Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11- uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617, 13/18) in 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 10/2011, 8/2014, 12/2019), je Mestni svet Mestne občine Maribor na 19. redni seji, dne 28 januarja 2021, sprejel

ODLOK

o proračunu mestne občine Maribor za leto 2022

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se za Mestno občino Maribor za leto 2022 določajo: proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.

2. člen

S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni, statutom in občinskimi predpisi izvaja Mestna občina Maribor. Proračun sestavljajo: splošni del proračuna, posebni del proračuna in načrt razvojnih programov za obdobje 2022-2025.

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

3. člen

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji na ravni podskupin kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se za leto 2022 določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom.

Proračun Mestne občine Maribor za leto 2022 se določa v višini 142.735.982 EUR.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

4. člen

Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o javnem naročanju, Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščene osebe.

5. člen

Namenski prihodki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od prodaje, zamenjave in oddaje stvarnega premoženja, odškodnine iz naslova zavarovanj, turistična taksa, prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, požarna taksa, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od koncesijskih dajatev od prirejanja posebnih iger na srečo, prihodki od koncesijskih dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, prihodki od koncesijskih dajatev za gozdove, komunalni prispevek, prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, vnovčene garancije, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, prihodek od parkirnin in prevoznin. Prihodek od prodaje kapitalskih naložb v računu finančnih terjatev in naložb je namenski prihodek.

Kupnina, najemnina in odškodnina stvarnega premoženja se uporabi v skladu z 80. členom ZJF.

Prihodki mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti, ki niso zagotovljeni iz občinskega proračuna so namenski prejemki posamezne mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in jih mestna četrt oziroma krajevna skupnost razporeja v svoj finančni načrt skladno z zakonom.

Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v finančnem načrtu proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun.

Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, se prevzema in plačuje obveznost samo do višine dejanskih prejemkov oziroma ocenjenih razpoložljivih sredstev.

Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, razen sredstev, ki jih proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se bodo prenesli v naslednje leto.

Prihodki iz naslova vplačila presežka prihodkov nad odhodki JZ MB Lekarne se v skladu s 5. točko 38. člena Zakona o lekarniški dejavnosti, smejo uporabiti izključno za izvajanje zdravstvene dejavnosti.

6. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Sredstva proračuna se smejo uporabljati le, če so izpolnjeni vsi z zakonom in tem odlokom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Uporabniki proračunskih sredstev so pri porabi proračunskih sredstev dolžni upoštevati predpise zakona o javnem naročanju.

Za zakonito in namensko uporabo sredstev, ki so proračunskemu uporabniku oziroma prejemniku proračunskih sredstev razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik proračunskega uporabnika, zavoda, javnega sklada, društva oziroma poslovodni organ prejemnika sredstev.

Proračunski uporabniki so dolžni prednostno zagotavljati sredstva za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi predpisi in še omogočajo minimalni obseg delovanja (plače, prispevki, dodatki zaposlenim, materialni stroški, socialni transferi). Vsak izdatek proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo izplačilo preveriti in pisno potrditi delavci mestne uprave, ki so zadolženi za izvrševanje proračuna na proračunskem področju na katerega se izdatek nanaša.

Sredstva za plače, prispevke, druge izdatke zaposlenim ter za izdatke za blago in storitve se proračunskim uporabnikom med proračunskim letom praviloma zagotavljajo enakomerno v obliki mesečnih dotacij, vendar v odvisnosti od zapadlosti obveznosti in upoštevanju likvidnosti proračuna.

Posredni proračunski uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom mestne uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2022 ter poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto v skladu s predpisi oziroma metodologijo ekonomske klasifikacije javnofinančnih odhodkov.

Posredni proračunski uporabniki uskladijo svoje finančne načrte s sprejetim proračunom v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Posredni proračunski uporabniki morajo najkasneje do 31. avgusta tekočega leta županu posredovati polletno poročilo v skladu z 62. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122).

Posredni proračunski uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, nadzorni odbor ali za finance pristojen organ mestne uprave.

7. člen

Proračun se izvršuje na podlagi obsega sredstev, določenega za plačevanje obveznosti v posameznem trimesečnem obdobju – kvote. Kvote določi župan, upoštevajoč pravice porabe neposrednega uporabnika, prevzete obveznosti ter likvidnostne možnosti proračuna.

Pravice porabe za proračunske postavke za posamezno trimesečje se usklajujejo z oceno prejemkov.

8. člen

Pooblaščeni odredbodajalci lahko, v finančnem načrtu za katerega so pooblaščeni, samostojno razporejajo pravice porabe med podkonti v okviru iste proračunske postavke.

Ob prehodih svetnikov v drugi svetniški klub, se ustrezno korigirajo tudi planirana sredstva na proračunski postavki za posamezni klub.

Zaradi prilagajanja proračuna novim okoliščinam, ki jih pri načrtovanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, župan na osnovi utemeljenega predloga pooblaščenih odredbodajalcev, izjemoma odloča o prerazporeditvah pravic porabe:

1. v okviru istega podprograma v finančnem načrtu proračunskega uporabnika oziroma med različnimi finančnimi načrti proračunskih uporabnikov brez omejitev;

2. med podprogrami v okviru finančnega načrta proračunskega uporabnika oziroma med različnimi finančnimi načrti proračunskih uporabnikov, pri čemer sprememba posameznega podprograma ne sme preseči 10% zneska podprograma v sprejeti programski klasifikaciji tekočega proračunskega leta.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka prerazporejanje s plačnih kontov na druge podskupine kontov, s postavk lastne udeležbe pri projektih EU, drugih postavk namenskih sredstev EU ter drugih namenskih sredstev, ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno prerazporejanje pravic porabe iz postavk/kontov kjer so opredeljeni investicijski nameni porabe na postavke, ki opredeljujejo tekoče namene porabe.

Ne glede na omejitve prerazporejanja pravic porabe iz tega člena lahko župan izjemoma na predlog Urada za finance in proračun odobri prerazporeditev sredstev:

1. za plačila obveznosti na podlagi izvršljivih sodnih in upravnih odločb, ki niso vključene v sprejeti proračun;

2. iz sredstev, predvidenih za lastno udeležbo pri projektu, kjer Mestni občini Maribor ni uspelo pridobiti sredstev sofinanciranja na razpisu in projekt ne bo izveden v tekočem proračunskem letu;

3. na proračunsko postavko lastne udeležbe za projekt, s katero ne zagotavlja sredstva za financiranje projekta, ki ni bil uspešen na razpisu za pridobitev sofinanciranja, vendar ga Mestna občina Maribor že izvaja oz. ga bo izvedla zaradi zagotavljanja javnega interesa.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih.

Župan o opravljenih prerazporeditvah enkrat mesečno obvešča Nadzorni odbor Mestne občine Maribor in Odbor za finance Mestnega sveta Mestne občine Maribor.

Župan o izvršenih prerazporeditvah poroča mestnemu svetu s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje v mesecu septembru in z zaključnim računom za proračunsko leto.

O prerazporejanju pravic porabe nad obsegom, za katerega je pooblaščen župan, odloča mestni svet.

9. člen

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, župan s sklepom začasno, največ za 45 dni, zadrži izvrševanje posameznih izdatkov proračuna, vendar ne več kot za 10% vseh planiranih izdatkov proračuna. Župan o sprejeti odločitvi v roku 8 dni obvesti Mestni svet.

10. člen

Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva v višini 1.000.000 EUR se lahko uporabijo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O uporabi teh sredstev odloča župan.

Župan o uporabi splošne proračunske rezervacije poroča Mestnemu svetu v mesecu septembru s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje in z zaključnim računom za proračunsko leto ter enkrat mesečno obvešča Nadzorni odbor Mestne občine Maribor in Odbor za finance Mestnega sveta Mestne občine Maribor.

Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega uporabnika.

11. člen

Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 283.800 EUR. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.

O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 40.000 EUR odloča župan na predlog Urada za finance in proračun. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega navedeni znesek, odloča na predlog župana Mestni svet. Župan o uporabi proračunske rezerve poroča Mestnemu svetu v mesecu septembru s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje in z zaključnim računom za proračunsko leto.

Proračunski sklad je evidenčni račun ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za pomoč in razvoj v Mestni občini Maribor. Sredstva proračunskega sklada se uporabljajo za pomoč in spodbujanje razvoja na območju Mestne občine Maribor.

12. člen

Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti oziroma mestne četrti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma mestne četrti. Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti oziroma mestne četrti je oseba, ki ima pooblastilo sveta krajevne skupnosti oziroma mestne četrti.

O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu krajevne skupnosti oziroma mestne četrti odloča predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma mestne četrti. Skupno povečanje ali zmanjšanje sredstev na posamezni proračunski postavki znotraj posameznega podprograma ne sme presegati 15% sredstev planiranih na postavki v sprejetem finančnem načrtu. Prerazporejanje med glavnimi programi in podprogrami ni možno.

Vsi pravni posli, ki jih sklene mestna četrt ali krajevna skupnost, so veljavni brez predhodnega soglasja župana za namene in v višinah, določenih v veljavnem finančnem načrtu vsake mestne četrti ali krajevne skupnosti. Mestna četrt ali krajevna skupnost izvršuje svoj finančni načrt skladno z Navodilom o izvrševanju proračuna MOM za leto 2022.

13. člen

V tekočem letu se lahko razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

S pogodbami se lahko v letu 2022 prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že planirane pravice porabe na postavki proračuna za leto 2022.

V breme proračuna za leto 2022 se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2022, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za tekoče odhodke in tekoče transfere ne sme presegati 25% pravic porabe planiranih na proračunski postavki proračuna za leto 2022.

Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2022, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2023 za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 80% pravic porabe planiranih na proračunski postavki proračuna za leto 2022. Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2022, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2024 za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe planiranih na proračunski postavki proračuna za leto 2022.

Omejitve ne veljajo za:

- prevzemanje obveznosti povezanih z zadolževanjem občine;

- prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika;

- prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih in drugih storitev, ki so potrebne za operativno delovanje neposrednih uporabnikov proračuna;

- prevzemanje obveznosti za evropske projekte do vrednosti NRP ter za projekte, ki se financirajo iz namenskih sredstev finančnih mehanizmov, iz sredstev drugih donatorjev in iz pripadajočih postavk slovenske udeležbe (državna sredstva) do višine NRP;

- prevzemanje obveznosti za prevoze učencev v osnovno šolo (PP 120102);

- prevzemanje obveznosti za investicijsko vzdrževanje objektov na področju izobraževanja (PP 102200); - prevzemanje obveznosti za investicije v osnovne šole (PP102000);

- prevzemanje obveznosti za prostočasne in dodatne aktivnosti za otroke in mladostnike (PP 221207);

- prevzemanje obveznosti za osnovna dejavnost zasebnih vrtcev (PP 120604);

- prevzemanje obveznosti za investicije – vrtci (PP 101000);

- prevzemanje obveznosti za investicijsko vzdrževanje objektov (PP 101200);

- prevzemanje obveznosti za Okolje (PP 156001);

- prevzemanje obveznosti za Delovanje mobilnostnega centra (PP 156401);

- prevzemanje obveznosti za Gradnjo in obnovo kanalizacijskega omrežja (PP 151118);

- prevzemanje obveznosti za Dejavnost javnih osnovnih šol (PP 120114);

- prevzemanje obveznosti za KKŽ in druge žičniške naprave – poravnava (153517);

- prevzemanje obveznosti za blago, ki je potrebno za operativno delovanje neposrednih uporabnikov proračuna,

- prevzemanje obveznosti za Javno kuhinjo (PP 311106),

- prevzemanje obveznosti za Varni in povezani na domu (PP 220507),

- prevzemanje obveznosti za Občinske štipendije (PP 342002).

Prevzete obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, se morajo prioritetno vključiti v proračun leta, na katerega se nanašajo, obveznosti investicijskega značaja pa tudi v načrt razvojnih programov.

14. člen

O spremembi vrednosti projekta ali programa v načrtu razvojnih programov, največ do 20% vrednosti projekta, na predlog pooblaščenega odredbodajalca in na podlagi mnenja Urada za finance in proračun, odloča župan. O spremembi vrednosti projekta nad 20% odloča Mestni svet.

Novi projekti, ki niso bili uvrščeni v NRP sprejetega proračuna, se med proračunskim letom uvrstijo v NRP na podlagi odločitve župana.

Investicijsko dokumentacijo, ki je skladna z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ potrdi župan s sklepom.

Župan o opravljenih spremembah projekta ali programa v načrtu razvojnih programov enkrat mesečno obvešča Nadzorni odbor Mestne občine Maribor in Odbor za finance Mestnega sveta Mestne občine Maribor.

15. člen

Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem skladno z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem (z vključenimi menjavami).

Mestni svet lahko zaradi spremenjenih prostorskih potreb in spremenjenih drugih potreb upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem in zaradi nepredvidenih okoliščin na trgu, ki narekujejo hiter odziv, dopolni letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.

Upravljavci (župan) lahko v primeru spremenjenih prostorskih potreb in drugih potreb upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem letnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna vrednost poslov lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti veljavnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem.

Evidenco nameravanih in izvedenih pravnih poslov iz prejšnjega odstavka vodi Urad za gospodarske dejavnosti (UGD) na predpisanem obrazcu št. 5 (Napoved o sklenitvi pravnega posla ravnanja z nepremičnim premoženjem, Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Ur. l. RS 31/2018). Vsak upravljavec je dolžan pred nameravano sklenitvijo pravnega posla iz prejšnjega odstavka na UGD preveriti, ali je pravni posel možen in takoj po izvedeni realizaciji pravnega posla o le-tem poročati.

Župan lahko dolžniku največ do višine 84 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če oceni, da bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.

O konverziji zapadlih terjatev v kapitalsko naložbo v postopkih prisilne poravnave odloča mestni svet.

Za zagotavljanje likvidnosti proračuna se uporabljajo tudi prosta denarna namenska sredstva. Če likvidnost proračuna omogoča se prosta denarna sredstva proračuna izjemoma uporabljajo za financiranje namenskih izdatkov.

Stanje sredstev na računu proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto.

4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE

16. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.

Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 11.500.000 EUR.

17. člen

Mestni svet odloča o dajanju soglasij k zadolževanju in dajanju poroštev posrednim proračunskim uporabnikom, javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina ter drugim pravnim osebam, v katerih ima občina posredno ali neposredno prevladujoč vpliv na upravljanje.

V letu 2022 ni predvideno zadolževanje in dajanje poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter drugih pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje.

5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. člen

Župan Mestne občine Maribor predpiše Navodilo o izvrševanju proračuna za leto 2022. V navodilu se določijo postopki za:

- prevzemanje obveznosti;

- izplačila iz proračuna;

- prerazporejanje pravic porabe;

- postopke pri izdajanju soglasij k pogodbam;

- upravljanje s prejemki proračuna;

- postopki zadolževanja proračuna;

- določitev kvot po 36. členu ZJF;

- pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna po 37. členu ZJF;

- odpiranje novih PP in podkontov;

- vključevanje namenskih prejemkov in izdatkov;

- poročanje o izvrševanju proračuna;

- spremljanje in spreminjanje Načrta razvojnih programov.

Do uveljavitve Navodila o izvrševanju proračuna za leto 2022 se uporabljajo Navodila o izvrševanju proračuna za leto 2021.

19. člen

Odlok o proračunu, splošni in posebni del proračuna z obrazložitvami in načrt razvojnih programov z obrazložitvami se objavijo na spletni strani Mestne občine Maribor.

20. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, uporablja pa se od 1. januarja 2022 dalje.

Številka: 4100-13/2020

Datum: 28 januar 2021

Župan Mestne občine Maribor

Aleksander Saša Arsenovič, s.r.