|
Na podlagi 57. in 96.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št.
33/2007) in 17. člena
Statuta Občine Kungota (Ur. list RS, štev. 12/04, 18/07) je občinski
svet občine Kungota na 12. Redni seji dne 18. junija 2008 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za poslovnoproizvodno cono Plintovec |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt za poslovno-proizvodno cono
Plintovec (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni
prostorski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje,
projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 7021. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina odloka) |
|
|
(1) Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-proizvodno cono Plintovec (v
nadaljnjem besedilu: |
|
|
odlok) določa območje,
pogoje za umestitev načrtovane ureditve v prostor, kot so arhitekturne,
krajinske in oblikovalske rešitve načrtovanih objektov in površin,
zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja na javno
gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost
izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter možna odstopanja. |
|
|
(2) Sestavine iz
prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z
obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Kungota. |
|
|
(3) Grafični del
občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične
načrte: |
|
|
- Izsek iz
kartografskega dela občinskega prostorskega plana v merilu 1:5000 |
|
|
- Območje občinskega
podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu
1:2000 |
|
|
- Prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji v merilu 1:5000 |
|
|
- Ureditvena situacija
v merilu 1:1000 |
|
|
- Zasnova komunalne in
energetske infrastrukture ter omrežja zvez v merilu 1:1000 |
|
|
- Prikaz ureditev za
varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave, obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami v merilu 1:2000 |
|
|
- Načrt parcelacije v
merilu 1:2000 |
|
|
3. člen |
|
|
(opis prostorske
ureditve) |
|
|
Načrtovana je gradnja
7 stavb za pretežno poslovne in proizvodne dejavnosti. Načrtovana je
rekonstrukcija regionalne ceste, izgradnja notranjih cest in parkirnih
površin, izgradnja čistilne naprave, omrežja za odvajanje odpadnih vod,
vodovodnega omrežja, elektroenergetskega in TK omrežja. Kot
protipoplavni ukrep je načrtovana izgradnja visokovodnega nasipa. |
|
|
II. OBMOČJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
4. člen |
|
|
Območje velikosti 5.4
ha obsega naslednje zemljiške parcele ali dele zemljiških parcel: |
|
|
- k.o. Plintovec,
parcele št.: 493, 1, 2, 3, 4, 5, 510/3, 510/4, 6, 10, 11, 9, 50/1, 7/1,
7/2, 7/3, 7/4, 66/11, 66/12, 66/10, 66/9, 68/2, *69, 68/7, 68/10, 68/3,
68/13, 67/4, 67/2, 68/1, 68/9, 68/4, 76/2, 512/4, 76/3, 512/8, 75/2,
75/1, 513. |
|
|
- k.o. Kozjak št.
parcel: 1227/3, 1227/8, 1181, 153, 154, 152, 135, 142/1, 141/1. |
|
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
(lokacija) |
|
|
Poslovno-proizvodna
cona Plintovec se umesti v južni del ureditvenega območja naselja
Zgornja Kungota med regionalno cesto II. reda R2-436 (Počehova-Zg.
Kungota-Jurij) in reko Pesnica. |
|
|
6. člen |
|
|
(dejavnosti) |
|
|
(1) Možne dejavnosti v
območju so: |
|
|
- poslovne, |
|
|
- proizvodne, |
|
|
- storitvene, |
|
|
- trgovske, |
|
|
- gostinske, |
|
|
- prometne in
skladiščenje, |
|
|
- raziskovalne. |
|
|
(2) V obstoječi stavbi
in stavbi D je poleg dejavnosti navedenih v prejšnjem odstavku tega
člena možno umeščati tudi stanovanja. |
|
|
7. člen |
|
|
(načrtovane stavbe) |
|
|
Načrtovane so
naslednje stavbe: |
|
|
- stavba tip A (2
enoti): industrijska stavba, |
|
|
- stavba tip B (1
enota): trgovska stavba, |
|
|
- stavba tip C (3
enote): upravna in pisarniška stavba, |
|
|
- stavba tip D (1
enota): upravna in pisarniška stavba. |
|
|
8. člen |
|
|
(gradnja enostavnih
objektov) |
|
|
V območju je, v skladu
s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih objektov, dopustna
postavitev naslednjih enostavnih objektov: |
|
|
- pomožni objekti za
lastne potrebe, |
|
|
- ograje, |
|
|
- pomožni
infrastrukturni objekti: |
|
|
- pomožni cestni
objekti, |
|
|
- pomožni energetski
objekti, |
|
|
- pomožni
telekomunikacijski objekti ter |
|
|
- pomožni komunalni
objekti. |
|
|
- začasni objekti, ki
ne zahtevajo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in
bistveno ne povečujejo potreb- nih kapacitet teh priključkov, |
|
|
- spominska obeležja, |
|
|
- urbana oprema. |
|
|
9. člen |
|
|
(pogoji za
urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
|
|
(1) Horizontalni in
vertikalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela
iz načrta št. 4 »Ureditvena situacija«. |
|
|
(2) Stavbe so
etažnosti P+1, maksimalne višine 15 m in so načrtovane z naslednjimi
tlorisnimi gabariti: |
|
|
- stavba tip A
dimenzij 45 m x 20 m, |
|
|
- stavba tip B
dimenzij 50 m x 25 m, |
|
|
- stavba tip C
dimenzij 25 m x 20 m, |
|
|
- stavba tip D
dimenzij 15 m x 12 m. |
|
|
(3) Objekt
transformatorske postaje je etažnosti P, maksimalne višine 5 m in
tlorisnih gabaritov dimenzij 5 m x 7 m,. |
|
|
(4) Za obstoječi
objekt je možna nadzidava do etažnosti P+1 oziroma maksimalne višine 15
m, možna je tudi dozidava skladno z določenimi gradbenimi mejami in
dopustno gradbeno površino. |
|
|
(5) Vsaj 15% gradbene
parcele obstoječe stavbe in stavbe D ter vsaj 10% gradbene parcele
ostalih stavb mora biti ozelenjene (neutrjena površina). |
|
|
(6) Strehe so ravne
ali v naklonu do 400 enokapne ali dvokapne. |
|
|
Piramidaste ali
stožčaste strehe niso dovoljene. |
|
|
(7) Kleti niso
dovoljene. |
|
|
(8) Dovozi na
gradbenih parcel so iz dovozne ceste C1 in C2. Dostopi do objektov
morajo biti projektirani brez ovir. |
|
|
(9) Fasade morajo biti
iz sodobnih materialov in izdelane skladno z okoljevarstvenimi in
požarnimi zahtevami. |
|
|
(10) Ograje -
dovoljene so medsosedske ograje kadar to zahteva tehnološki proces
oziroma varovanje objekta. Medsosedske ograje so lahko kovinske ali iz
žičnatih prepletov, kot polni zidovi niso dovoljene; dovoljeni so le
kamniti ali betonski oporni stebri s temeljem do višine 0.5. Varovalne
ograje so lahko tudi lesene. |
|
|
(11) Objekt javne
razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju
drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih
površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil. Temelj objekta
javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral
niveletnega poteka obvoziščnih površin. |
|
|
(12) Sezonski
gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti izvedena
tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko
pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi
osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko
obdela z lesom. |
|
|
(13) Spominska
obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih
oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
|
(14) Postavitev urbane
opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
|
10. člen |
|
|
(pogoji za urejanje
odprtih površin) |
|
|
(1) Povsod tam, kjer
ni stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih prometnih površin in
ploščadi, naj se uredijo zelene površine z zatravitvijo in zasaditvijo
grmovnic. Zatravi in zasadi se tudi brežina visokovodnega nasipa. |
|
|
(2) Otok v krožišču je
treba zatraviti ali tlakovati, možna pa je tudi ureditev manjše vodne
površine. |
|
|
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
|
11. člen |
|
|
(skupne določbe) |
|
|
(1) Za načrtovano
prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo
omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in
gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji
posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v
nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje
sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba
predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni
horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. V
kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno
zaščititi. |
|
|
(2) Potek komunalnih
in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja zvez je
razviden iz grafičnega dela iz načrta št. 5 »Zasnova komunalne in
energetske infrastrukture ter omrežja zvez«. Zasnova prometne ureditve
je razvidna iz grafičnega dela iz načrta št. 4 »Ureditvena situacija«. |
|
|
12. člen |
|
|
(prometna
infrastruktura) |
|
|
(1) Odsek regionalne
ceste R2-436 med km 5.8+80.00 in km 6.1+61.00 je treba rekonstruirati in
cesto zgraditi z naslednjimi elementi: vozna pasova širine 3.5 m,
obojestranski pločnik s kolesarsko stezo. |
|
|
(2) Izgraditi je treba
notranjo cestno mrežo z dovoznima cesta C1 in C2, ki se priključujeta na
regionalno cesto, ter dovoze na posamezne gradbene parcele. Cesti C1 in
C2 je treba izgraditi z voziščem širine 6.0 m. |
|
|
(3) Na regionalni
cesti je treba v km 6.0+80.55 zgraditi enopasovno krožno križišče za
priključevanje ceste C1, v km 5.9+67.00 pa kanalizirano trikrako
križišče za priključevanje ceste C2. Posamezne gradbene parcele
načrtovanih stavb se priključujejo z direktnimi podrejenimi priključki
na cesti C1 in C2. Priključek obstoječe stavbe na regionalno cesto se
uredi preko posnetega robnika in se preuredi v desno-desno. Priključki
dovoznih cest in direktni priključki morajo biti dimenzionirani in
oblikovani tako, da so prevozni za intervencijska vozila in merodajna
tipska vozila. |
|
|
V križiščih mora biti
zagotovljena preglednost, to je polje preglednosti brez vertikalnih
ovir. Oblikovanje križišč mora biti v skladu s krivuljo zavijanja
merodajnega tipskega vozila ter prilagojena predvidenim prostorskim
ureditvam. |
|
|
(4) Parkirne površine
je treba urediti na lastnih parcelah. Število potrebnih parkirnih mest
se določi v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti. Parkirne vzorce
prikazane v grafičnem delu je možno spreminjati in dopolnjevati glede
potreb, ki bodo izhajale iz podrobnega programa investitorja. Neutrjene
parkirne površine niso dovoljene. |
|
|
(5) Za pešce je treba
urediti pločnike ob regionalni cesti in cesti C1, pred stavbami pa
tlakovane površine, ki funkcionirajo kot Utekočivhodne ploščadi. Vse
površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez
grajenih in komunikacijskih ovir. |
|
|
Upoštevati je treba
zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje neoviranega
dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi. |
|
|
(6) Za kolesarje je
treba urediti kolesarsko stezo ob regionalni cesti in primerno urediti
krono visokovodnega nasipa, tako da bo primerna za vožnjo s kolesom.
Pred vhodi v stavbe je treba urediti odstavna mesta za kolesa. |
|
|
(7) Ob regionalni
cesti je treba urediti par avtobusnih postajališč. |
|
|
(8) Poti za
intervencijska vozila so možne z vozišča cest. Intervencijske poti
morajo biti utrjene, ureditve zelenih površin pa ne smejo ovirati
interventnih voženj. Dostavne poti so prav tako možne z vozišča cest. Ob
stavbah mora biti zagotovljena manipulativna površina. Vse
intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne
površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s
programom investitorja in lastnostmi merodajnega tipskega vozila ter
urejene brez ovir. |
|
|
13. člen |
|
|
(vodooskrba) |
|
|
(1) Za zagotavljanje
varne oskrbe z vodo je treba obnoviti vodovod PVC DN 225 v trasi
regionalne ceste. Do obnove vodovoda je treba glede na potrebe po
požarni vodi izgraditi nabire. Za potrebe porabnikov je potrebno v
predvidenih cestah v poslovno proizvodni coni izgraditi vodovodni
cevovod PEHD DN 110 s prečnimi odcepi v posameznih dovoznih cestah. |
|
|
(2) Urediti je treba
nadzemne hidrante, ki morajo biti trajno dostopni. Jaški z vodomeri in
zasuni naj bodo izven stavb na začetku parcel. Točno mesto vodomerov,
način izvedbe in meritve porabe pitne vode mora biti določen v projektni
dokumentaciji za vsako stavbo posebej glede na vrsto in obseg dejavnosti
v stavbi. |
|
|
14. člen |
|
|
(odvajanje odpadnih
vod) |
|
|
(1) Izvede se ločeni
sistem kanalizacije za odvajanje odpadnih voda. |
|
|
(2) Za odvajanje
sanitarnih odpadnih voda je treba zgraditi kanalizacijski sistem. Vzdolž
regionalne ceste in ceste C2 do načrtovane čistilne naprave je treba
zgraditi glavni zbirni kanal. |
|
|
Vzdolž ceste C1 je
treba zgraditi priključni kanal in ga navezati na glavni zbirni kanal.
Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni
izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je
upoštevati veljavni Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov
kanalizacije in veljavni Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. |
|
|
(3) Zgraditi je treba
čistilno napravo s končno kapaciteto 1400 PE in jo locirati ob reki
Pesnici ob cesti C2. Nanjo se naveže fekalna kanalizacija. Čistilno
napravo je treba priključiti na električno omrežje, vodovod, očiščena
vodo s čistilne naprave je treba speljati v reko Pesnico, nastali mulj
pa odvažati na večjo čistilno napravo ali na urejeno deponijo tovrstnega
materiala. Objekt čistilne naprave mora biti na platoju, ki mora biti
nad koto 100 letnih visokih vod Pesnice, izveden pa tako, da je
zagotovljena vodotesnost in da je ustrezno protivzgonsko zavarovan. Na
iztoku kanalizacije očiščenih odpadnih vod v reko Pesnico je treba
vgraditi ustrezno opremo, ki bo ob visokih vodah preprečevala vdor vode
iz reke Pesnice v čistilno napravo. |
|
|
(4) Do izgradnje
čistilne naprave se sanitarne in tehnološke odpadne vode odvajajo v
individualne vodotesne, nepretočne greznice ali individualne vodotesne
čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema s
čistilno napravo je obvezna priključitev nanj. |
|
|
(5) Izgraditi je treba
meteorno kanalizacijo. Nanjo se priključujejo padavinske vode s streh in
vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi. Padavinske vode s
parkirnih in manipulativnih površin se v meteorno kanalizacijo speljejo
preko peskolovov in lovilcev olj. Vsi lovilci olj morajo imeti
koalescentni filter, tako da bo zagotovljeno ustrezno čiščenje odpadnih
vod. |
|
|
Vode se preko meteorne
kanalizacije iztekajo v odvodni jarek na skrajnem vzhodnem delu območja
in nato v Pesnico. Pred iztokom je treba urediti zadrževalni bazen, pri
projektiranju pa upoštevati koto 100 letnih visokih vod Pesnice. V
projektni dokumentaciji je treba določiti prispevne količine in natančne
dimenzije meteorne kanalizacije in odvodnega jarka na skrajnem vzhodnem
robu območja. |
|
|
(6) Tehnološke odpadne
vode, ki ne ustrezajo pogojem za odvod v javno kanalizacijsko omrežje,
morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje ustrezno
očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah. |
|
|
15. člen |
|
|
(elektroenergetska
infrastruktura) |
|
|
(1) Za oskrbo z
električno energijo je treba: |
|
|
- odstraniti obstoječo
transformatorsko postajo TP Plintovec 4 (t-674 OE Maribor z okolico), |
|
|
- zgraditi nadomestno
transformatorsko postajo, ustrezne izvedbe in moči (upoštevati je treba
nadaljnji razvoj) za napajane predvidenih objektov in za napajanje dela
odjemalcev, ki se trenutno napajajo iz za rušenje predvidene
transformatorske postaje TP Plintovec 4 (t-674 OE Maribor z okolico), |
|
|
- zgraditi 20 kV
kabelsko omrežje, do nadomestne predvidene transformatorske postaje, |
|
|
- preurediti obstoječe
nizkonapetostno omrežje tako, da bo možno odjemalce, ki se trenutno
napajajo iz za rušenje predvidene transformatorske postaje TP Plintovec
4 (t-674 OE Maribor z okolico), takoj prevezati na nadomestno
transformatorsko postajo, |
|
|
- zgradit
nizkonapetostni razvod za napajanje načrtovanih objektov poslovno
proizvodne cone in obstoječe stavbe. |
|
|
(2) Javno razsvetljavo
je treba zgraditi vzdolž cest. Napajanje načrtovane javne razsvetljave
bo iz predvidene transformatorske postaje. |
|
|
16. člen |
|
|
(TK omrežje in
omrežje KRS) |
|
|
(1) Izgraditi je treba
TK omrežja in ga priključiti na obstoječi TK vod, ki poteka južno od
regionalne ceste R2-436 Maribor – Kungota. Za načrtovano gradnjo je
treba naročiti projektno dokumentacijo. |
|
|
(2) Možna je izgradnja
omrežja kabelsko razdelilnega sistema. |
|
|
17. člen |
|
|
(ogrevanje) |
|
|
Ogrevanje je možno le
z ekološko sprejemljivimi energenti, to je z ekstra lahkim kurilnim
oljem ali utekočinjenim naftnim plinom, ter z obnovljivimi viri
energije. Rezervoarji za utekočinjeni naftni plin morajo biti locirani
na vizualno neizpostavljenih mestih. Možno je ogrevanje iz skupnega
rezervoarja za utekočinjeni naftni plin za več stavb skupaj. V tem
primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe izveden v
skladu z veljavnim Pravilnikom o utekočinjenemu naftnem plinu. |
|
|
V. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
|
|
18. člen |
|
|
(zrak) |
|
|
(1) Preprečevati je
treba prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani
raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi
sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V
času gradnje je treba upoštevati predpise, ki določajo emisijske norme
pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih. |
|
|
(2) Vsi izpusti iz
objektov (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe stavb
in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo
biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami.
Vse naprave naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam. |
|
|
19. člen |
|
|
(tla) |
|
|
(1) Posegi v tla (na
primer med odstranjevanjem krovnih in nosilnih plasti tal, med gradnjo
kanalizacijskega sistema) naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim
manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se
prednostno uporabijo obstoječe površine. Območja posegov v tla, območja
začasnih prometnih in gradbenih površin ter začasnih deponij materiala
morajo biti opredeljena pred začetkom del. |
|
|
(2) Pri gradnji se
smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila in naprave. V primeru
izteka goriv in maziv iz uporabljenih strojev je potrebno vso onesnaženo
zemljino takoj odstraniti. Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem
nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebno ravnati skladno z
določbami veljavnega Pravilnika o ravnanju z odpadki. V primeru nesreče,
je potrebno takoj izkopati onesnaženo zemljino in jo deponirati na
ustrezno lokacijo ter predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s
tovrstnimi odpadki. |
|
|
(3) V primeru
odstranitve plodne zemlje je le to treba začasno deponirati in jo
uporabiti za ureditev zelenih površin ali za zasip bližnjih kmetijskih
površin. |
|
|
20. člen |
|
|
(varstvo voda) |
|
|
(1) V prostor vodnega
in priobalnega zemljišča, to je 15 metrski pas od meje vodnega
zemljišča, je dovoljeno posegati skladno z veljavnim zakonom o vodah. |
|
|
(2) Z izpustom
meteornih voda v vodotok se ne sme poslabšati kvalitete vode v vodotoku
ali spremiti temperature vode. |
|
|
(3) Negativne vplive
na vode v času gradnje in po njej je treba omejiti ali jih preprečevati
z naslednjimi ukrepi: |
|
|
- Strugo Pesnice je
treba redno vzdrževati (odstranitev zarasti in oblikovanje struge). |
|
|
- Odpadne in izcedne
vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih
na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno
ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja
škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro
ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na
gradbišču. |
|
|
- V primeru nezgod v
času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih
količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba
z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in
takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko
enoto. |
|
|
- Na gradbišču ni
dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk); |
|
|
- Vsa začasna
skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
je treba zaščititi pred možnostjo izliva v vodotoke. |
|
|
- Oskrba delovnih
strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je
dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. |
|
|
Na gradbišču mora biti
na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru
nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino
odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom. |
|
|
- Sanitarije na
gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z odvodnjo v
kanalizacijo, niso dovoljene. |
|
|
21. člen |
|
|
(varstvo pred
hrupom) |
|
|
Skladno z veljavno
zakonodajo se območje nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom.
Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane
mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in
mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije
hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v
primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del. |
|
|
22. člen |
|
|
(varstvo pred
vibracijami) |
|
|
Uporabljajo naj se
delovne naprave, ki povzročajo manj vibracij in vibracijski stroji z
višjo frekvenco obratovanja. Preprečiti je potrebno nastanek resonance.
Načrtovane ceste morajo biti zgrajena brez neravnin. |
|
|
23. člen |
|
|
(odstranjevanje
odpadkov) |
|
|
Komunalne odpadke je
treba zbirati, deponirati in odvažati skladno z veljavnim Odlokom o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kungota. Komunalne odpadke je
treba zbirati v ustrezne tipizirane posode za odpadke in poskrbeti za
organiziran odvoz odpadkov. Posode za odpadke je treba namestiti na
vizualno neizpostavljenih mestih ali jih zakriti, dostopne morajo biti s
smetarskim vozilom. Odpadna olja je treba zbirati ločeno in sicer v
kontejnerju lociranem v pokritem prostoru. Urediti je treba zbirna in
odjemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov (ekološki otok). |
|
|
24. člen |
|
|
(deponiranje in
nasipavanje materiala) |
|
|
Viške materiala, ki
bodo nastali med gradnjo, je moč uporabiti za zapolnitev depresij v
okolici ali za izgradnjo visokovodnega nasipa ali pa jih odpeljati in
trajno deponirati na ustrezno urejeni deponiji. Material za nasipavanje
mora biti ustrezne kvalitete in primerno vgrajevan. Začasno deponiranje
materiala je dovoljeno le na območju iz 4. člena tega odloka. |
|
|
VI. REŠITVE IN
UKREPI ZA obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
25. člen |
|
|
(varstvo pred
požarom) |
|
|
Požarno varnost je
treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri
projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je
treba: |
|
|
- pogoje za varen umik
ljudi in premoženja. Pogoje za odmike med stavbami se izdajajo na
podlagi slovenski ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi
tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan
dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče
na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant. |
|
|
- v hidrantnem omrežju
zadostno količino vode za gašenje požarov (če v stavbi ni vgrajen
sprinklerski sistem, je potrebna količina pretoka vode za en požar 20
l/s). |
|
|
- dovozne poti za
gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da
omogočajo osni pritisk 100 kN, |
|
|
- potrebne površine za
gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska
vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. |
|
|
26. člen |
|
|
(varstvo pred
poplavami) |
|
|
Za zaščito pozidave
pred visokimi vodami je treba zgraditi visokovodni nasip na levem bregu
Svečinskega potoka od regionalne ceste do vtoka v reko Pesnico v km
59+252 in dalje dolvodno vzdolž levega brega reke Pesnice do km 58+566
oz. v skupni dolžini 867 m. Visokovodni nasip mora od roba brežine
vodotoka biti odmaknjen 5.0 m. Na območju čistilne naprave funkcijo
nasipa prevzame njen plato, na katerega se nasip nasloni z obeh strani.
Povprečna višina nasipa nad koto terena je 1.0 m. Krona nasipa je široka
3.0 m, na zračni strani je naklon brežine nasipa 1 : 2.5 na vodni strani
pa 1 : 2. Struga Pesnice se med km 58+670 in km 58+470, kjer je poteka v
neugodnem okljuku, prestavi proti desnemu bregu. |
|
|
27. člen |
|
|
(zaščita pred
erozijo) |
|
|
Treba je predvideti
sanacijo vseh na novo odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin,
za katere je treba predvideti zadostno utrditev, planiranje,
zatravljanje, zasaditev tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v
prostoru. Vtok očiščenih odpadnih vod v vodotoke je treba izvesti tako,
da se ne povzroči erozija. |
|
|
VII. ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Načrtovane
ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako,
da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi
potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se
podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji. |
|
|
(2) Vzporedno z
etapnostjo izvajanja načrtovanih ureditev je možno etapno graditi tudi
visokovodni nasip, vendar se morajo etape oblikovati tako, da je za
načrtovano prostorsko ureditev, ki predstavlja neko etapo, zagotovljena
poplavna varnost. Etape gradnje viskovodnega nasipa se določijo v
projektni dokumentaciji s hidrološko hidravlično presojo. |
|
|
VIII. DOPUSTNA
ODSTOPANJA |
|
|
29. člen |
|
|
(odstopanja glede
pogojev za stavbe) |
|
|
(1) Dopustno je
združevanje in razdruževanje gradbenih parcel skladno z določenimi
gradbenimi mejami. V primeru združevanja ali razdruževanja je možno
postaviti stavbo znotraj določenih gradbenih mej, |
|
|
(2) Velikost
načrtovanih stavb lahko odstopa od dimenzij določenih v 9. členu tega
odloka, vendar je treba stavbo postaviti znotraj določenih gradbenih
mej. |
|
|
(3) Pri določenih
gradbenih mejah, razen pri gradbenih mejah proti regionalni cesti, reki
Pesnici ter obema odvodnikoma na robovih cone, lahko sega pozidana
površina največ 1.0 m izven gradbenih mej, možni so tudi konzolni
previsi in nadstreški do maksimalno 2 m izven gradbene meje. Nad
dostavnimi potmi so dopustni konzolni previsi in nadstreški šele na
višini 4.5 m, računano od nulte kote dostavne poti. |
|
|
(4) Etažnost stavb,
določena v 9. členu tega odloka je lahko tudi drugačna, vendar mora
stavba višinsko ustrezati določbam 9. člena tega odloka. |
|
|
(5) Stavbe določene v
7. členu tega odloka so lahko tudi drugačne skupine stavb, katerih
pretežen namen uporabe je v skladu z možnimi dejavnostmi določenimi v 6.
členu tega odloka. |
|
|
(6) Ne glede na
določila drugega odstavka 9. člena tega odloka in določene urbanistične
pogoje v grafičnem delu so enostavni objekti lahko izven določenih
gradbenih mej, način gradnje in odmiki pa morajo biti v skladu s
predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih objektov, in v skladu z
varstvenimi in varovalnimi režimi ter prometno-varnostnimi zahtevami. |
|
|
(7) Tehnični elementi
za zakoličenje stavb se v skladu z navedenimi odstopanji v tem členu in
ob upoštevanju ostalih določil tega odloka določijo v projektni
dokumentaciji. Tehnični elementi za zakoličenje parcel se ob upoštevanju
načrta parcelacije iz tega občinskega podrobnega prostorskega načrta in
v skladu z navedenimi odstopanji v tem in naslednjem členu tega odloka
določijo v projektni dokumentaciji. |
|
|
(8) Vse višinske kote
in stacionaže se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev
višinskih kot stavb ne sme negativno vplivati na funkcioniranje
sosednjih stavb. |
|
|
30. člen |
|
|
(odstopanja glede
infrastrukture) |
|
|
(1) Pri realizaciji
občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od
tehničnih rešitev in pogojev za javno gospodarsko infrastrukturo in
grajeno javno dobro, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega,
tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo
poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v
nasprotju z javnimi interesi. |
|
|
(2) Poplavno varnost
je možno zagotoviti tudi tako, da se namesto visokovodnega nasipa teren
ustrezno dvigne (zasuje) in se načrtovane prostorske ureditve zgradijo
nad koto stoletnih vod. |
|
|
To se podrobno preuči
s hidrološko hidravlično presojo pri pripravi projektne dokumentacije. |
|
|
(3) Ureditve odprtih
površin se prilagajajo odstopanjem določenih v tem in prejšnjem členu
tega odloka. |
|
|
IX. Obveznost i
investitorjev in izvajal cev |
|
|
31. člen |
|
|
(1) Investitor mora
izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta izgraditi
nadomestni odvodni jarek iz severnega zaledja vključno s prepustom pod
regionalno cesto. |
|
|
(2) Poleg obveznosti
navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, so dodatne obveznosti
investitorjev in izvajalcev naslednje: |
|
|
- pred začetkom del je
treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih,
telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne
infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter
uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne
pasove, |
|
|
- o vseh motnjah do
katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in
telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne
upravljavce in uporabnike, |
|
|
- zagotoviti ali
nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih objektov in
zemljišč, |
|
|
- napravo za čiščenje
odpadnih vod na parceli št. 76/2 je treba prilagoditi poteku
visokovodnega nasipa |
|
|
- promet v času
gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev, |
|
|
- gradbišča je treba
zavarovati tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih
objektov in zemljišč, |
|
|
- v času gradnje je
treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi
transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih
snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to
usposobljenih oseb, |
|
|
- objekte in naprave
je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa
eventualno nastale poškodbe sanirati, - v najkrajšem možnem času je
treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso
nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja
načrtovanih posegov. |
|
|
(3) Investitor mora z
občino skleniti pogodbo o opremljanju. |
|
|
X. Prehodne in
končne določbe |
|
|
32. člen |
|
|
Občinski podrobni
prostorski načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine
Kungota. |
|
|
33. člen |
|
|
(občinski
prostorski akti) |
|
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka na ureditvenem območju iz 4. člena tega odloka prenehajo
veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev v občini Kungota (Ur.
l. RS, št. 89/2003). |
|
|
34. člen |
|
|
(začetek
veljavnosti) |
|
|
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
Številka:
3505-03/2007 Župan
Občine Kungota |
|
|
Datum: 18. junij
2008 Igor
Stropnik, s. r. |
|