ki so parkovne površine, z oznako podrobnejše namenske rabe ZP, dopustna gradnja pomožnih objektov:

   -  objekt za oglaševanje, ograja, začasni objekt (kiosk) za prireditve, leseni mostovi, leseno zavetišče za kolesarje;

   -  pomožni energetski in komunalni infrastrukturni objekti,

   - urbana oprema (lesene klopi, večnamenski leseni kiosk, razsvetljava).

 (3) V enoti urejanja GS-11 so na vodnih zemljiščih in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je gradnja objektov javne infrastrukture in objektov  potrebnih za rabo in varstvo voda pred onesnaženjem ter objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Dopustna je še naprava lesenih mostičkov za prehod pešcev in dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ob potoku.

b) Ostali pogoji

Rekonstrukcijska in vzdrževalna dela ter morebitne odstranitve v enoti urejanja DO 7 naj potekajo v času med 1. septembrom in 15. aprilom, pred začetkom izvajanja je potrebo strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave. Na obstoječe odprtine zvonika se naj ne namešča žičnatih mrež ali polken z režami manjšimi od 50 x 15 cm.

3.0. Območja predvidenih podrobnih prostorskih načrtov

41. člen

(območja predvidenih podrobnih prostorskih načrtov)

(1) V območjih enot urejanja  DO 3, GS 2, GS 10, KU 10, KU 11, KU 13, KU 14, MA 5 in TR 6,  kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, do izdelave le-teh niso dopustni nobeni posegi, razen če ni s tem odlokom določeno drugače.

 (2) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja upoštevajo naslednji pogoji:

a) glede namembnosti območja

-  v enotah urejanja KU 13 in GS 2, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim dejavnostmi, z oznako podrobne namenske rabe SS, so dopustne stanovanjske stavbe, upravne in pisarniške stavb, stavbe za storitvene dejavnosti, gradbeno inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema;

-  v enoti urejanja KU 11,  ki je namenjena bivanju in centralnim dejavnostim z oznako podrobne namenske rabe CU, je dopustna gradnja stanovanjskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in  stavb splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, ipd). Delež površin za centralne dejavnosti mora biti vsaj 50% ali več. Ob objektih s stanovanji mora biti vsaj 25% površin namenjenih za zelene in rekreacijske namene. Do izdelave podrobnega prostorskega načrta je na območju možna postavitev začasnih objektov za prireditve (pokrit prireditveni prostor, cirkus).

-  v enoti urejanja KU  10, ki je gospodarska cona z oznako podrobne namenske rabe IG in namenjene za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in poslovne dejavnosti, so dopustne obrtne in proizvodne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za skladišča, gradbeno inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema. Možna je gradnja čistilne naprave in prečrpališča. Agresivne industrijske dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bližnja stanovanjska območja, niso dopustne;

-  v enoti urejanja DO 3, ki je namenjena bivanju z oznako podrobne namenske SS in športnim površinam ter objektom, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS in BC, je dopustna gradnja stanovanjskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in  stavb splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, ipd), gradnja športnih objektov ter ureditev travnatega igrišča. V območju je načrtovana tudi čistilna naprava in ureditev športnega igrišča s pripadajočimi objekti. Do izdelave podrobnega prostorskega načrta so dopustni vsi gradbeni posegi na obstoječih objektih (rekonstrukcija, sprememba namembnosti in vzdrževanje).

- v enotah urejanja MA 5, GS 10, KU 14 in TR 6, ki so namenjene za okoljsko infrastrukturo z oznako podrobne namenske rabe O je dopustna gradnja čistilnih naprave z vsemi spremljajočimi objekti in napravami ter površinami.

b) pogoji glede velikosti in oblikovanja

 (1) V vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu območja. Parcelacija v enotah KU-11, KU-13 in DO 3  mora biti pravokotna na dovozne ceste. Širina parcel ob cesti za samostojne stanovanjske objekte  ne sme biti manjša od 18 m. Višina objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad terenom (2 x 2,8 m), strehe morajo biti enakostranične dvokapnice z večjimi nakloni in opečno kritino.

 (2)  Velikost posameznih objektov v enoti urejanja KU 10 ne sme presegati 600 m², upošteva se faktor zazidanosti, ki znaša 0,8. Višina objektov ne sme presegati treh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom.

 (3)  V enoti urejanja KU 14 se objekt čistilne naprave na parcelo umesti tako, da se ohrani pretežni del parcele v obstoječem stanju, ob robu se zasadi avtohtono drevje in grmičevje.

c) pogoji glede parcelacije

Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se  izvede tako, da z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih je predvidena gradnja objektov in da nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku glede na predvideno podrobnejšo namensko rabo ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele. Velikost gradbenih parcel mora zagotavljati površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob večstanovanjskih objektih mora biti vsaj 25% parcele namenjene za ureditev zelenih površin.

č) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) V vseh enotah urejanja se pri pripravi podrobnih prostorskih načrtov upoštevajo ti pogoji:

- fasad objektov in objektov za oglaševanje naj se ne osvetljuje, možna je ureditev javne razsvetljave, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi, prednostno se uporabljajo svetlobna tipala;

- ohranjajo se strukturni elementi krajine: mejice, omejki, sadovnjaki, posamezna drevesa, gozdni otoki;

- pri zasaditvah se uporabi avtohtona vegetacija;

- površin se v največji možni meri ne utrjuje, ohranjajo se travniki;

(2) V enotah urejanja, kjer so evidentirani prednostni habitati in se jih zaradi predvidenih posegov ne more ohraniti v obstoječem stanju, se lastnike zemljišč in investitorje zaveže, da pred sprejetjem podrobnega prostorskega načrta zagotovijo nadomestitev prednostnih habitatnih tipov.

Habitatni tip PHT 38.22 se nadomešča v enotah urejanja NH 1, NH 2, NH 3, NH 4, NH 5 in NH 6, habitatni tip PHT 37.37 pa se nadomešča v enoti urejanja  KU 1.

Nadomestni habitatni tipi se uredijo pod pogoji in ob priporočilih iz 46. člena tega odloka

- v enoti urejanja KU 10 se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 1026/2 k.o. Kuzma nadomesti v skupni velikosti 1473 m²,

- v enoti urejanja KU 11 se habitatni tip PHT 38.22  na parcelah št.  482, 483, 484, 485, 486 in 495 k.o. Kuzma nadomesti v skupni velikosti  9103 m²,

- v enoti urejanja KU 13 se habitatni tip PHT 38.22  na delih parcel št. 473 in 474  k.o. Kuzma nadomesti v skupni velikosti  3010 m².

 (3) V enotah urejanja KU 11 se v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta naredi popis dvoživk. Če obstoječe ali predvidene ceste sekajo migratorne koridorje dvoživk, je treba urediti podhode in ograje za dvoživke.

(4) V enotah urejanja DO 3 naj se grajene strukture ne umešča v 5 m pas priobalnega zemljišča. Posegi v obrežno vegetacijo in strugo vodotoka niso dovoljeni.

(5) V enoti urejanja KU 10 se na zahodnem in severnem delu enote urejanja in ob potoku predvidi zeleni pas zasajen z avtohtono vegetacijo. Stanovanjskim objektom v bližini gospodarske cone je treba zagotoviti protihrupno zaščito, če so mejne vrednosti kazalcev hrupa ob teh objektih zaradi dejavnosti v gospodarski coni prekomerne.

 (6) V enotah urejanja KU 11 in KU 14 se pri zasaditvi območja uporabi stare sorte sadnega drevja tako, da se vzpostavi visokodebelni sadovnjak. Vanj se umesti po eno gnezdilnico za smrdokavro, pogorelčka in velikega skovika. Navodila za izdelavo in vzdrževanje gnezdilnic se pridobijo s smernicami v fazi priprave podrobnega prostorskega načrta.

 (7) V enoti urejanja GS 2 se ohranja mejice, omejke, sadovnjake, posamezna drevesa ter gozdne otoke. V kolikor to ni mogoče naj se ti ponovno vzpostavijo ob umeščanju objektov v prostor.

4.0. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih krajine

42. člen

(območja urejanja na območju krajine)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 (1) Enoti urejanja EU 1 in EU 2 sta območji krajine, namenjeni kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se po osnovni namenski rabi delita na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC in na površine cest z oznako podrobne namenske rabe PC.

 (2) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi:

● agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

● pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:

  -  nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: rastlinjaki, poljske poti,

  - enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: hlevski izpust, ograja za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči;

● pomožni infrastrukturni objekti: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje s pripadajočimi objekti, cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi;

● enostavni začasni objekti: čebelnjak;

● začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

● ostali posegi:

- vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,

- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč in so razvidne iz katastrskih načrtov ter evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi ceste) ter so vrisane v grafične prikaze gospodarske javne infrastrukture, ki so sestavni del OPN.

 (3) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi:

● agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

● pomožni infrastrukturni objekti: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje s pripadajočimi objekti, cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, vrtina ali vodnjak za raziskave;

● pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:

  - nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:  kmečka lopa, rastlinjak, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice, vodni zbiralnik,

  - enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, naravni ribnik, vrtina ali vodnjak, krmišče, molzišče, hlevski izpust, ograja za pašo, rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik;

● ostali posegi:

- začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,

- rekonstrukcije lokalnih cest, pri tem se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč in so razvidne iz katastrskih načrtov ter evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi ceste) ter so vrisane v grafične prikaze gospodarske javne infrastrukture, ki so sestavni del OPN.

 (4) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni:

● pomožni infrastrukturni objekti: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje s pripadajočimi objekti, cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, objekt za odvodnjavanje ceste, vrtina ali vodnjak za raziskave;

●  pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna pot;

● ostali posegi: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del. Možna je tudi ureditev športnih in rekreacijskih površin, pri katerih ni potrebna odstranitev drevja. Posegi so dopustni pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.

Za vse posege v gozd, ki lahko spremenijo življenjske razmere divjadi in za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, se predhodno pridobi mnenje Zavoda za gozdove.

 (5) Za posege v gozdna zemljišča se upošteva še te pogoje:

- v območjih z majhnim deležem gozda se infrastrukturo načrtuje tako, da se izogiba gozdnim površinam in obvodne vegetacije,

- pri gradnji objektov z ograjami se zagotovi prehode za živali. Pri določitvi prehodov sodeluje služba za varstvo narave, Zavod za gozdove in pristojna lovska organizacija,

- za krčenje gozdov v velikosti nad 5 ha se izvede presoja vplivov na okolje,

- ohrani se vse gozdne prometnice s priključki na ceste višjega reda. Na teh prometnicah se ne sme načrtovati drugih ureditev,

- zagotoviti je treba prometno povezavo gozdnih poti,

- ohranja se vse gozdne ostanke, omejke in biokoridorje. Za posege na teh območjih izda Zavod za gozdove strokovna navodila,

- pri gradnji objektov na robu gozda mora znašati odmik objekta od gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v primeru posega v gozd se uredi gozdni rob,

- za divja odlagališča v gozdu odgovarja lastnik gozda.

 (6) Na območju prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih dopustni naslednji posegi:

- tekoča  vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša

upravljavec tega objekta.

 (7) Na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC, na

območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne

rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti

površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:

● objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti,  potrebni za rabo in varstvo voda,

● objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,

● objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

 (1) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne  predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava objektov in urbane opreme se podredi namenu.

 (2) Pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.

c) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 (1) Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira.

 (2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.

 (3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 47. in 48. člena tega odloka.

č) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

 (1)  V enoti urejanja EU 2 sta enoti kulturne dediščine: EŠD 13754 – domačija Bežan Gornji Slaveči 34 in  EŠD 23799 – domačija Lovenjak v Gornjih Slavečih. Na objektih so dopustna le vzdrževalna, sanacijska in obnovitvena dela v smislu boljše prezentacije v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. Varuje se tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta.

 (2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.

 (3) Celotno območje enote je v območjih varstva narave. Na vseh namenskih površinah se poleg osnovne namenske rabe ohranja biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot. V vseh namenskih površinah je dopustna ureditev turističnih, rekreacijskih in učnih poti ter kolesarskih stez in naprava opazovalnic za naravovarstvene vsebine.

 (4) V enoti urejanja EU 1 je naravna vrednota Lukaj potok, ki je zoološka in  hidrološka naravna vrednota. Na območju naravne vrednote so dopustne le vodnogospodarske ureditev, ki se izvajajo sonaravno in tako, da se ne ogrozi obstoj naravne vrednote: ne spreminjajo se količina vode, hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka Poseg v obrežno vegetacijo je dopusten le zaradi vzdrževalnih del in čiščenja, pri čemer se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.

 (5) V enoti urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Kuzma (ZRSVN, OE Maribor, februar 2009), ki se hranijo na sedežu občine in iz Odloka o krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03).

 (6) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.  Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Vzpodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja vse zelene površine kot strukturne elemente krajine (omejke, živice, gozdne otoke). Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste vegetacije.

 (7) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.

 (8) Kmetijska zemljišča varujemo  pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba osnovne namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta.

 (9) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se  zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.  Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem nosi odgovornost za nastalo škodo v primeru porušitve drevja investitor.

(10)  Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove,  za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.

 (11) Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. Na akumulacijah, ki se uporabljajo v turistične in druge namene,se ohranja tudi biotopska namembnost mirne cone.

 (12)  Na kmetijskih zemljiščih, ki so tudi poplavna območja, so posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij.

 (13) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 49., 50., 51., 52., 53. in 60. člena tega odloka.

d) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 61. člena tega odloka.

e) ostali pogoji

Posegi na kmetijskih zemljiščih se lahko izvajajo pod pogojem, da se ne spreminja osnovna namenska raba in da se ne posega v večje komplekse kmetijskih zemljišč. Gradbeno inženirski objekti in pomožni infrastrukturni objekti se izvedejo podzemno, po končani gradnji se zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.

43. člen

(razpršena poselitev in razpršena gradnja)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V enotah urejanja EU 1 in EU 2, ki je območje krajine, so poleg kmetijskih in gozdnih zemljišč tudi stavbna zemljišča avtohtone razpršene poselitve, z oznako podrobnejše namenske rabe A. Del krajine so tudi posamični objekti brez določene stavbne parcele (razpršena gradnja).

 (2) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve z oznako podrobnejše namenske rabe A, je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje za naslednje vrste objektov:

● stanovanjske stavbe:

- eno ali dvo-stanovanjske

●  nestanovanjske stavbe:

-  gostinske stavbe, gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,

- pisarniške stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti ter za dopolnilne kmetijske dejavnosti,

-  kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter predelavo in skladiščenje,

●  gradbeno inženirski objekti:

-  objekti transportne infrastrukture (ceste),

-  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-  drugi gradbeno inženirski objekti (objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas).

● nezahtevni objekt:

  - objekti za lastne potrebe  (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, nepretočna greznica (prostornina do 50 m3), pretočna greznica (prostornina do 20 m3), rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),

  -  ograje,

  - pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:  kmečka lopa (velikost do 30 m², višine do 5 m), rastlinjak (do višine do 3 m), silos (koritasti velikost do 150 m², stolpni velikosti do 30 m2, višine do 8 m), skedenj (velikost do 150 m², višine do 6 m), senik (velikost do 150 m², višine do 6 m), gnojišče (velikost do 200 m², višine do 2 m), zbiralnik gnojevke in gnojnice (velikost do 150 m³), vodni zbiralnik (velikost do 1000 m², globine do 2 m), betonsko korito (velikost do 20 m²),

● enostavni objekti:

  - objekti za lastne potrebe: nadstrešek (velikost do 30 m², višine do 3,5 m), zajetje, vrtina ali vodnjak (globine do 30m), zbiralnik za kapnico (velikost do 30 m²), enoetažni pritlični objekt (velikost do 4 m², višine do 2 m), utrjeno dvorišče (velikost do 300 m²);

  - pomožni infrastrukturni objekti: cestni objekti (za odvodnjavanje, objekt javne razsvetljave), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk do 30 m²), komunalni objekti (vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave;

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak (velikost do 20 m², višine do 3 m), vrtina ali vodnjak (globine do 30 m), krmišče (velikost do 30 m², višine do 4 m), hlevski izpust (velikost do 180 m²), ograja za pašo (višine do 1,5 m), rastlinjak za gojenje neposredno na zemlji s točkovnimi temelji, senik (velikost do 30 m², višine do 6 m)

  - urbana oprema: skulptura  (velikosti do 100 m², višine do 4 m), vodnjak oziroma okrasni bazen (velikosti do 100 m², višine do 4 m), obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2m x 2m).

 (3) Na zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta ob predhodni odstranitvi obstoječega objekta ter vzdrževanje objekta. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte ne glede na namembnost, pri tem se namembnost in velikost objekta ne spreminja. Na funkcionalnem zemljišču, ki pripada obstoječemu objektu je dopustna še postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so navedeni v 2. točki tega člena

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje

 (1) Nove objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru gradbene parcele, ki je bila določena v gradbenem dovoljenju za obstoječe objekte. Pri tem se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah.

 (2) Na zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta ob predhodni odstranitvi obstoječega objekta ter vzdrževanje objekta. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte ne glede na namembnost, pri tem se namembnost objekta ne spreminja. Ob nadomestni gradnji lahko poveča velikost objekta za 20 % obstoječega tlorisa. Višina objektov se ne spreminja. Gradnja ali postavitev manj zahtevnih in enostavnih objektov je možna le v okviru obstoječega dvorišča.

 (3) Odmik objektov od sosednje  parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če se tako sporazumeta oba soseda, od javne občinske ceste ali poti  4,0 m, od potokov in vodnih površin 1. reda 15,0 m od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.

 (4) Velikost objektov na vseh stavbnih parcelah se pri ponovni gradnji lahko poveča največ za 20 % obstoječe tlorisne velikosti, ob pogoju, da velikost ne sega izven stavbnega zemljišča. Višina se ne spreminja. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

 (5) Kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo parcele in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. Za 1GVŽ je treba zagotoviti najmanj 0,4 ha kmetijskih zemljišč oziroma v skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.

 (6) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 25 – 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno kritino in strešnimi napušči od 30 do 80 cm. Enokapne in ravne strehe so možne le na večjih kmetijskih objektih in na pomožnih objektih.

 (7) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo- rjavo). Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.

c) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

 (1) Vsaka parcela mora imeti dostop na javno cesto. Dostopi morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

 (2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. V enotah urejanja, kjer so uničeni prednostni habitati, se v največji možni meri ohrani obstoječe stanje.

 (3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.

 (4) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto stavbe in sicer:

 (5) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.

 (6) V vseh enotah se ohranjajo vse zelene površine kot strukturni elementi krajine. Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste vegetacije. Ohranja obrežna zarast ob potokih.

č) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 (1) V vseh območjih razpršene poselitve se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.

 (2) V območjih veljajo še splošni pogoji iz  47. in 48. člena tega odloka

f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

V območjih veljajo splošni pogoji iz  49., 50., 51., 52. in 53. člena tega odloka.

d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

 (1)  V enoti urejanja EU 1 sta stavbni zemljišči razpršene poselitve, ki sta enoti kulturne dediščine: EŠD 620197 – domačija Štejflnovi v Kuzmi,  ki je etnološki spomeniki stavbne dediščine in EŠD 620196 - kapelica Sv. Cirila in Metoda v Trdkovi, ki je sakralni spomenik.

 (2)  V enoti urejanja EU 2 sta stavbni zemljišči razpršene poselitve, ki sta enoti kulturne dediščine: EŠD 13754 – domačija Bežan Gornji Slaveči 34 in  EŠD 23799 – domačija Lovenjak v Gornjih Slavečih.

 (3) Na naštetih objektih so dopustna le vzdrževalna, sanacijska in obnovitvena dela v smislu boljše prezentacije v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. Varuje se tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta.

 (4) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.

 (5) Za zemljišča razpršene poselitve, kjer so z gradnjo uničeni prednostni habitati, so pogoji glede urejanja podani v posebnih enotah urejanja v  45. členu  tega odloka.

e) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi enoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58.,59. in 61. člena tega odloka.

44. člen

(Tromejnik)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 (1) Enota urejanja EU 3 je območje ob turistični postojanki Tromejnik, po osnovni namenski rabi gozdna površina z oznako podrobnejše namenske rabe G in površina kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K2.

 (2) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni:

● pomožni infrastrukturni objekti: objekt za odvodnjavanje cest,

●  pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna pot;

● ostali posegi:

- vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,

- ureditev športnih in rekreacijskih površin, pri kateri ni potrebna odstranitev drevja,

- namestitev turističnih obvestilnih tabel,

- ureditev in namestitev opazovalnic za naravovarstvene vsebine.

Posegi so dopustni pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje. Za vse posege v gozd, ki lahko spremenijo življenjske razmere divjadi in za gradnjo pomožnih objektov, se predhodno pridobi mnenje Zavoda za gozdove.

 (3) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi:

- enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, naravni ribnik, vrtina ali vodnjak, krmišče,

- začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,

- rekonstrukcije lokalnih cest,

 (4) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustni naslednji posegi:

- tekoča  vzdrževalna dela in rekonstrukcije,

- gradnja kolesarskih in peš površin,

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša

upravljavec tega objekta.

 (5) V vseh namenskih površinah je dopustna ureditev turističnih, rekreacijskih in učnih poti ter kolesarskih stez in naprava opazovalnic za naravovarstvene vsebine.

b) Ostali pogoji

(1) V enoti urejanja ni priključkov javne gospodarske infrastrukture.

(2) V enoti urejanja je  enota kulturne dediščine EŠD 620200 – tromejnik, ki je memorialni spomenik.

 (3) Celotno območje enote urejanja je v krajinskem parku Goričko, zato se na vseh namenskih površinah poleg osnovne namenske rabe ohranja biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot.

 (4) Upošteva se še pogoje iz 49., 50., 51., 52. in 60. člena tega odloka

45. člen

(območja uničenih habitatov v razpršeni poselitvi)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 (1) Enote urejanja TR 4, TR 5, KU 15, MA 7, DO 7, DO 8, GS 12 in GS 13 so območja stavbnih zemljišč v razpršeni poselitvi, z oznako podrobnejše namenske rabe A, kjer bodo zaradi načrtovanih gradenj in drugih ureditev uničeni prednostni habitatni tipi. Na stavbnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki so navedeni  za ostala območja razpršene poselitve v 43. členu tega odloka.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v območjih razpršene poselitve

Za vse enote urejanja veljajo pogoji iz 43. člena tega odloka

c) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele

Za vse enote urejanja veljajo pogoji iz 43. člena tega odloka

č) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za vse enote urejanja veljajo pogoji iz 43. člena tega odloka

d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

 (1) V enotah urejanja so na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve evidentirani prednostni habitatni tipi, ki se jih zaradi predvidenih posegov ne more ohraniti v obstoječem stanju, zato se investitorje zaveže, da pred izdajo gradbenega dovoljenja zagotovijo nadomestitev prednostnih habitatnih tipov, ki se uredijo pod pogoji iz 46. člena  tega odloka:

- v enoti urejanja TR 4 se habitatni tip PHT 38.22 na parcelah št. 644/1 in 644/2 v k.o. Trdkova nadomesti v skupni velikosti 578 m²,

- v enoti urejanja TR 5 se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 257 v k.o. Trdkova nadomesti v skupni velikosti  338 m²,

- v enoti urejanja KU 15 se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 395 in 397 v k.o. Kuzma nadomesti v skupni velikosti  273 m²,

- v enoti urejanja MA 7 se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 178 v k.o. Matjaševci nadomesti v skupni velikosti 203 m²,

- v enoti urejanja DO 7 se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 319/1 v k.o. Dolič nadomesti v skupni velikosti 492 m²,

- v enoti urejanja DO 8 se habitatni tip PHT 38.22 na parceli št. 276 v k.o. Dolič nadomesti v skupni velikosti 742 m².

 (2)  V enoti urejanja GS 12 so zaradi gradnje uničeni habitati na parceli št. 639 v k.o. Gornji Slaveči, v velikosti 347 m², v enoti urejanja GS 13 pa na parceli št. 644 v k.o. Gornji Slaveči, v velikosti 702 m². Na nepozidanem  delu parcel se zasadi stare sorte sadnega drevja tako, da se vzpostavi visokodebelni sadovnjak. Vanj se umesti po eno gnezdilnico za smrdokavro, pogorelčka in velikega skovika. Navodila za izdelavo in vzdrževanje gnezdilnic se pridobijo s projektnimi pogoji v fazi priprave projektne dokumentacije.

e) pogoji glede varovanja zdravja ljudi

Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 61. člena tega odloka

46. člen

(nadomestni habitati)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 (1) Enote urejanja NH 1, NH 2, NH 3, NH 4, NH 5, in NH 6 so območja kmetijskih in gozdnih zemljišč, kjer se ohranjajo in nadomestijo prednostni habitatni tipi, uničeni z gradnjo objektov v enotah urejanja s stavbnimi zemljišči.

(2) Na površinah s prednostnimi habitatnimi tipi v enotah urejanja iz 1. točke tega člena ni dopustna gradnja nobenih objektov.

 (3) V enoti urejanja MA 6 so na območjih stavbnih zemljišč v razpršeni poselitvi z oznako podrobnejše namenske rabe A dopustni vsi posegi in pod pogoji, ki so navedeni za ostala območja razpršene poselitve v 43. členu tega odloka. Na območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZD niso dopustni nobeni posegi.

b) Pogoji glede nadomestitve prednostnih habitatov

(1) V enoti urejanja KU 1 se nadomesti in vzdržuje habitatni tip PHT 37.31. Za vzpostavitev tega habitatnega tipa naj se na tem območju vzdržuje ustrezen nivo talne vode. Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe je potrebno sejanje travne mešanice z modro stožko. Popolnoma se naj opusti intenzivna kmetijska raba in gnojenje. Kosi se naj enkrat letno v poznem poletju. Pokošen material se naj vedno odstrani s travnikov.

(2) V enotah urejanja NH 1, NH 2, NH 3, NH 4, NH 5 in NH 6 se nadomesti in vzdržuje habitatni tip PHT 38.2. Za vzpostavitev tega habitatnega tipa naj se na teh območjih odstrani lesno vegetacijo. Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe je priporočljivo sejanje ustrezne travne mešanice. Zagotavlja se naj ekstenzivna raba. Kosi se naj dva do trikrat letno. Pokošen material se naj vedno odstrani s travnikov.

c) Ostali pogoji

 (1) Lastnikom zemljišč se za omejitev rabe kmetijskih zemljišč zaradi nadomeščanja in vzdrževanja habitatnih tipov lahko dodeli odškodnina, ki jo prevzamejo investitorji, ki bodo gradili na zemljiščih, kjer se uničijo prednostni habitatni tipi. Razmerja med lastniki zemljišč, na katerih se nadomeščajo habitatni tipi in investitorji, ki so zavezani nadomestiti habitatne tipe, ureja občina na podlagi prostorskih in drugih aktov.

(2) V enotah urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor ter urejanju nadomestnih habitatnih tipov upošteva tudi usmeritve in priporočila navedena v Presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN Kuzma na varovana območja narave SCI Goričko, SPA Goričko in KP Goričko (Oikos d.o.o., marec 2010) ter usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Kuzma (ZRSVN, OE Maribor, februar 2009), ki se hranijo na sedežu občine.

5.0. Skupni in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

47. člen

(območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme)

 (1) Gradbene posege v vseh prostorskih enotah se lahko izvaja le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja  infrastrukture predvidena. Ta se izvaja v skladu s prikazi v občinskem prostorskem načrtu in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za kanalizacijo, vodovod in elektriko ter tk omrežje.

(2) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se v enotah urejanja naselij in drugih stavbnih zemljiščih izvede podzemno, v območju krajine pa tudi zračno. Vso predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.

(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.

(4) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarska javna infrastruktura načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se umesti vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja).  Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo.

48. člen

(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)

 (1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.

 (2) Za vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se reši tudi odvod komunalnih odpadnih vod. V enotah urejanja še ni kanalizacije, zato se odvod komunalnih odplak začasno reši z individualnimi ali skupinskimi greznicami brez odtoka ali manjšimi čistilnimi napravami. Vsebina greznic se odvaža na komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi. Po izgradnji kanalizacije in čistilne naprave v naseljih se objekte obvezno priključi na kanalizacijsko omrežje. Odvajanje odpadnih voda neposredno v okolje ni dopustno. Uporaba blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav za gnojenje na kmetijskih površinah ni dopustno.

(3) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.

(4) V gričevnatih predelih občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč, na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih.

(5) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla, prednostno pa na zemljišča izven območij varstva narave. Vsebina se lahko predela tudi v bioplinarnah.

(6) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je kompostiranje lastnih organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.

 (7) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in priključke se v odprtem prostoru izvede zračno, v  naseljih pa tudi zemeljsko. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.

 (8) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.

 (9) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah se uredi javna razsvetljava.

 (10) Nove in nadomestne električne vode in priključke v odprtem prostoru se izvede zračno, v  naseljih pa tudi zemeljsko. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2x40 m za zračne vode oziroma 2x10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV; 2x15 m za zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1 m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20 kV. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.

 (11) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo, energijo biomase in sončno energijo. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz kmetijstva. Sončne kolektorje se prioritetno montira na strehe objektov in nadstrešnice nad parkirišči.

 (12) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m² se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.

 (13) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja. V primeru premestitve telekomunikacijskih naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo tk omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca telekomunikacijskih naprav.

(14) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh enotah urejanja. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov. V stanovanjskih območjih se preveri vplive sevanja.

(15) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag v skladu s potrebami.

6.0. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

49. člen

(celostno ohranjanje KD)

 (1) V Občini Kuzma je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/91) ter evidentirana v registru kulturne dediščina na območju Občine Kuzma. Območja in objekti kulturne dediščine se ohranjajo v celoti.  Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.

Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem in uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do uveljavitve odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje  in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege v enote kulturne dediščine, ki so bile registrirane do uveljavitve odloka. Za posege v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine.

Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ipd).

Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja /lastnika zemljišča /investitorja /odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prostorskega informacijskega sistema ter veljavnih področnih predpisov in uradnih evidenc.

(2) Pri načrtovanju posegov v prostor je poleg pogojev, navedenih za vsako posamezno enoto urejanja treba upoštevati še te  pogoje za posamezni tip dediščine:

Kulturni spomeniki

Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja določb tega odloka s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega.

Varstvena območja dediščine

Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine.

Registrirana kulturna dediščina

1.     Prostorski izvedbeni pogoji za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote kot so:

-        tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

-        gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

-        oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

-        funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

-        komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

-        pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd),

-        celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolico značilnostim stavbne dediščine).

2.     Prostorski izvedbeni pogoji za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

-        avtentičnost lokacije,

-        materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

-        vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

 (3) Pri načrtovanju infrastrukture v zavarovanih območjih se infrastrukturne vode praviloma izvede podzemno, razen če gre za poseg v arheološko dediščino, zračne vode se locira izven pomembnejših prostorskih vizur.

50. člen

(ohranjanje narave)

 (1) Na območju Občine Kuzma je več območij varstva narave in sicer: zavarovano območje krajinski park Goričko, območja naravnih vrednot, posebna varstvena območja (območja NATURA 2000) in območja prednostnih habitatnih tipov. Celotna Občina Kuzma je v zavarovanem krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03). Vsa območja varstva narave, razen območij prednostnih habitatnih tipov so razvidna iz javnih evidenc.

 (2) Objektov naj se ne osvetljuje. Javna razsvetljava naj bo minimalna.

 (3) Zaradi načrtovanih posegov se v nekaterih enotah urejanja uničijo prednostni habitati, ki se jih nadomesti in ohrani v enoti urejanja NH-1, NH-2, NH-3, NH-4, NH-5, NH-6 in KU 1 in z zemljišči, ki se jim spremeni namenska raba iz stavbnega v kmetijsko zemljišče. Pogoji za ohranitev in vzpostavitev prednostnih habitatov so navedeni v 46. členu tega odloka.

 (4) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Kuzma (ZRSVN, OE Maribor, februar 2009), ki so sestavni del Občinskega prostorskega načrta in se hranijo na sedežu občine Kuzma.

51. člen

(varstvo okolja in naravnih dobrin)

 (1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se  v skladu s predpisi o varstvu okolja,  izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.

 (2) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire  in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. V javnih objektih se uporabljajo sistemi za varčno ravnanje s pitno vodo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz občinskih predpisov.

 (3) Gozdove v Občini Kuzma se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove.

 (4) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.  V naseljih, kjer kanalizacija ne bo zgrajena se odpadne vode odvaja v greznice, vsebina se odvaža na komunalno čistilno napravo. Odvajanje odpadnih voda neposredno v okolje ni dopustno. Uporaba blata iz greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav za gnojenje v kmetijstvu je prepovedano, razen za blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu.

 (5) Občina bo izboljšala tudi sistem zbiranja odpadkov (ločeno zbiranje, zmanjšanje odloženih odpadkov, itd).

52. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih ter ukrepe za zaklanjanje v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 (2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). Za posege na poplavna območja je treba pridobiti vodno soglasje.

 (3) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij  ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu.

 (4) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara. Poleg tehničnih ukrepov (protipožarne ločitve za preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila) se zagotovi tudi vire požarne vode iz hidrantnega omrežja, ki mora imeti ustrezne pretoke in ustrezni tlak vode v omrežju. Na območjih, kjer ni hidrantnega omrežja in na območjih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih pretokov, se požarna voda zagotavlja iz požarnih vodnjakov in požarnih bazenov.

 (5) V gričevnatem delu občine se na erozijskih območjih ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Pri posegih v bližini območij, ki so bila že sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni dokumentaciji preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več je možna ob predhodnih geoloških raziskavah, da podlagi katerih se določi način temeljenja ter izvede stabilnostne analize pobočja. Uredi se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod. Za posege erozijskih območjih je treba pridobiti vodno soglasje.

(6) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačano plošča nad pritličjem.

53. člen

(obrambne potrebe)

Na območju Občine Kuzma ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani.

7.0. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja

54. člen

(varstvo podzemnih vod in pitne vode)

 (1) Občina se s pitno vodo oskrbuje iz lokalnih zajetij, ki imajo določene varstvene pasove, ki pa niso varovana z odloki. Občina načrtuje tudi nova lokalna vodna zajetja. Občina sodeluje  tudi pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja, saj se  vzpodbuja povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Vsi objekti, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, so priključeni na javno vodovodno omrežje.

 (2) Na kmetijskih zemljiščih, ki so v varstvenih območjih, se dosledno upošteva ukrepe o uporabi grezničnih usedlin za gnojenje v skladu s predpisi, ki urejajo obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Na priobalnih površinah površinskih voda je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin v skladu s predpisi s področja voda.

(3) Vsi objekti, ki so priključeni na vodovodno omrežje, so priključeni tudi na kanalizacijsko omrežje, razen objektov izven naselij, kjer je obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le s prečrpavanjem. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic. Vsebina greznic se obdela na komunalni čistilni napravi. Tehnološke odpadne vode se lahko odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo.

 (4) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Pred izpustom se preveri ustreznost odpadnih vod in odtočna prevodnost obstoječih odvodnikov.  Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.

 (5) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno v ustrezno urejenih gnojničnih jamah in gnojiščih. Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvedejo v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij ali ležijo ob vodotokih.

(6) Zaradi zagotavljanja varstva voda je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda ter v  vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih surovin in so v stiku s podzemno vodo.

(7) V občini je urejeno zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov in jih izvaja pristojna komunalna organizacija po veljavnih predpisih. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje področna zakonodaja.

55. člen

(svetlobno onesnaženje)

 (1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.  81/07, 108/09) se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave.

 (2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh,  največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje teh zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.

(3) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča rasvetljava na oknih varovanih prostorov:

+----------------------+-------------------+-------------------+

|  Oddaljenost okna od |    Osvetljenost   |    Osvetljenost   |

|  osvetljene površine |  od večera do 24. |   od 24. ure do   |

|                      |        ure        |       jutra       |

+----------------------+-------------------+-------------------+

|        do 3 m        |       25 lx       |        5 lx       |

+----------------------+-------------------+-------------------+

|      3 m do 10 m     |       10 lx       |        2 lx       |

+----------------------+-------------------+-------------------+

|     10 m do 20 m     |        5 lx       |        1 lx       |

|       nad 20 m       |        2 lx       |       0,2 lx      |

+----------------------+-------------------+-------------------+

Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni smeri.

56. člen

(varstvo zraka)

 (1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske, industrijske in kmetijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak  in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.

 (2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije s stališča učinkovite rabe energije v stavbah. Če obstaja možnost priključitve na obnovljiv vir energije, se objekte priključi na ta vir.

57. člen

(varstvo pred hrupom)

 (1) Na podlagi predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju so območja varstva pred hrupom določena po podrobnejši namenski rabi prostora in sicer:

- na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oz. pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- na območjih poselitve se za čiste stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom,

- na območjih poselitve se za površine podeželskega naselja (SK), območja centralnih dejavnosti (C), območja športnih centrov BC, območja zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom,

- na območjih poselitve se za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred hrupom,

- na območjih prometnih površin (P), energetske infrastrukture (E), okoljske infrastrukture (O) in komunikacijske infrastrukture (T) se določa IV. stopnja varstva pred hrupom,

- na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se določa IV. stopnja varstva pred hrupom,

- na območju voda se za vse površine razen za površine vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.

 (2) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. ali II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.

 (3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred hrupom zagotovi, da mejne vrednosti kazalcev hrupa na  objektih z varovanimi prostori ali območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene

 (4) Na posameznem območju poselitve lahko stopnjo varstva pred hrupom razvrsti v II. območje varstva pred hrupom minister, pristojen za okolje na pobudo občine in na podlagi ustrezne dokumentacije. Stopnja varstva pred hrupom je navedena v izvedbenem delu tega odloka za vsako enoto urejanja.

 (5)  Pri načrtovanju posegov se po potrebi izdela oceno obremenjenosti okolja s hrupom ter se v primeru, da novi vir hrupa povzroča čezmerne obremenitve s hrupom na območju varstva pred hrupom, zagotovi ustrezne ukrepe za zaščito varovanih prostorov in zemljišč pred hrupom. Prednostno se zagotovi zmanjšanje emisije hrupa pri njegovem izvoru, če to ni možno se objekte locira v primerni oddaljenosti od vira hrupa, v objekte se vgrajuje pasivne protihrupne elemente (fasade, okna), po potrebi se postavi  protihrupne bariere.

58. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem - EMS)

 (1) V občini Kobilje je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko frekvenčne vire EMS. Visokonapetostnih elktroenergetskih vodov v občini ni. V primeru gradnje novih elektroenergetskih objektov se upošteva naslednje stopnje varstva  pred sevanjem:

- I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. To so območja bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).

- II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. To so zlasti območja brez stanovanj, namenjena industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.   II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.

(2) V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se v primeru, da bodo presežene mejne vrednosti, ki veljajo za I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

 (3) Ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi objekti, navedeni v I. območju varstva pred elektromagnetnim sevanjem veljajo naslednji minimalni odmiki ali koridorji na nivoju tal od osi elektroenergetskega voda ali od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje:

– 40 m za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV,

– 15 m za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV.

59. člen

(zagotavljanje bivalnih pogojev)

 (1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.

 (2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.

60. člen

(tehnični pogoji gradnje objektov)

 (1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.

 (2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačano plošča nad pritličjem.

 (3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je zagotoviti potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.

Viri vode za gašenje se v naseljih z zgrajenim vodovodom zagotovijo iz hidrantnega omrežja, v ostalih naseljih se voda za gašenje zagotovi iz požarnih vodnjakov in požarnih bazenov.

61. člen

(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)

Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.

8.0. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora

62. člen

(pogoji nosilcev urejanja prostora)

 (1) Varovalni pas državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V tem pasu je gradnja ali postavitev  objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:

-  globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,

-  višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,

-  odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.

(2) Varovalni pas pri lokalnih občinskih cestah je 8,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri javnih poteh 6,0 m, pri javnih poteh za kolesarje 4,0 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah

 (3) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri  Lukaj potoku, ki je vodotok 2. reda, sega 5,0 m od meje vodnega zemljišča.  Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.

 (4) Območje občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko območja občine pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih v prostor, ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje Ministrstva za promet. Med ovire za zračni promet štejejo:

- objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,

- vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m,

- za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno

9.0. Spremljanje stanja okolja

63. člen

(spremljanje stanja okolja)

Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država oziroma njene pooblaščene službe, občina spremlja stanje okolja in izvajanje ukrepov iz okoljskega poročila pri izvajanju občinskega prostorskega načrta za naslednje sestavine okolja:

● raba naravnih virov

- število gospodinjstev, ki uporabljajo zemeljski plin in OVE, letna poraba energije, letna poraba električne energije za javno razsvetljavo in letna poraba vode na prebivalca,

- površina nezazidanih stavbnih zemljišč, površina kmetijskih zemljišč, površina gozdnih zemljišč;

● površinske in podzemne vode

- količina odpadnih komunalnih vod, prepeljanih na ČN,

 - dolžina kanalizacijskega omrežja, delež priključenih gospodinjstev,

- delež ločeno zbranih odpadkov;

● zrak in podnebne razmere

- prometne razmere (izvaja upravljavec ceste),

- stanje emisij v zrak zaradi prometa, iz gospodinjstev in podjetij,

- stanje porabnikov klasičnih in alternativnih virov energije;

● hrup

- evidenca o površinah, namenjenih za stanovanjska in centralna območja v vplivnem pasu pomembnejših cest,

- evidenca območij, kjer se stikajo površine za proizvodne dejavnosti in površine za stanovanja;

● zdravje ljudi

-  delež prebivalcev priključenih na javni vodovod,

- kakovost pitne vode,

- kataster javne razsvetljave,

- splošno spremljanje stanja okolja (izvaja občina, investitorji in pristojna ministrstva)

● biotska in krajinska pestrost

- delež in površina stavbnih zemljišč v območjih prednostnih HT in ekstenzivnih sadovnjakih ter ostalih območjih varstva narave: EPO, KP, Natura 2000, NV Lukaj potok.

IV. Končne in prehodne določbe

64. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:

1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 za območje občine Kuzma (Uradni list RS, št. 91/04),

2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kuzma Uradni list RS, št. 20/98)

65. člen

(dokončanje postopkov)

Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Občine Kuzma in na podlagi prostorskih ureditvenih  pogojev za Občino Kuzma, ki sta navedena v 61. členu tega odloka, se konča na podlagi navedenih aktov. 

66. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

67. člen

(veljavnost)

Ta  odlok  prične  veljati  naslednji  dan  po  objavi  v  uradnem  občinskem  glasilu URADNE OBJAVE OBČINE KUZMA.

Številka: 900-0007/2012-6

Kuzma, dne 29. novembra 2012

Župan Občine Kuzma

Jožef  Škalič