|
Na
podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 18. člena
Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet
Občine Grosuplje na 8. redni seji dne 16. 12. 2015 sprejel |
|
|
|
O D L O
K |
|
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Jug |
|
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
S tem
odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine
Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13 in 59/15; v nadaljevanju besedila:
OPN) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona Jug (v
nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal Topos d.o.o., pod št.
08/07-13 – OPPN v novembru 2015. |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina
OPPN in njegovih prilog) |
|
OPPN je
sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog: |
|
A1.
TEKSTUALNI DEL (ODLOK) |
|
A2.
GRAFIČNI DEL |
|
1 Izsek
iz grafičnih prilog izvedbenega dela OPN občine Grosuplje s prikazom
lege prostorske |
|
ureditve
na širšem območju, M 1:5000 |
|
2
Umestitev območja urejanja: |
|
2.1
Prikaz območja urejanja v širšem prostoru (TTN), M 1: 10000 |
|
2.2
Pregledna situacija (DOF), M 1:5000 |
|
3 Vplivi
in povezave: |
|
3.1
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000 |
|
3.2
Prikaz območij varovanj in omejitev, M 1:2500 |
|
4
Geodetski načrt z mejo območja OPPN, M 1:1000 |
|
5 Prikaz
ureditev glede postavitve objektov znotraj območja OPPN: |
|
5.1
Ureditvene enote, M 1:2000 |
|
5.2
Ureditvena situacija, M 1:1000 |
|
5.3
Prikaz javnih površin, M 1:2000 |
|
5.4
Prerezi skozi območje, M 1:500 |
|
6 Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro: |
|
6.1
Energetska, komunalna in ostala infrastruktura, M 1:1000 |
|
6.2
Situacija prometne ureditve, M 1:1000 |
|
7 Prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave, M 1:2000 |
|
8 Prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:2000 |
|
8.1
Priloga: Prikaz poplavnosti območja po izvedbi protipoplavnih ukrepov |
|
9 Načrt
parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo: |
|
9.1
Načrt parcelacije, M 1:2000 |
|
9.2
Zakoličbena situacija, M 1:1000 |
|
B.
POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI
UREDITVI |
|
C.
PRILOGE |
|
1. Planska podlaga za OPPN |
|
2. Prikaz stanja prostora |
|
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve OPPN |
|
4. Smernice nosilcev urejanja prostora |
|
5. Mnenja nosilcev urejanja prostora |
|
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
|
7. Povzetek za javnost |
|
8. Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede CPVO |
|
9. Odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje. |
|
|
|
3. člen |
|
(pomen
izrazov) |
|
(1) Ureditvena
enota je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste
dejavnosti ter urbanističnoarhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in
ostalih ureditev. |
|
(2) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je
predviden objekt in na katerem so utrjene površine, ki služijo takšnemu
objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu
objektu. |
|
(3) Površina za gradnjo stavb je del gradbene parcele, ki predstavlja
omejitveni prostor za gradnjo nestanovanjske stavbe in je prikazana v
grafičnem delu, list 5.2 Ureditvena situacija. Na površini za gradnjo
stavb je poleg ene ali več nestanovanjskih stavb dovoljena tudi gradnja
gradbeno inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov ter
spremljajočih zunanjih ureditev (manipulativne površine, nakladalne
rampe, parkirišče, zelenice, brežine ipd.). |
|
(4) Funkcionalni element stavbe je del osnovnega kubusa stavbe (po
navadi kot eden ali več manjših izzidkov osnovnega kubusa), ki služi
njenemu funkcioniranju, in sicer: nadstreški, balkoni, loggie,
nakladalne rampe, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi,
vetrolovi in podobno. |
|
(5) Kota
platoja je kota končno urejenega terena ob objektu. |
|
(6) Kota
pritličja je kota, ki se nahaja neposredno nad koto platoja ali največ
0,50 m nad njo. |
|
(7) Linija oblikovanja glavne fasade je urbanistični element za
reguliranje in oblikovanje podobe cone, ob upoštevanju značilnosti
načrtovanega območja in je prikazana v grafičnem delu, list 5.2
Ureditvena situacija. Določa glavno fasado in njeno poudarjeno
oblikovanje ob osrednji dostopni cesti oziroma dostopnih cestah. Tam,
kjer je parcela definirana z dvema linijama se kot glavna fasada
načrtuje le ena, druga pa naj upošteva poslovni ali upravni značaj
stavbe in naj ne bo oblikovana zgolj kot servisna. |
|
(8) Regulacijska linija je urbanistični element za reguliranje in
oblikovanje podobe cone, ob upoštevanju značilnosti načrtovanega območja
in je prikazana v grafičnem delu, list 5.2 Ureditvena situacija. Določa
maksimalni odmik glavne fasade od osrednje dostopne ceste na način, da
dopušča pred objektom ureditev enojnega ali dvojnega pasu parkirišč. Z
maksimalno omejitvijo pri umeščanju stavbe definiramo linijo obcestne
pozidave, z možnostjo različnih odmikov (do maksimalno dovoljenega) pa
razbijemo njeno monotonost. |
|
|
|
II.
OBMOČJE UREJANJA |
|
|
|
4. člen |
|
(umestitev gospodarske cone v prostor) |
|
Gospodarska cona jug (v nadaljevanju besedila tudi: GC) predstavlja
nadaljevanje obstoječe gospodarske cone v zahodnem delu naselja
Grosuplja. Vpeta je med železniško progo Ljubljana–Kočevje na zahodu ter
potok Bičje na vzhodu. |
|
|
|
5. člen |
|
(ureditveno območje OPPN) |
|
(1) Območje urejanja OPPN je prikazano v grafičnem delu odloka. Meja
OPPN je na vzhodu definirana z obstoječo gospodarsko cono ob
Industrijski cesti, na zahodu s potokom Bičje, na severozahodu pa s
površinami močvirnatega predela potoka Bičje. Na severu OPPN meji na
Romsko naselje Smrekec 1 in Smrekec 2, na jugu na obrtno cono Pod
Slivniškim hribom, na jugovzhodu pa na območje centralnih dejavnosti z
obrtno stanovanjskimi objekti in traso železnice. Zemljišča znotraj
OPPN, ki se nahajajo na ravnem, poplavnem območju z blagim naklonom
proti jugu, so obraščena s travniki. Del OPPN, ki je v južnem delu ločen
z lokalno cesto ni pozidan in je izveden v makadamu ter namenjen za
parkiranje tovornih vozil. |
|
(2) V
območje OPPN, velikosti približno 18,55 ha, so vključena naslednja
zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: |
|
– k.o.
Grosuplje – naselje: 2054/1, 2054/2, 2071, 2070/4, 2070/5, 2070/7,
2070/8, 2070/6, 2070/3, 2069/4, 2069/3, 2226, 2050/13, 2052, 2053,
2050/20, 2050/12, 2051, 2050/5, 2050/26, 2050/27, 2048/3, 2048/2,
2048/4, 2047/1, 2047/2, 2048/5, 2066 – del, 2196 – del, 1702/5 – del. |
|
– k.o.
Stranska vas: 1073/3, 1073/1, 1072/3, 1071/1, 1070/1, 1066/3, 1069,
1068, 1064, 1063, 1065, 1650/3, 1650/4, 1062, 845, 844/3, 843/2, 842/3,
842/2, 842/4, 841/3, 840/1, 840/4, 839/1, 839/2, 839/5, 838/1, 838/3,
1007/8, 836/1, 837/4, 835/1, 835/5, 834/1, 834/4, 861/2, 861/5, 861/4,
861/6, 861/7, 861/9, 1007/9, 863/8, 863/3, 865/1, 866/1, 867/1, 863/4,
864, 865/2, 866/2, 867/2, 868/2, 863/10, 865/3, 866/3, 867/3, 868/1,
1068, 1064, 1063. |
|
(2) V območje OPPN, velikosti približno 18,55 ha so vključena naslednja
zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.:
– k.o. Grosuplje – naselje: 2054/1, 2054/2, 2071, 2070/4, 2070/5,
2070/7, 2070/8, 2070/6, 2070/3, 2069/4, 2069/3, 2226, 2050/13, 2052,
2053, 2050/20, 2050/12, 2051, 2050/5, 2050/26, 2050/27, 2048/3, 2048/2,
2048/4, 2047/1, 2047/2, 2048/5, 2066, 2196, 2024,
– k.o. Stranska vas: 1073/3, 1073/1, 1072/3, 1071/1, 1070/1, 1066/3,
1069, 1068, 1064, 1063, 1065, 1062, 845, 844/3, 843/2, 842/3, 842/2,
842/4, 841/3, 840/1, 840/4, 839/1, 839/2, 839/5, 838/1, 838/3, 1007/8,
836/1, 837/4, 835/1, 835/5, 834/1, 834/4, 861/2, 861/5, 861/4, 861/6,
861/7, 861/9, 1007/9, 863/8, 863/3, 865/1, 866/1, 867/1, 863/4, 864,
865/2, 866/2, 867/2, 868/2, 863/10, 865/3, 866/3, 867/3, 868/1,
– k.o. Grosuplje: 100/10, 1650/3, 1650/4, 1702/6. |
|
|
|
III.
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
|
6. člen |
|
(prostorske ureditve) |
|
(1) Območje
je namenjeno gradnji nestanovanjskih stavb s spremljajočimi ureditvami
znotraj gradbenih parcel (parkirišča, manipulacija, zelenice), ki
dopolnjujejo in zaključujejo obstoječo gospodarsko cono. |
|
(2) Z
OPPN se načrtujejo tudi zunanje prostorske ureditve za nemoteno izvedbo
in rabo načrtovanih stavb in spremljajočih ureditev iz prvega odstavka
tega člena, in sicer: |
|
– prometne ureditve; |
|
– komunalna in energetska infrastruktura; |
|
– zelene
površine (varovalni pas ob potoku Bičje, zelenice znotraj posameznih
gradbenih parcel, obcestna zasaditev z visokim drevjem). |
|
|
|
7. člen |
|
(posegi
izven območja OPPN) |
|
Z
navezavo infrastrukturnih vodov in naprav izven območja OPPN se
zagotavlja funkcioniranje objektov in ureditev, ki so načrtovani v
območju OPPN. |
|
|
|
8. člen |
|
(ureditvene enote) |
|
Območje
urejanja je razdeljeno na tri ureditvene enote (UE1 do UE3), in sicer: |
|
– UE 1 –
območje za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti; |
|
– UE 2 –
zelene površine; |
|
– UE 3 –
območje prometnic in ostale infrastrukture. |
|
|
|
IV.
UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
|
|
|
9. člen |
|
(medsebojni vpliv in povezave s sosednjimi območji) |
|
(1) Območje urejanja, ki je delno poplavno (zahod in severozahod), je
umeščeno med strnjeno pozidavo naselja Grosuplje na vzhodu in odprte
zelene površine na zahodu. Robovi območja so definirani z linijami
potoka Bičje ter traso železniške proge v smeri severozahod – jugovzhod.
Naravni rezervat Bičje predstavlja enkratno kvaliteto v prostoru ter s
svojimi poplavnimi ravnicami veže nase različne ambientalne kvalitete,
ki vplivajo tako na zaznavnost gospodarske cone kot tudi širšega
prostora. V odnosu do potoka Bičje se predvidi primerno oblikovanje
fasad ter zagotovi ustrezen odmik stavb od potoka. |
|
(2) Zaradi bližine zavarovanega območja, naravnih vrednot ter ekološko
pomembnega območja, je pri načrtovanju cone potrebno upoštevati
naravovarstvene usmeritev ter ukrepe, ki so bili podani z okoljskim
poročilom (Okoljsko poročilo za OPPN GC Jug; Oikos d.o.o., Domžale;
julij 2010/dopolnitev november 2010 ter Okoljsko poročilo za OPPN GC Jug
– Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN gospodarska cona Jug na
varovana območja narave Potok Bičje in močvirski biotopi ter SCI
Radensko polje – Viršnica; Oikos d.o.o., Kamnik; julij 2010/dopolnitev
november 2010/dopolnitev maj 2014). |
|
(3) Umestitev stavb in ostalih ureditev v območje OPPN določajo
naslednji vplivi in omejitve: poplavnost območja (potrebna izvedba
protipoplavnih ukrepov skladno z 39. členom), varovalni koridor potoka
Bičje na zahodu (upoštevanje 30 m odmika), varovalni progovni pas
železnice na jugu (minimalno 12 m odmik od skrajne osi tira), bližina
stanovanjskih gruč na jugovzhodnem in severnem delu (izvedba protihrupne
bariere, kolikor se za-to pokaže potreba). |
|
(4) OPPN
se lahko naveže na izvedeno stanje oziroma rešitve obstoječe cone, če se
za to pokaže potreba, pri čemer se smiselno vsebinsko in funkcionalno
zaokroži kontaktno območje. Obstoječa cona ima večinoma že izvedeno
prometno ter komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. Obstoječi
dostopi do OPPN so po izvedenih prometnicah preko območja izvedene cone
z vzhodne smeri. Načrtovana osrednja dostopna cesta, ki poteka skozi
območje, se v južnem delu naveže na obstoječe prometno omrežje, v
severnem delu se zaključi z obračališčem, pri čemer pa se dopušča tudi
njeno nadaljevanje, kar mora biti skladno z OPN. Koridorja za morebitne
prometne navezave se varujeta tudi na zelenih površinah proti zahodu. Ob
potoku na območju zelenih površin se predvidi peš in kolesarska pot, ki
poteka v smeri sever–jug ter se na severovzhodu naveže na osrednjo
dostopno cesto, na jugozahodu pa na obstoječo prometnico. |
|
(5) Z
upoštevanjem vseh omilitvenih ukrepov določenih s tem odlokom predvidena
realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov
na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter
ostalega varstva in zaščite okolja. Vplivno območje OPPN bo v času
gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja ter zemljišča
izven območja OPPN, ki so namenjena za gradnjo prometne, komunalne in
energetske infrastrukture. Pri in po izvedbi prostorskih ureditev bo
dodatno obremenjeno obstoječe infrastrukturno omrežje. |
|
|
|
V.
LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO OBJEKTOV |
|
|
|
10. člen |
|
(vrste
gradenj) |
|
V
posameznih ureditvenih enotah so glede na načrtovane programe dovoljene
gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, redna in investicijska
vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist
ter odstranitve objektov. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela
ali celotnih objektov znotraj dopustnih dejavnosti, določenih s tem
odlokom. Dovoljena je gradnja komunalne in prometne infrastrukture. |
|
|
|
11. člen |
|
(vrste
objektov) |
|
(1) V
posameznih ureditvenih enotah so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in
manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov
in objektih državnega pomena Uradni list RS, št. 109/11). |
|
V UE1 –
območje za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti: |
|
1 /
Stavbe: |
|
12 /
Nestanovanjske stavbe: |
|
– 121
Gostinske stavbe; le gostilne, restavracije in točilnice, |
|
– 122
Poslovne in upravne stavbe, |
|
– 123
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
|
– 124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
|
– 125
Industrijske stavbe in skladišča, |
|
– 127
Druge nestanovanjske stavbe; le Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
|
2 /
Gradbeni inženirski objekti: |
|
21 /
Objekti prometne infrastrukture: |
|
– 211
Ceste, |
|
– 215
Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni
objekti. |
|
22 /
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
|
24 /
Drugi gradbeni inženirski objekti: |
|
– 242
Drugi gradbeni inženirski objekti: 24205 Drugi gradbeni inženirski
objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
|
V
UE2 – zelene površine: |
|
2 /
Gradbeni inženirski objekti: |
|
21 /
Objekti prometne infrastrukture: |
|
– 211
Ceste: 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste, |
|
– 215
Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni
objekti. |
|
22 /
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
|
24 /
Drugi gradbeni inženirski objekti: |
|
– 242
Drugi gradbeni inženirski objekti: 24205 Drugi gradbeni inženirski
objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
|
V UE 3 –
območje prometnic in ostale infrastrukture: |
|
1 /
Stavbe: |
|
12 /
Nestanovanjske stavbe: |
|
– 127
Druge nestanovanjske stavbe: 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje:
le nadstrešnice za potnike na avtobusnih. |
|
2 /
Gradbeni inženirski objekti: |
|
21 /
Objekti prometne infrastrukture: |
|
– 211
Ceste, |
|
– 215
Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni
objekti. |
|
22 /
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
|
24 /
Drugi gradbeni inženirski objekti: |
|
– 242
Drugi gradbeni inženirski objekti: 24205 Drugi gradbeni inženirski
objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
|
(3) Poleg stavb iz predhodnih alinej so za namen predvidenih posegov po
tem OPPN v območju urejanja, kjer je dovolj razpoložljivega prostora,
dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi
zakonskih in podzakonskih aktov v povezavi z določili o razvrščanju
objektov glede na zahtevnost gradnje skladno s podrobnejšo namensko rabo
površin, določenih v OPN. |
|
(4) Do
izvedbe ukrepov za zaščito pred poplavami na območju gospodarske cone,
ki so opredeljeni v 39. členu tega odloka, so na poplavnem območju
dopustne le tiste vrste objektov, ki jih v skladu z razvrstitvijo v
določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite
pred poplavami in z njimi povezane erozije voda na podlagi tabel iz
priloge 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja, Uradni list RS, št. 89/08 (v
nadaljevanju besedila: Uredba). |
|
(5) V
primeru spremembe zakonodaje se vrste objektov iz prve točke dopuščajo
skladno s trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine
in s smiselnim upoštevanjem tega člena odloka. |
|
|
|
12. člen |
|
(vrste
dejavnosti) |
|
(1) Pri
umestitvi vsebine znotraj območja OPPN je ena od glavnih izhodišč
kompatibilnost programov. V območju OPPN so po Uredbi o uvedbi in
uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07
in 17/08) dovoljene naslednje dejavnosti: |
|
– (C)
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI; vse razen: 19 Proizvodnja koksa in naftnih
derivatov; |
|
– (D)
OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN VODO; le: Druga proizvodna električne
energije (35.119); Distribucija z električno energijo (35.13), Trgovanje
z električno energijo (35.14) in Oskrba s paro in toplo vodo (35.30); |
|
– (F)
GRADBENIŠTVO; |
|
– (G)
TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL; |
|
– (H)
PROMET IN SKLADIŠČENJE; |
|
– (I)
GOSTINSTVO; le Dejavnost strežbe jedi in pijač (55.2), razen Turistične
kmetije brez sob 56.105); |
|
– (J)
INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJKSE DEJAVNOSTI; |
|
– (K)
FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI; |
|
– (L)
POSLOVANJE Z NAPREMIČNINAMI; |
|
– (M)
STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI; |
|
– (N)
DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI; |
|
– (O)
DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI;
le: 84.2 Posebne dejavnosti za celotno družbeno skupnost (84.24
Dejavnosti za javni red in varnost, 84.25 Zaščita in reševanje pri
požarih in nesrečah, 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje; |
|
– (P)
IZOBRAŽEVANJE; le: Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
(85.5), Pomožne dejavnosti za izobraževanje (85.6); |
|
– (S)
DRUGE DEJAVNOSTI. |
|
(2) UE2
– Območje zelenih površin v varovalnem območju potoka Bičje se ohranja v
primarni rabi. Na območju se dopušča obnova obstoječe infrastrukture
oziroma gradnja priključkov na le-to, uredi se peš in kolesarska pot, ki
prioritetno poteka po obstoječem koridorju kmetijske mehanizacije, brez
dodatnega nasipavanja. |
|
(3) Območje UE3 se nameni za gradnjo infrastrukture, in sicer: |
|
– gradnja prometnic ter ostale komunalno – energetske infrastrukture, |
|
– ureditev ekoloških otokov, |
|
– postavitev trafo postaj in drugih infrastrukturnih objektov (plinska
postaja …), |
|
– ureditev tlakovanih pešpoti, |
|
– ureditev javnih parkirnih površin |
|
– itn. |
|
(4) V
vseh UE se skladno s hidrološko študijo (Hidrološko hidravlična presoja
vodnega režima Bičja v sklopu priprave Občinskega podrobnega
prostorskega načrta Športni park Grosuplje in Občinskega podrobnega
prostorskega načrta Gospodarska cona Jug, št. projekta 032-5a-14-2,
Urbania d.o.o., Ljubljana, september 2015) izvajajo protipoplavni
ukrepi, ki so opredeljeni v 39. členu tega odloka. |
|
(5) Do
izvedbe ukrepov za zaščito pred poplavami na območju gospodarske cone,
ki so opredeljeni v 39. členu tega odloka, so na poplavnem območju
dopustne le tiste dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni
razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred
poplavami in z njimi povezane erozije voda na podlagi tabel iz priloge 1
in 2 Uredbe. |
|
(6) V
primeru spremembe zakonodaje se vrste dejavnosti dopuščajo skladno s
trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine in s
smiselnim upoštevanjem tega člena odloka. |
|
|
|
13. člen |
|
(vrste
ureditev) |
|
V
območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve: |
|
– krajinske ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih
površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.), |
|
– parterne ureditve (tlakovanja zunanjih teras – platojev, pešpoti,
zunanjih stopnic ipd.). |
|
|
|
14. člen |
|
(gradbene parcele) |
|
(1) Gradbene parcele so določene tako, da omogočajo gradnjo ter nemoteno
uporabo in vzdrževanje objektov ter zagotavljanje požarne varnosti,
vključno z manipulativnimi površinami, parkiriščem, zelenicami ter
dostopom s cestnega omrežja. |
|
(2) Velikosti in oblike gradbenih parcel v UE1 so določene v grafičnem
delu, list 9.1 Načrt parcel. Le-te lahko odstopajo od prikazanih v
grafičnem delu, saj jih je možno na novo oblikovati po pogojih (1), (3),
(4), (5) in (6) odstavka tega člena. |
|
(3) Gradbene parcele se lahko združujejo, glede na potrebe posameznih
programov pa tudi delijo oziroma se na novo oblikujejo, pri čemer mora
biti omogočen dostop s prometnih površin, nove parcele pa morajo
omogočati njihovo funkcionalno uporabo za namen, določen s tem odlokom. |
|
(4) Z
namenom vsebinske in funkcionalne zaokrožitve je možno gradbene parcele
v OPPN združevati tudi s parcelami zahodno od OPPN, pri čemer se morajo
rešitve navezati na izvedeno stanje kontaktnega območja GC. |
|
(5) Znotraj ostalih površin v območju urejanja je možno preoblikovati
tudi obstoječo parcelno strukturo skladno z območjem predvidene
ureditvene enote. |
|
(6) Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbenih parcelah, kjer so
predvidene stavbe: FI: do 1,5; FZ: do 0,60. |
|
|
|
15. člen |
|
(površina za gradnjo stavb) |
|
(1) Na
površini za gradnjo stavb je znotraj posamezne gradbene parcele možno
osnovni volumen stavbe umeščati tako, da so zagotovljeni požarni odmiki
in interventne poti ter odmiki od meje gradbene parcele minimalno 4 m
oziroma minimalno 8 m od parcelne meje, ki meji na varovalno območje
potoka Bičje. Vse zunanje ureditve v sklopu stavb, funkcionalni elementi
stavb ter enostavni in nezahtevni objekti lahko presegajo površino za
gradnjo stavb, če je zagotovljen razpoložljiv prostor za funkcioniranje
stavbe. Odmik funkcionalnih elementov stavb od meje gradbene parcele je
lahko manjši od 4 m, praviloma pa ne manj kot 1,5 m. |
|
(2) V
primeru združevanja gradbenih parcel v OPPN z gradbenimi parcelami
kontaktnega območja je lahko v območju OPPN površina za gradnjo stavbe
na strani kontaktnega roba na meji gradbene parcele, pri čemer morajo
biti na celotni parceli zagotovljeni ustrezni odmiki, požarna varnost
ter vse potrebne zunanje ureditve (dostopi, parkirna mesta,
manipulacija, ureditev zelenice). |
|
(3) Na
površini za gradnjo stavb se lahko izvedejo tudi izključno gradbeno
inženirski objekti (parkirne in/ali manipulativne površine ipd.). |
|
(4) V
primeru, da se znotraj gradbene parcele ustvari zasnova z več stavbami,
je potrebno znotraj gradbene parcele zagotoviti dostopno cesto ter med
stavbami upoštevati ustrezne odmike. Z združevanjem gradbenih parcel se
združuje tudi površina za gradnjo stavb in dostopi (uvozi), pri delitvi
pa se površina za gradnjo stavb opredeli z odmiki od parcelnih mej, ki
so določeni v prvem odstavku tega člena. |
|
|
|
16. člen |
|
(pogoji
za arhitekturno oblikovanje nestanovanjske stavbe) |
|
(1) Oblikovanje in umestitev stavb naj upošteva morfologijo terena ter
prostorske vplive in omejitve. Zaželena je delitev volumna stavbe na več
manjših enot oziroma njena razgibanost v horizontalnem in/ali
vertikalnem gabaritu, ki razbije monolitnost objekta. Upravni
(pisarniški) in prodajni del je potrebno oblikovno ločiti (z volumnom,
barvo, materialom ipd.) od ostalega dela stavbe (servisnega,
skladiščnega, proizvodnega ipd.). |
|
(2) Podrobnejši pogoji za umestitev in oblikovanje stavb: |
|
Tipologija: |
|
– Definirana je kot ena ali več prostostoječih enot v osnovi pravokotne
oblike, ki je na površini za gradnjo stavbe. Stavba je lahko poljubno
razgibana (z izzidki, dodajanjem prizidkov, tudi z zamikom dveh
enakovrednih ali različnih enot) znotraj dovoljenega gabarita. Ob stavbi
se dopuščajo tudi nadstreški, zunanje stopnice ipd. Oblikovanje naj bo
sodobno, ob upoštevanju njene funkcije in tehnologije. |
|
Velikost
in zmogljivost: |
|
– Horizontalni gabarit: Tlorisne dimenzije osnovnih enot so praviloma
pravokotne, v odvisnosti od funkcije stavbe in velikosti gradbene
parcele. |
|
– Vertikalni gabarit: Stavbe ne smejo presegati višine 15 m, pri čemer
se zaradi tehnoloških zahtev za manjše dele stavb oziroma samostojne
tehnološke objekte (dimnik, stolp, dvigalo) dopuščajo tudi večje višine.
Klet se ne dopušča. |
|
Oblikovanje zunanje podobe: |
|
– Konstrukcija: Dovoljene so vse vrste konstrukcij. |
|
– Streha: Ravna ali poševna (enokapna, simetrična dvokapnica) z nižjim
naklonom strešin, do 20º oziroma prilagojena funkciji objekta ter novim
trendom oblikovanja streh (dopuščajo se tudi zelene strehe). Možna je
kombinacija streh. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne
zbiralnike, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in
ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice. |
|
– Kritina: Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni
so temnejši toni, zaželeni v sivi ali rjavi barvi. Prepovedana je
uporaba svetlečih in bleščečih materialov. |
|
– Fasada: Pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov
na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura.
Barve naj bodo umirjenih tonov. Uporaba fluorescentnih barv ni
dovoljena. Pomembno je tudi oblikovanje fasad zahodnega niza, ki so
orientirane proti potoku Bičje. |
|
– Linija
oblikovanja glavne fasade: Niz fasad orientiranih na osrednjo dostopno
cesto naj odraža občutek mestne ulice. Te fasade naj bodo izčiščene, z
večjimi steklenimi površinami. |
|
Lega na
zemljišču: |
|
– Lega:
Ena ali več stavb se glede na prostorske potrebe dejavnosti locira na
površini za gradnjo stavb, pri čemer je treba zagotoviti zadostne
manipulativne in parkirne površine. Stavbe morajo biti umeščene tako, do
so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost,
ustrezne sanitarno-higienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.) ter
ustrezno površino za normalno vzdrževanje posamezne stavbe. |
|
– Kota
platoja: izhaja iz kote stoletne vode (Q100 +0,5 m) in je najmanj 327.70
m.n.v. |
|
– Kota
pritličja: je največ 0,50 m nad koto platoja. |
|
– Regulacijska linija: je vzporedna s cesto in določa maksimalni odmik
glavne fasade od osrednje dostopne ceste na način, da omogoča pred
objektom ureditev enojnega ali dvojnega pasu parkirišč. V primeru
maksimalnega odmika mora biti stavba vsaj s polovico fasade naslonjena
na začrtano linijo. |
|
Zunanja
ureditev: |
|
– Dostopi se uredijo z osrednje dostopne ceste ter ostalih dostopnih
cest glede na končno organizacijo stavbe na parceli ter njeno zasnovo. V
primeru dveh ali več stavb na parceli se dostop lahko zagotovi znotraj
gradbene parcele. Parkirne in manipulativne površine ter zelenice se
uredijo odvisno od potreb dejavnosti in razpoložljivega prostora na
parceli. Število parkirnih mest je za posamezne dejavnosti določeno v
20. členu odloka. |
|
– Na
posamezni gradbeni parceli se zagotovi minimalno 10 % zelenice. Le-te se
zatravijo in/ali hortikulturno uredijo z avtohtonim zelenjem ter redno
vzdržujejo. |
|
– Možna
je postavitev reklamnega stebra. |
|
Ostalo: |
|
– Stavbe
morajo biti projektirane in izvedene v skladu s predpisi o zahtevah za
zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni
rabi ter večstanovanjskih stavb. |
|
Dopustna
izraba prostora na gradbeni parceli: |
|
– FZ
(faktor zazidanosti): do 0,60; |
|
– FI
(faktor izrabe): do 1,50. |
|
|
|
17. člen |
|
(pogoji
za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
Za
določitev velikosti in zmogljivosti ter oblikovanja nezahtevnih in
enostavnih objektov na območju urejanja se uporabljajo določila
predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost in smiselno določila
veljavnega občinskega prostorskega načrta o nezahtevnih in enostavnih
objektih. |
|
|
|
18. člen |
|
(usmeritve za ureditev zelenih površin) |
|
(1) Zelene površine v UE2 se delijo na varovalno območje potoka Bičje,
zelenice, ki so hkrati tudi varovalni koridor obstoječe in predvidene
infrastrukture ter zelenice v sklopu posameznih gradbenih parcel. |
|
(2) Območje potoka Bičje, v širini 30 m, se ohranja v naravnem stanju s
primarno funkcijo. Površine se prepustijo naravni rasti brez
nasipavanja. Ožji del zelenega pasu ob coni se nameni za peš in
kolesarsko pot, ostali del pa se načrtuje kot retenzija na način, da se
na površini cca 500 m x 25 m teren poglobi za 0,70 m. Posegi v strugo,
brežine in obrežno vegetacijo potoka Bičje niso dovoljeni. V obrežni
vegetaciji naj se izvajajo le nujna sanacijska dela. Na teh površinah se
predvidijo minimalni posegi pri čemer se dopušča obnova obstoječe
infrastrukture oziroma gradnja priključkov na le-to ter uredi peš in
kolesarska pot. Peš in kolesarska pot naj, kjer je to mogoče, poteka po
obstoječih koridorjih kmetijske mehanizacije na način, da se ohranijo
mokrotni travnik. Široka je lahko največ do 1,60 m in izvedena tako, da
se ohranja obstoječ hidrološki režim. Poteka v smeri sever–jug ter se na
severovzhodu naveže na osrednjo dostopno cesto, na jugozahodu pa na
obstoječo prometnico, potok Bičje pa prečka na južnem delu območja OPPN
tako, da ne posega v zavarovano območje. |
|
(3) Ostale zelene površine se predvidijo v sklopu gradbene parcele
oziroma ob javnih površinah (npr. okoli krožnega križišča). Na zelenicah
posameznih gradbenih parcel se uredijo zatravljene površine,
cvetličnjaki in (ali) zasaditev nizkega grmičevja. Na zelenicah je
dovoljena poleg hortikulturne ureditve ureditev pešpoti, dostopov na
parcele, postavitev informativnih in reklamnih tabel za lastne potrebe
ter infrastrukturnih objektov. |
|
(4) Zasaditev drevesne vegetacije znotraj cone ima predvsem funkcijo
zaščite parkirnih površin pred soncem. Drevesno vegetacijo se izbira v
skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve. Predvsem je pri tem
treba upoštevati razmere v prostoru: talne razmere (globina, zbitost,
kvaliteta tal, prepustnost), klimatske razmere, nadmorska višina,
osončenost, obremenitev zaradi bližine ceste (posipanje soli,
onesnaževanje). Zasaditev drevoreda je predvidena v sklopu cestnega
sveta osrednje dostopne ceste ter ob ostalih zbirnih cestah. Tovrstne
linijske zasaditve ob cestah pa naj opravljajo predvsem funkcijo
poudarjanja cestnih glavnih smeri v prostoru in zato naj se izbor
prilagodi omenjenemu namenu. |
|
|
|
19. člen |
|
(ureditev javnih površin) |
|
(1) Kot
javne površine v območju urejanja, ki so prikazane v grafičnem delu,
list 5.3 Prikaz javnih površin, so opredeljena območja: prometnic in
ostale infrastrukture (osrednja dostopna cesta s krožnim križiščem
vključno z opredeljenimi koridorji za infrastrukturo) ter zelene
površine v UE2 (varovalno območje potoka Bičje in varovalni koridor
infrastrukture). |
|
(2) Varovalni koridor infrastrukture v UE2 je v glavnem predviden za
zaščito obstoječe infrastrukture, ki poteka znotraj območja ter
varovanju koridorjev za možne infrastrukturne ureditve. |
|
(3) Komunalna in ostala infrastruktura poteka pretežno v koridorju
prometnih površin. V sklopu prometnic se uredijo hodniki za pešce,
namestijo luči za javno razsvetljavo, koši za smeti ipd. Urbana oprema
območja (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena
z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini,
stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem
območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti
poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah. |
|
|
|
VI.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
|
|
20. člen |
|
(pogoji
za izvedbo prometnega omrežja) |
|
(1) Na
območje GC je predvidenih več dostopov, in sicer z južne strani preko
predvidenega krožnega križišča ter vzhodne strani iz Taborske ceste
preko obstoječih cest. Osrednja dostopna cesta poteka vzdolž območja in
omogoča napajanje parcel z obeh strani. Ostali objekti se napajajo iz
obstoječih cest. |
|
(2) Profil načrtovane osrednje dostopne ceste je 10.10 m (bankina: 1 m +
cestišče: 2x3,25 m + 2x0,25 m + hodnik za pešce: 1,60 m + 0,5 m).
Upoštevajoč ukrepe, opredeljene v OPN je določena min. kota platoja /
pritličja objektov 327.70 m.n.v., kar je tudi izhodišče za koto ceste
cca 328 m.n.v. |
|
(3) Na
severu območja se cesta zaključuje z obračališčem z možnostjo
nadaljevanja proti severu, na jugu pa s krožnim križiščem, ki združuje
načrtovano cesto (osrednja dostopna cesta) ter lokalni cesti LC 111011
in LC 113621. Krožno križišče ima sledeče dimenzije: zunanji profil
35 m, notranji premer 21 m, premer sredinskega otoka 24,68 m; povozni
del sredinskega otoka 1,84 m; krožno vozišče 5,16 m, hodnik 1,5 m,
bankina 1,5 m, bankina 0,5 m. Dimenzije se lahko v nadaljnjih fazah
projektiranja smiselno spremenijo skladno s kapacitetno analizo. |
|
(4) Površine za potrebe parkiranja so opredeljene na gradbenih parcelah
posameznih objektov glede na razpoložljiv prostor. Investitorji so
dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svoje dejavnosti v
okviru svoje gradbene parcele tako za stranke kot za zaposlene skladno z
veljavnim planskim aktom občine. V primeru, da le-te ne zadoščajo
potrebam konkretne dejavnosti, jih je potrebno zagotoviti na v okviru
načrtovanega objekta ali/in jih zagotoviti v neposredni bližini (manj
kot 200 m) od nameravane gradnje. Zagotovljena morajo biti tudi mesta za
invalide in za parkiranje koles. |
|
(5) Peš
promet se znotraj cone odvija po hodniku za pešce, ki je predviden ob
osrednji dostopni cesti. Kolesarski promet se vodi po vozišču ceste. Ob
potoku, na območju zelenih površin se predvidi peš in kolesarska pot v
širini do največ 1,60 m. Poteka v smeri sever–jug ter se na severovzhodu
naveže na osrednjo dostopno cesto, na jugozahodu pa na obstoječo
prometnico. |
|
(6) Kot
požarne poti se opredelijo vse notranje ceste, ki so za ta namen
označene v grafičnem delu (list 8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo
ter varstvo okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom). |
|
(7) Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem
vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve
prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov
znotraj cestnega telesa ni dovoljena. |
|
(8) Vse
prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne
dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z
ustrezno urbano opremo, talno in vertikalno prometno signalizacijo
(nesvetlobno, svetlobno) in ostalo opremo v skladu z določili o prometni
signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. |
|
(9) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve zastrtosti bleščanja in
svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja. Pri ureditvi cestne razsvetljave in
osvetlitve križišč je potrebno upoštevati Priporočila SDR-Cestna
razsvetljava PR 5/2. |
|
|
|
21. člen |
|
(splošni
pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter priključevanje) |
|
(1) Objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko
infrastrukturno omrežje, priključitev se izvede skladno s pogoji
upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav. Gradnja vodov in
naprav komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z
gradnjo stavb znotraj posamezne ureditvene enote in lahko poteka tudi
sočasno. |
|
(2) Na
območju krožnega križišča se obstoječa infrastruktura ukine in prestavi
v javne površine. Javne površine pa se opredelijo tudi na lokaciji »S«
kanala, ki poteka znotraj območja OPPN. |
|
|
|
22. člen |
|
(vodovod) |
|
(1) Območje OPPN se bo oskrbovalo s pitno vodo preko javnega vodovodnega
sistema Grosuplje. V koridorju osrednje napajalne ceste se predvidi
glavno napajalno vodovodno infrastrukturo. |
|
(2) Projektirano primarno vodovodno omrežje znotraj območja urejanja se
naveže na obstoječe vodovodno omrežje NL preseka 150 mm, ki poteka v
javni poti na zemljišču s parc. št. 2050/58, k.o. Grosuplje – naselje. Z
omenjeno navezavo se lahko ukine javna vodovodna cev PVC preseka 250 mm,
ki poteka na jugovzhodnem delu OPPN. Na severnem delu območja urejanja
se predvideno vodovodno omrežje navezuje na javno vodovodno cev PE
preseka 50 mm, ki se zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe s pitno vodo,
zamenja z večjim presekom cevi. |
|
(3) Kot
sekundarne vode se obravnavajo cevovodi, ki potekajo v cestnem telesu
prečnih cest. Hidrantno omrežje je predvideno na dostopnih mestih in
sicer pokrivajo največ 80 m oddaljenosti. |
|
(4) Pri
projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati določila o
odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo ter vse potrebne predpise o
tehnični izvedbi in uporabo objektov in naprav javnih in zasebnih
vodovodov. |
|
|
|
23. člen |
|
(kanalizacija) |
|
(1) Kanalizaciji se izvede v ločenem sistemu. |
|
(2) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno s priključitvijo
na centralno čistilno napravo. |
|
(3) Meteorne vode gospodarske cone se preko meteorne kanalizacije
odvedejo v potok Bičje. Meteorne vode iz streh in tlakovanih, a
nepovoznih površin, se odvedejo direktno, le preko peskolovov, medtem ko
pa je potrebno cestne, parkirne in druge vozne površine odvesti v
odvodnik preko lovilca olj. |
|
(4) Na
delih OPPN, kjer predvidene rešitve posegajo (tangirajo) na obstoječo
kanalizacijo, se le-ta ohranja in se umesti v koridor javnih površin.
Pri načrtovanju ureditev je potrebno upoštevati gradnjo Kanala S z
zadrževalnimi bazeni deževnih vod. Fekalni kanalizacijski sistem BET
preseka 140 cm, ki poteka zahodno od proizvodnje Motvoz d.o.o. proti
potoku Bičje, se lahko v prihodnje po končani gradnji kanala S, uporabi
kot meteorni kanal z izpustom v potok Bičje. |
|
(5) Pri
projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati
horizontalne in vertikalne odmike skladno z določili tehničnega
pravilnika o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih voda na območju Občine Grosuplje. |
|
|
|
24. člen |
|
(električno omrežje) |
|
(1) Za
napajanje objektov celotnega območja se predvidi razvod na nivoju 20 kV
in transformacijo na 0,4. Trafo postaje se predvidijo v montažni izvedbi
kot samostojni objekti na osrednjih odjemnih mestih oziroma se po
pridobitvi predvidene porabe moči dokončno odloči o lokaciji. Zasnova
energetike omogoča tudi vzankanje manjših trafo postaj, kolikor se bo
potencialni investitor odločil za odjem na 20 kV nivoju. |
|
(2) V
primeru večjega odstopanja od predvidene končne odjemne moči na območju
gospodarske cone (2 MW) bo potrebno preučiti možnosti napajanja novih TP
20/0,4 kV preko neposrednega izvoda RTP 110/20 kV Grosuplje. Zaradi
visoke obremenjenosti RTP 110/20 kV Grosuplje, bo mogoče do izgradnje
RTP 110/20 Ivančna Gorica za potrebe predvidenih odjemalcev v izhodiščni
fazi gospodarske cone zagotoviti do 1 MW konične moči. |
|
(3) Za
potrebe vzankanja trafo postaj, SN ter nizkonapetostne razvode do
posameznih odjemnih mest, se v javnih površinah predvidi elektrokabelska
kanalizacija. Število ter dimenzijo cevi elektrokabelske kanalizacija se
določi v fazi podrobnega projektiranja. |
|
(4) Na
delih OPPN, kjer predvidene rešitve posegajo (tangirajo) na obstoječo
električno omrežje, se le-to prestavi v koridor javnih površin. |
|
(5) Na
območju urejanja se izvede klasična javna razsvetljava. Medsebojna
oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable vodimo ob
nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so
tipizirane. |
|
(6) Kot
zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje.
Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN. |
|
|
|
25. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez) |
|
(1) Predvidena gradnja novih objektov v GC bo delno tangirala vode, ki
jih bo potrebno sanirati oziroma nadomestiti z novimi v predvidenem
koridorju telekomunikacij na osnovi projektne rešitve. |
|
(2) Za
napajanje objektov se predvidijo telekomunikacijski razvodi v kabelski
kanalizaciji. Osnovni medij prenosa so optična vlakna, kar je potrebno
upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Priključni vodi in odjemna
mesta se morajo temu primerno izvesti. |
|
|
|
26. člen |
|
(toplovodno omrežje) |
|
(1) Za
območje OPPN je obvezna oskrba s toplotno energijo preko predvidene
javne kotlovnice. Lokacija predvidene kotlarne se nahaja izven območja
OPPN, možno pa jo je postaviti tudi znotraj OPPN. |
|
(2) Sekundarno in primarno vročevodna omrežje poteka znotraj cestnih
koridorjev. Za oskrbo posameznih zazidalnih otokov oziroma gospodarskih
enot se na robovih gradbene parcele od sekundarnih in primarnih vodov
izvedejo vročevodni priključki. Pri načrtovanju toplovoda je potrebno
upoštevati pravila križanja z drugimi podzemnimi napravami ter
zagotoviti minimalne horizontalne in vertikalne odmike od objektov ter
od ostale infrastrukture. |
|
(3) Vsi
cevovodi in toplotne naprave vključno z armaturo morajo biti ustrezno
toplotno izolirani, kar se upošteva pri nadaljnjem projektiranju.
Izolacijski material mora biti kemično nevtralen in tudi v vlažnem
stanju ne sme povzročati korozije. |
|
(4) Kolikor bo novozgrajeno vročevodno omrežje za območje OPPN
obravnavano kot javno omrežje, je potrebno z ustrezno urbanistično
pogodbo določiti, da investitor novozgrajenega omrežja po končani
gradnji s pogodbo le-tega preda v last občine. |
|
|
|
27. člen |
|
(ogrevanje) |
|
Ogrevanje stavb je predvideno preko vročevodnega omrežja in skupinske
kotlovnice ob upoštevanju Lokalnega energetskega koncepta Občine
Grosuplje. Do izgradnje skupnih kurilnih naprav in toplovodnega omrežja
se dovoli ogrevanje tudi na druge vire. |
|
|
|
28. člen |
|
(odpadki) |
|
(1) Na
območju OPPN se uvede individualen odvoz ločenih komunalnih odpadkov iz
prevzemnih mest v tipiziranih zabojnikih, lociranih ob dovoznih poteh,
na predvidenih gradbenih parcelah. |
|
(2) Nevarni odpadki in industrijski odpadki niso predmet odvoza
izvajalca javne gospodarske službe za ravnanje s komunalnimi odpadki. V
primeru, da se bo izvajala proizvodna dejavnost z industrijskimi
odpadki, ki sodijo na centralno deponijo, je ob sklenjenem dogovoru z
Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje d.o.o. možna postavitev zabojnikov
za odvoz omenjenih industrijskih odpadkov. |
|
(3) V
času izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki
ravnati in jih sanirati na način skladno s predpisi o ravnanju z
odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter predpisi o obremenjevanju
tal z vnašanjem odpadkov. |
|
|
|
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
|
29. člen |
|
(kulturna dediščina) |
|
Na
območju OPPN ni evidentirane kulturne dediščine. |
|
|
|
VIII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
|
|
30. člen |
|
(varovanje pred prekomernim hrupom) |
|
(1) Glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju območje predvidene
gospodarske cone spada v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Po
Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je to območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja
hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni
ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim. V primeru prekoračitve
mejnih vrednosti hrupa v okolju po izgradnji cone je umestitev novih
hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč izvesti smiselne
protihrupne ukrepe oziroma zaščito na objektih oziroma zmanjšati vpliv
hrupa na dovoljeno raven. |
|
(2) Za
načrtovane objekte in zunanje površine v območju OPPN je potrebno
upoštevati obremenitve s hrupom na predmetnem območju ter načrtovati
ustrezno zvočno zaščito stavb skladno z določili predpisa o zvočni
zaščiti stavb. |
|
(3) Obvezni ukrepi, ki jih je, v odnosu do vplivnega območja GC,
potrebno upoštevati pri izvajanju OPPN z vidika zmanjševanja hrupa so: |
|
– pri
izvedbi OPPN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni
stroji in naprave; |
|
– vsi
prostori znotraj območja urejanja v katerih bodo nameščeni hrupnejši
agregati, naj se protihrupno izolirajo; |
|
– v
obravnavano območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega hrupa tako, da predpisane vrednosti ne bodo
presežene; |
|
– pri
umeščanju dejavnosti v cono je potrebno dejavnosti, ki povzročajo večji
hrup, umestiti čim bolj stran od stanovanjskih objektov, pri čemer se na
jugovzhodu in severu območja v odnosu do stanovanjske soseske predvidi
protihrupna bariera, če se za-to izkaže potreba; |
|
– v
neposredno bližino območja naravne vrednote Bičje naj se ne umešča
proizvodnih dejavnosti, ki lahko povzročajo večje obremenitve okolja s
hrupom. |
|
|
|
31. člen |
|
(varovanje pred onesnaženjem zraka) |
|
(1) Predvidena obremenitev zraka zaradi izgradnje GC ne bo presegala
dovoljenih koncentracij v skladu z določili o mejnih, opozorilnih in
kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku. |
|
(2) Pri
ureditvi ogrevanja stavb je treba upoštevati določila predpisov o
emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne
naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in
zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
|
(3) Vsi
izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z
ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. |
|
(4) Nove
dejavnosti, ki imajo povečane emisijske vrednosti, naj se umešča čim
bolj stran od stanovanjskih objektov. |
|
|
|
32. člen |
|
(varovanje pred onesnaženjem voda) |
|
(1) Vsi
objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo,
vključno z morebitno ograjo morajo biti, skladno določili zakonodaje o
vodah, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba
brežine potoka Bičje, najmanj 5 m. |
|
(2) Do
izvedbe protipoplavnih ukrepov, opredeljenih v 39. členu, je večji del
območja GC poplavno ogrožen, zato so do takrat na teh območjih
prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavah škodljiv vpliv na vode, priobalna zemljišča ali povečujejo
poplavno ogroženost. |
|
(3) Kanalizacijsko omrežje znotraj OPPN se predvidi v ločenem sistemu.
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno s priključitvijo na
centralno čistilno napravo, padavinske vode pa se preko meteorne
kanalizacije speljejo v potok Bičje. Padavinske vode ne smejo pritekati
na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno
odvodnjavanje. Onesnažene padavinske vode se lahko odvaja le preko
lovilcev olj in maščob. |
|
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo
izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti
skladna z določili predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske
vode z javnih cest in določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo na način, da bo v
čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, pri čemer se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom
v površinske odvodnike ali padavinsko kanalizacijo (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). |
|
(5) V
času gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako
organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje
nevarnih tekočin ali prosto v zemljo. |
|
|
|
33. člen |
|
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
Za
zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena
postavitev novih transformatorskih postaj, ki predstavljajo
nizkofrekvenčni vir sevanja. Za postavitev in obratovanje le-teh se
morajo upoštevati določila predpisa o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju ter določila predpisa o prvih meritvah
in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o
pogojih za njegovo izvajanje. |
|
|
|
34. člen |
|
(osončenje fasad in odprtih površin) |
|
Pri
umestitvi stavb znotraj gradbene parcele je treba upoštevati medsebojne
odmike, ki bodo zagotovili ustrezen kot osončenja fasad in odprtih
površin preko celega leta. Lega stavb oziroma organizacija notranjih
prostorov mora biti predvidena tako, da se v največji možni meri
zagotovi dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev pisarniških
prostorov. |
|
|
|
35. člen |
|
(varovanje krajinskih značilnosti) |
|
(1) Predvidene
gradnje in ureditve se umeščajo v prostor, katerega okolica je proti
vzhodu v večji meri že pozidana. Načrtovane stavbe ne bodo presegale
višine okoliške pozidave in kot take ne bodo izstopale iz krajinske
slike. |
|
(2) Z
upoštevanjem tipologije obodne pozidave se na posameznih gradbenih
parcelah zagotovi minimalno 10 % zelenice. Zelene površine se zasadi z
avtohtono vegetacijo. Višinske razlike se morajo prednostno reševati z
izvedbo zazelenjenih brežin. |
|
(3) Pri
zasaditvi zahodnega roba OPPN je treba upoštevati krajinske značilnosti
potoka Bičje skladno z naravovarstvenimi usmeritvami. Gradbene parcele,
ki so orientirane proti potoku Bičje, naj bodo dodatno ozelenjene; npr.
zasajene z drevoredom. |
|
|
|
36. člen |
|
(varovanje plodne zemlje in tal) |
|
(1) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva,
olja, kemikalije, barve, laki, topila itn.) se mora izvajati v pokritih
prostorih, urejeni pa morajo biti tako, da se ob morebitnem razlitju
snovi celotna vsebina prestreže in zadrži. |
|
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in
zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je
potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju
gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do
2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. |
|
(3) Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal. |
|
|
|
37. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Območje urejanja sega na naslednja območja: na zahodu meji na
zavarovano območje Potok Bičje in močvirski biotopi in naravno vrednoto
Bičje (id. št.: 7747) ter delno leži v ekološko pomembnem območju
Radensko polje – Bičje (35400). Pri načrtovanju posegov v prostor se
upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot,
ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij, navedeni v
strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za izdelavo Občinskega
podrobnega prostorskega načrta Gospodarska cona Jug« (ZRSVN, OE
Ljubljana, julij 2007). |
|
(2) Za
vsa morebitna sanacijska dela, ki naj bi se izjemoma izvajala v strugi
in obrežni vegetaciji potoka Bičje, je potrebno pridobiti
naravovarstvene smernice. |
|
(3) Pri
načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov znotraj območja OPPN je
treba upoštevati naslednje konkretne varstvene usmeritve: |
|
– Med
potokom Bičje in zahodnim delom obravnavanega območja urejanja naj se
ohranja zeleni pas (v širini 30 m) (blažilni pas) povzet po OPN. Na teh
površinah naj se ohrani obstoječa vegetacija in sedanjo vplivno območje
vodotoka. Površine naj se prepusti naravni rasti in naj se jih ne
nasipava. Poplavna varnost naj se zagotovi na takšen način, da bo na
obravnavanem območju ohranjena struga potoka Bičje ter intaktni obvodni
prostor oziroma zgoraj omenjeni blažilni pas. Ohranja naj se obrežno
vegetacijo potoka Bičje. |
|
– Peš in
kolesarska pot naj, kjer je to možno, poteka po obstoječih koridorjih
kmetijske mehanizacije tako da se ohranijo mokrotni travniki. Široka je
največ 1,60 m, izvedena pa le na način, da se ohranja obstoječ
hidrološki režim. Potok Bičje prečka na južnem delu območja OPPN tako,
da ne posega v zavarovano območje. |
|
– Obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekavanjem,
redčenjem in zasajanjem, saj se lahko s tem bistveno spremenijo
fizikalne lastnosti obrežja. V obrežni vegetaciji naj se izvajajo le
nujna sanacijska dela. |
|
– Vzdržuje se grmovne in drevesne vegetacije ter odvodne jarke, pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste. |
|
– Na
območju naravne vrednote je prepovedano izvajati gradbena in zemeljska
dela kot so npr. gradnja stavb, naprav in prometnic, odvzemanje gramoza,
proda, peska ali mivke z obrežja, prodišča ali z dna, struge,
izkopavanje, nasipavanje, odstranjevanje zemlje in zasipanje deponij,
izkoriščanje rudnin, odlaganje odpadnih materialov ipd., če to ni v
skladu z namensko rabo tega prostora. Ostala gradbena dela izven naravne
vrednote naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic, to je izven
obdobja od začetka april do konca junija. Pričetek zemeljskih del ter
morebitne posege v lesno vegetacijo naj se izvede v obdobju od konca
julija do marca, to je izven reprodukcijske sezone živali. |
|
– Preprečuje naj se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so
rudbekija, kanadska rozga, japonska dresen in rubinja. |
|
– Visoka
steblikovja naj se kosi ali odstranjuje lesne rastline po 15. septembru
na 2–3 leta. |
|
– Morebitni odpadni gradbeni material ali odkopni zemeljski višek ter
ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to
urejeno deponijo, izven območja naravne vrednote. |
|
– Prepovedano je onesnaževati vodo, tla in zrak s škodljivimi ali
strupenimi trdnimi, tekočimi ali plinastimi snovmi kot so npr. komunalne
odplake, insekticidi, herbicidi, aerosoli, strupeni plini, trdni odpadki
ipd. |
|
|
|
IX.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, |
|
VKLJUČNO
Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
|
|
38. člen |
|
(naravne
omejitve) |
|
Območje
urejanja leži izven območja erozivnosti ali plazovitosti terena, zato
dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri
gradnji stavb in ostalih ureditev niso potrebni. |
|
|
|
39. člen |
|
(protipoplavni ukrepi) |
|
(1) Območje urejanja se delno nahaja znotraj poplavnega območja. Večji
del območja na severu in vzdolž potoka Bičje se nahaja znotraj razreda
srednje (Ps), majhne (Pm) in preostale (Pp) poplavne nevarnosti. |
|
(2) Za
zagotovitev varstva s področja zaščite pred poplavami pri gradnji stavb
in ostalih ureditev so potrebni sledeči protipoplavni ukrepi, določeni v
112. in 159. členu OPN: |
|
– Kote
platojev (zunanja ureditve) ter posledično kote pritličij objektov se
predvidijo na koti najmanj 327,70 m.n.v. (Q100+0.5 m). |
|
– Izvedba mostu v naselju Brezje. |
|
– Izvedba povečanja struge vodotoka Bičje, v dolžini 150 m za in pred
mostom v naselju Brezje pri Grosupljem. |
|
Na
podlagi izdelane hidrološke študije (Hidrološko hidravlična presoja
vodnega režima Bičja v sklopu priprave Občinskega podrobnega
prostorskega načrta Športni park Grosuplje in Občinskega podrobnega
prostorskega načrta Gospodarska cona Jug, št. projekta 032-5a-14-2,
Urbania d.o.o., Ljubljana, september 2015) morajo biti izvedeni še
dodatni protipoplavni ukrepi, ki bodo preprečili spremembo hidrološkega
stanja na varovanih območjih: |
|
– Izvedba retenzijskih površin: V območju urejanja se z izvedbo
retenzijske površine nadomesti cca 8700 m3 poplavnih voda na
način, da se obstoječ teren načrtovanega zelenega pasu ob potoku Bičje
na površini cca 500 m x 25 m poglobi za 0,70 m. Visoke vode se tako
prelivajo v potok in na odprte zelene površine. Med cono in načrtovano
retenzijo se ožji del zelenega pasu nameni za peš in kolesarsko pot.
Načrtovani ukrep je razviden iz grafičnega dela, list št. 5.2 Ureditvena
situacija in list št. 8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom. |
|
(3) Gradnja na območju OPPN, ki je poplavno ogroženo, ni mogoča, dokler
niso izvedeni vsi zgoraj naveden protipoplavni ukrepi. Le-ti morajo biti
izvedeni pred ali sočasno z gospodarsko cono Jug. Posegi so dovoljeni s
soglasjem organa, pristojnega za upravljanje z vodami. V 5 metrski
varovalni pas vodotoka se ne sme posegati. |
|
(4) Protipoplavni ukrepi se lahko izvajajo sočasno. Lahko so ločeni po
etapah pri čemer pa morajo predstavljati zaključene funkcionalne enote. |
|
|
|
40. člen |
|
(zaklanjanje) |
|
Glede na
določila predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zaklonilnikov ali
drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji, le-teh
ni potrebno predvideti. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve
plošče. |
|
|
|
41. člen |
|
(varstvo
pred požarom) |
|
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno
v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Zagotovljeni morajo
biti pogoji za varen umik ljudi (živali) in premoženja (če niso podani s
posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju
upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države). Notranji
prometni sistem cest omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer
se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme
za gasilce v skladu z določbami odloka o uporabi slovenskega
nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03). Na
območju urejanja je obstoječe hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne
količine požarne vode po določilih predpisa o tehničnih normativih za
hidrantno omrežje za gašenje požarov. Razmik med samostoječimi objekti
mora biti tak, da se ne omogoča prenos požara z objekta na objekt (če
odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica
SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami). |
|
(2) Za
zagotovitev ustrezne požarne varnosti na območju OPPN se morajo
upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi
območji. |
|
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
|
|
42. člen |
|
(potresna varnost) |
|
(1) Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za projektni
pospešek tal, ki znaša 0,200 g. V skladu z določili predpisa o mehanski
odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani,
grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno
izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili: |
|
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta, |
|
– deformacij, večjih od dopustnih ravni, |
|
– škode
na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi
zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali |
|
– škode,
nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede
na osnovni vzrok. |
|
(2) Intervencijske in evakuacijske poti so zagotovljene po obstoječih
prometnicah, parkiriščih in pešpoteh. Tako bodo zagotovljeni pogoji za
varen umik ljudi, živali ali premoženja. |
|
|
|
X. NAČRT
PARCELACIJE |
|
|
|
43. člen |
|
(podatki
za parcelacijo) |
|
(1) Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela, list 9.1 Načrt
parcelacije in prikazuje površine za gradnjo javne infrastrukture in
gradbenih parcel. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem
koordinatnem sistemu in so razvidne iz istega načrta. |
|
(2) Gradbene parcele je možno na novo oblikovati po pogojih 14. člena
tega odloka. |
|
(3) Za
potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so v
območjih javnih površin, dopustne delitve in drugi geodetski postopki
vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in druge
infrastrukture, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb. |
|
|
|
XI.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
|
44. člen |
|
(faznost) |
|
(1) OPPN
se lahko izvaja fazno na način, da so posamezne faze prostorskih
ureditev zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu
tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. V sklopu
zaključenih funkcionalnih celot mora biti sočasno zagotovljena vsa
pripadajoča javna in ostala infrastruktura, ki je po tem odloku
zahtevana za uporabo posameznih stavb. |
|
(2) Na
poplavno ogroženem območju morajo biti pred gradnjo objektov predhodno
ali sočasno izvedeni vsi protipoplavni ukrepi, ki so navedeni v 39.
členu. |
|
(3) V
prvi fazi je možna le izvedba prometne in ostale infrastrukture
predvidene s tem OPPN. |
|
(4) Po
končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih odsekih se
sanira začasne površine deponij. Vse, z gradnjo prizadete površine, je
potrebno krajinsko ustrezno urediti. |
|
|
|
XII.
VELIKOST DOPUSTNH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
|
|
45. člen |
|
(velikost dopustnih odstopanj) |
|
Znotraj
območja OPPN so dopustne naslednje tolerance: |
|
– Podane
so maksimalne višine stavb, vendar so dovoljeni tudi nižji gabariti. |
|
– Faktor
zazidanosti je lahko tudi večji od 0,60 vendar le v primeru, da gre za
takšno zasnovo stavbe, ki v sklopu gradbene parcele zagotavlja zadostne
manipulativne površine ter površine za normalno obratovanje in
vzdrževanje stavbe in površin. V primeru združevanja gradbenih parcel v
OPPN z gradbenimi parcelami kontaktnega območja je lahko v območju OPPN
parcela tudi v celoti pozidana znotraj površine za gradnjo stavb, pri
čemer pa morajo biti na celotni parceli zagotovljeni ustrezni odmiki,
požarna varnost ter vse potrebne zunanje ureditve (dostopi, parkirna
mesta, manipulacija, ureditev zelenice). |
|
– Dovoljena so odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na
parcelo, le-ti se izvedejo glede na končno organizacijo objekta(ov)
oziroma kompleksa. |
|
– Dovoljeno je odstopanje od kote pritličja ob upoštevanju kote platoja
minimalno 327,70 m.n.v., če se izkaže pri pripravi projektov za gradbeno
dovoljenje, da bo s tem gradnja bolj ekonomična ali bolj funkcionalna.
Odstopanje nad maksimalno dovoljeno višino objektov s tem OPPN ni
dovoljeno. |
|
– Dovoljeno je manjše odstopanje od trase pešpoti v UE2 skladno s pogoji
18. in 37. člena tega odloka. |
|
– Pri
gradnji ali prenovi prometnih ureditev, komunalne in energetske
infrastrukture, sistemu zvez so dovoljena odstopanja od predvidenih tras
in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše
tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo
obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so spremembe pri urejanju
komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in
pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostora v postopku
sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne
pogoje in soglasja pristojnih upravljavcev. |
|
|
|
46. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditvah so
tudi: |
|
– Pred
pridobitvijo dovoljenja za gradnjo posameznega objekta mora biti z
občino sklenjena pogodba o opremljanju v zvezi z izvedbo načrtovane
javne komunalne opreme v pristojnosti lokalne skupnosti. |
|
– Izgradnja in financiranje javne infrastrukture bo potekala v dogovoru
med investitorji, upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter
Občine Grosuplje, za kar se sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78.
člena ZPNačrt-a, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih
pogodbenih strank. V ta namen se mora zagotoviti izdelava programa
opremljanja zemljišč za celotno območje urejanja. |
|
– Pred
pričetkom zemeljskih del je potrebno pravočasno obvestiti upravljavce
energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih naprav in cest zaradi
uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih
podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del. |
|
– Pri
gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno
izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili
upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in
križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine
infrastrukturnih vodov. |
|
– Stavbe
se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev. |
|
– Izvajalec del mora o vsaki poškodbi infrastrukturnih objektov in
naprav takoj obvestiti upravljavca tangiranega infrastrukturnega
omrežja. |
|
– Stroške ogleda, zakoličbe, zaščite, prestavitve infrastrukturnega
omrežja (vključno z izdelavo projektov) ter nadzora krije investitor
prostorske ureditve. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški
odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški
zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. |
|
– Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče
organizirano tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja. |
|
– Omogočiti je potrebno dovoze in dostope do vseh zemljišč v času
gradnje in po njej. |
|
– Vse
izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo
sestavo. |
|
– Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma
posamezne lokacije. |
|
|
|
47. člen |
|
(pogoji
in zahteve za gradnjo v varovalnem pasu železnice) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja v 100 metrskem varovalnem pasu železniške
proge št. 82, Grosuplje–Kočevje, od km 0+840 do km 1+260 in se v južnem
delu približa na minimalni oddaljenosti 10 m desno od železniškega tira.
Površine za gradnjo stavb so načrtovane tako, da bodo predvideni objekti
in naprave, visoki od 3–15 m, odmaknjeni minimalno 12 m od osi skrajnega
tira. |
|
(2) Pri
nadaljnjem projektiranju se mora upoštevati vsa zakonodaja z določili o
varnosti v železniškem prometu v varovalnem progovnem pasu železniške
proge ter tehnična pravila o pogojih za graditev gradbenih objektov ali
drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem
progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru, še posebej
glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira
železniške proge, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno
in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu
blodečih tokov zaradi elektrificirane železniške proge. |
|
|
|
XIII.
KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
48. člen |
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
|
49. člen |
|
Občinski
podrobni prostorski načrt Gospodarska cona jug se v analogni in
digitalni obliki hrani na sedežu Občine Grosuplje ter na sedežu Upravne
enote Grosuplje. |
|
|
|
50. člen |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št.
35005-0004/99 |
|
Grosuplje, dne 16. decembra 2015 |
|
|
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič |
|
Po pooblastilu župana |
št. 021-1/10 z dne 27. 7. 2012 |
Dušan Hočevar l.r. |
Direktor občinske uprave |
|
|
|
|
Popravek Odloka o Občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Gospodarska cona Jug (Uradni
list Republike Slovenije, št. 41/2016)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
2. člen |
|
Ta popravek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|