Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09,  51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 11/11-UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15-ZFisP IN 96./15 – ZIPRS1617) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 9. redni seji dne 17. 12. 2019 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE BRDA ZA LETO 2020

1.  Splošna določba

1. člen

S tem odlokom se za Občino Brda za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.  Višina splošnega dela in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Brda.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.  Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen

Za zakonitost izplačil v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren odredbodajalec krajevne skupnosti, ki nosi kazensko in odškodninsko odgovornost za zakonito, namensko, gospodarno in pregledno porabo sredstev. Župan ima pravico zavrniti izplačilo iz proračuna za potrebe krajevne skupnosti, če se ugotovi, da za posamezni namen ni zadostnih ali sploh ni sredstev v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti in v drugih primerih, ko je izplačilo v nasprotju z veljavnimi predpisi.

V proračunu občine so vključeni tudi prihodki in odhodki Krajevne skupnosti Medana in vaških skupnosti v posebnem delu proračuna.

5. člen

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov iz 43. člena ZJF tudi prihodki od požarne takse, prihodki od takse za obremenjevanje vode in takse za obremenjevanje okolja, prihodki od najema javne gospodarske infrastrukture ter turistična taksa.

6. člen

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan.

O prerazporeditvah odloča župan in o tem poroča občinskemu svetu. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna za I. polletje in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.

7. člen

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega proračunskega uporabnika, ki bodo zapadle v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

Prevzete obveznosti in drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v načrtu razvojnih programov.

8. člen

Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov do 20 % izhodiščne vrednosti.

Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.

9. člen

Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, oblikovan je po Zakonu o javnih financah.

Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 5.000 Eur in se uporablja za namene določene z zakonom.

Župan odloča o letni porabi sredstev proračunske rezerve za posamezni namen do višine 5.000 Eur in o tem s pisnimi poročili obvešča Občinski svet.

4.  Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja

10. člen

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine  700 Eur.

Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.

5.  Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

11. člen

Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb, ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 115.619 Eur.

Občina se bo v letu 2020 dolgoročno zadolžila pri državnem proračunu v višini 115.619 Eur za investicije.

V skladu z zakonom se za leti 2020 in 2021 sredstva v višini 2% skupne primerne porabe občin zagotavljajo v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu. Zadolžitev pri državnem proračunu se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občin (10. b člen ZFO-1), prav tako pa za takšno zadolžitev občini ni potrebno pridobiti soglasja Ministrstva za finance (10. a člen ZFO-1).

Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti. Likvidnostni dolg mora biti poravnan najkasneje do 31.12.2020, o zadolžitvi pa odloča župan.

Za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.

12. člen

Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2020 zadolži do višine 1.734.634,83 Eur. Z zadolžitvijo bo nadomeščen kredit, ki ga ima občina do javnega podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica (10. c člen ZFO-1).

13. člen

Občina lahko na osnovi sklepa Občinskega sveta izdaja poroštva za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih podjetij, če obseg že sprejetih obveznosti to omogoča glede na javnofinančne prihodke.

Posredni proračunski uporabniki občinskega premoženja, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko zadolžijo le s soglasjem občinskega sveta občine in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.

6.  Prehodne in končne določbe

14. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 4101-04/2019

Datum: 17. 12. 2019