Na podlagi 61.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2)
in 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je
Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 22. redni seji dne 27. 6.
2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu »Bistriška vrata zahod« |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1)S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Bistriška vrata zahod«, v
nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod
št. naloge 5/2017 (v nadaljevanju besedila OPPN). |
(2) Ta odlok določa
merila in pogoje za prostorsko ureditev na območju OPPN, v okviru katere
je predvidena gradnja novih objektov s pripadajočimi zunanjimi
ureditvami in potrebno prometno, komunalno, energetsko in drugo
infrastrukturo. |
|
2. člen |
|
(vsebina OPPN) |
|
(1)S tem odlokom se
določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor,
zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve
in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev
ter obveznosti investitorja. |
(2) Sestavljen je
iz naslednjih delov: |
A) BESEDILO |
1. Obrazložitev
odloka |
2. Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
3. Smernice in
mnenja k občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
B) KARTOGRAFSKI DEL |
1. |
Izsek iz
kartografske dokumentacije
k
veljavnemu prostorskemu planu
s prikazom
meje obravnavanega območja |
M 1:1000 |
2. |
Pregledna
situacija na DOF |
M 1:1000 |
3. |
Območje
OPPN z obstoječim katastrskim stanjem |
M 1:1000 |
4. |
Geodetski
načrt s prikazom meje obravnavanega območja |
M 1:1000 |
5. |
Zazidalna
situacija s karakterističnim prerezom |
M 1:1000 |
6. |
Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:500 |
7. |
Prikaz
priključevanja objektov
na
gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno
javno dobro |
M 1:500 |
8. |
Varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
M 1:500 |
C) PRILOGE |
Priloge OPPN so: |
– izvleček iz
strateškega prostorskega akta |
– prikaz stanja
prostora |
– strokovne podlage
na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
– povzetek za
javnost |
– spis postopka. |
|
II. UREDITVENO OBMOČJE |
|
3. člen |
|
(obseg OPPN) |
|
(1)Območje OPPN se
nahaja ob regionalni cesti R2-430/0276 Slovenska Bistrica–Ložnica, in
sicer ob zahodnem vstopu v mesto Slovenska Bistrica in v naravi
predstavlja pozidano zemljišče, ki je na severu omejeno z avtocesto, na
jugu z regionalno cesto, na vzhodni strani s stanovanjskim objektom in
na zahodni strani s kmetijskimi zemljišči. |
(2) Ureditveno
območje OPPN obsega zemljiške parcele ali njene dele s parcelnimi
številkami 2470, 2472, 2469/2, 2471, 2448/4, del 2478/1, 2449/2,
2448/3,vsek.o. Slovenska Bistrica in meri cca 1,3 ha. |
(3) Sestavni del
OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za
neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo
komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture,
potrebnih za komunalno opremljanje območja. |
|
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH
UREDITEV |
|
4. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj) |
|
(1) Na območju OPPN
so dopustne naslednje gradnje in izvedbe gradbenih in drugih del: |
– odstranitev
naprav in objektov, |
– gradnja novih
objektov, |
– rekonstrukcije in
vzdrževalna dela na obstoječih objektih, |
– spremembe
namembnosti objektov ali njihovih delov v okviru dopustnih dejavnosti, |
– postavitev
enostavnih in nezahtevnih objektov. |
(2) Dopustna je
tudi gradnja nove in vzdrževanje ter rekonstrukcija obstoječe komunalne,
energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture ter urejanje
zunanjih zelenih in utrjenih površin. |
|
5. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti in vrst objektov) |
|
(1) Območje je
namenjeno poslovnim, obrtnim, proizvodnim, upravnim, skladiščnim
dejavnostim, zunanjim ureditvam, parkiriščem in manipulativnim
površinam. |
(2) Dopustne so
naslednje vrste dejavnosti skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji
dejavnosti: |
SKD Naziv |
A KMETIJSTVO IN
LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO |
01.61 Storitve za
rastlinsko pridelavo |
01.62 Storitve za
živinorejo, razen veterinarskih |
01.63 Priprava
pridelkov |
01.64 Obdelava
semen |
C PREDELOVALNE
DEJAVNOSTI |
vse razen: |
20.1 Proizvodnja
osnovnih kemikalij, gnojil in dušikovih spojin, plastičnih mas in
sintetičnega kavčuka v primarni obliki |
20.2 Proizvodnja
razkužil, pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov |
20.3 Proizvodnja
barv, lakov in podobnih premazov, tiskarskih barv in kitov |
20.5 Proizvodnja
razstreliv, lepil, eteričnih olj in drugih kemičnih izdelkov |
22.11 Proizvodnja
in obnavljanje gumijastih plaščev in zračnic za vozila |
23.5 Proizvodnja
cementa, apna, mavca |
24.1 Proizvodnja
surovega železa, jekla, ferozlitin |
24.4 Proizvodnja
plemenitih in drugih neželeznih kovin |
25.4 Proizvodnja
orožja in streliva |
D OSKRBA Z
ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO |
35.11 Proizvodnja
električne energije |
35.119 Druga
proizvodnja električne energije |
35.12 Prenos
električne energije |
35.13 Distribucija
električne energije |
35.14 Trgovanje z
električno energijo |
F GRADBENIŠTVO |
G TRGOVINA;
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL |
H PROMET IN
SKLADIŠČENJE: |
49.3 Drug kopenski
potniški promet |
49.4 Cestni tovorni
promet in selitvena dejavnost |
52 Skladiščenje in
spremljajoče prometne dejavnosti |
I GOSTINSTVO |
56 Dejavnost
strežbe jedi in pijač |
J INFORMACIJSKE IN
KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI |
K FINANČNE IN
ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI |
L POSLOVANJE Z
NEPREMIČNINAMI |
M STROKOVNE,
ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI |
N DRUGE RAZNOVRSTNE
POSLOVNE DEJAVNOSTI |
O DEJAVNOST JAVNE
UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI |
P IZOBRAŽEVANJE |
85.5 Drugo
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje |
85.6 Pomožne
dejavnosti za izobraževanje |
R KULTURNE,
RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI |
90 Kulturne in
razvedrilne dejavnosti |
92 Prirejanje iger
na srečo |
93.1 Športne
dejavnosti |
S DRUGE DEJAVNOSTI |
U DEJAVNOST
EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES |
(3) Dopustne so
tiste dejavnosti, ki nimajo bistvenega vpliva na okolje ali katere
vplivi na okolje so v dopustnih mejah. V fazi izdelave projekta za
gradbeno dovoljenje se po potrebi presoja vpliv objekta na okolje in
predvidijo ustrezni potrebni ukrepi za omilitev vplivov. |
(4) Dopustne
dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti zadostno
število parkirnih mest za določeno dejavnost. |
(5) V območje cone
se ne smejo umestiti stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna
kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in
premoženja. |
(6) Na območju OPPN
so dopustni objekti, ki se navezujejo na dopustne dejavnosti, vključno z
objekti in napravami GJI. |
|
6. člen |
|
(lega objektov) |
|
(1)Na zemljiščih,
namenjenih gradnji po tem prostorskem aktu, se določi površina za razvoj
objektov in regulacijski elementi. |
(2) Površina za
razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi
mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji,
ki jih določa ta akt. Odmik gradbene meje od mej sosednjih zemljišč je
tolikšen, da omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene
pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.), kar velja
tudi v primeru združevanja oziroma deljenja parcel, namenjenih gradnji,
kot jih dopušča ta akt. Odmik je 4 m od sosednje parcelne meje. Na
površini za razvoj objektov je dovoljena postavitev vseh vrst objektov
ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve).
Dopustna je ureditev manipulativnih površin in ureditev parkirnih mest
kjerkoli na parceli. Kolikor delovni proces dopušča, se
reprezentativnejši deli objektov umeščajo ob prometnice. Prostori,
namenjeni proizvodnji na prostem, odprta skladišča ipd. se organizirajo
v zaledju parcele. |
(3) Objekti morajo
biti v ustreznem odmiku od prometnic in v medsebojnem odmiku (ki omogoča
uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje, kot so
navedeni v drugem odstavku tega člena). Pri urejanju območja je potrebno
upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture. |
(4) Vsi nadzemni
objekti morajo biti odmaknjeni od roba cestnega sveta najmanj 2,00 m,
ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih
površinah. |
(5) V bližini
križišča javne ceste v ravnini in ob cestnih priključkih (pregledni
trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni
dovoljeno postavljanje kakršnihkoli objektov, ograj ali elementov
zunanje ureditve, ki bi okrnili preglednost. Ni dovoljeno saditi
visokega rastja, dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur,
postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi
oviralo oziroma okrnilo preglednost v polju preglednosti. |
(6) Dopustna je
gradnja vrstnih stavb. Novo grajeni objekti morajo omogočati ustrezne
sanitarne pogoje ostalim stavbam. |
(7) Višinska kota
pritličja stavb je odvisna od kote dostopne ceste in kote terena in se
določi v projektu za gradbeno dovoljenje. |
|
7. člen |
|
(velikost objektov) |
|
(1)Vodilo je
fleksibilnost cone in razpoložljive površine za dejavnosti, ki
potrebujejo večje površine. |
(2) Vertikalni
gabariti: Maksimalna višina objektov je 12,00 m nad koto pritličja.
Število etaž se lahko znotraj maksimalnega gabarita prosto tvori. |
(3) Horizontalni
gabariti so določeni s površino za razvoj objektov, regulacijskimi
elementi in z dopustno stopnjo izkoriščenosti zemljišč za gradnjo. Možna
je gradnja enega ali več posameznih objektov oziroma več med seboj
povezanih objektov na posamezni parceli ali na več parcelah skupaj. |
(4) Stopnja
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom določa maksimalni faktor
zazidanosti Fz=0,8, ki pomeni razmerje med zazidano površino in celotno
površino parcele, namenjene gradnji. |
|
8. člen |
|
(oblikovanje objektov) |
|
(1)Objekti so
preprostih, pravokotnih oblik. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje
manjših kubusov na osnovni tloris. |
(2) Oblikovanje
fasad: |
a) enostavne,
moderne in obložene z lahko, ne svetlečo fasadno oblogo (aluminij,
steklo, tekstilne opne ipd.) ali z ometom; |
b) glavne, vhodne
fasade orientirane na glavne prometnice in oblikovno poudarjene, dodatno
arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni elementi in členi z
barvami, materiali, volumni …); |
c) fasade naj bodo
v odtenkih zemeljskih barv. Dovoljene so (med seboj usklajene) barvne
kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za členitev in
popestritev fasadnih ploskev. Intenzivnejši barvni toni niso dovoljeni
razen v detajlih in v primeru napisa imena podjetja oziroma logotipa; |
d) dopustna je
gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri čemer je nadstrešek
dovoljen v celotni dolžini stranice fasade; |
e) odprtine na
fasadah se prosto oblikujejo. |
(3) Strehe: |
a) Ravna streha z
minimalnim naklonom skritim v vencu objekta ali brez venca. |
b) Nakloni
nagnjenih (enokapnih ali dvokapnih) streh morajo biti omejeni in naj ne
bodo več kot 15 stopinj. |
c) Strehe naj bodo
v nesvetlečih kritinah temno sive, rjave, rdeče, opečne barve. Dopustne
so zazelenjene strehe. |
č) Na strehah stavb
je dovoljena postavitev in vgradnja naprav za izkoriščanje sončne
energije. Le te se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov
najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri
ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod
optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem. |
|
9. člen |
|
(ureditev okolice objektov – utrjene površine) |
|
(1)Odprte površine
se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata. |
(2) Kolikor
predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega zemljišča,
mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču ob cesti
omogočiti dostop do objekta v drugi liniji oziroma do zemljišča v
zaledju parcele. |
(3) Izven območja
za razvoj objekta so dopustni dovozi in dostopi, manipulativne in
parkirne površine. Vse povozne, manipulativne in parkirne površine za
potrebe dejavnosti morajo biti na pripadajoči parceli in morajo biti
utrjene, omejene z dvignjenimi robniki. |
|
10. člen |
|
(ureditev okolice objektov – zelene površine in zasaditve) |
|
(1)Območje se
zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi zmanjšanja vpliva na
krajinsko sliko, kot zaradi zadrževanja in ponikanja padavinske vode.
Nepozidane in neutrjene proste površine se uredijo kot zelenice oziroma
se zasadijo s pokrivnim grmičevjem. Zasadi se avtohtono drevje in
grmovnice, in sicer še posebej na naslednjih površinah: |
– Vzdolž južnega
dela območja-objekta, kjer se posadi drevored v ravni liniji vzporedno s
cesto. |
(2) Rastlinske
vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje
komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega prometa. |
|
11. člen |
|
(višinske regulacije terena) |
|
(1)Izvedejo se
izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi navezave na
cestno omrežje. Nasipavanje brežin proti vodotoku ni dovoljeno. |
(2) Dopusta je
gradnja škarp za izdelavo platoja kolikor ni mogoče z zeleno brežino
zagotoviti zadostne površine parcele, namenjene gradnji. |
|
12. člen |
|
(javne površine in urbana oprema) |
|
Na površinah javne
prometne infrastrukture je dopustna postavitev urbane opreme, sodobnih
enostavnih oblik. Postavitev urbane opreme je dopustna tudi na površinah
posameznih objektov, namenjenih dostopom javnosti – poljavni prostori. |
|
13. člen |
|
(pogoji za zahtevne in enostavne objekte) |
|
(1)Funkcija, lega,
arhitekturna zasnova in materiali nezahtevnih in enostavnih objektov v
sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam morajo biti usklajeni z
osnovno stavbo ali pa so preprostih kubusnih oblik lahkih transparentnih
konstrukcij in so posledica funkcije objekta. |
(2) Nadstrešek je
transparenten oziroma oblikovno usklajen z obstoječim oziroma
predvidenim objektom, ki mu pripada. |
(3) Dopustna je
postavitev ograj, škarp in opornih zidov na oziroma ob meji parcele,
namenjene gradnji, kolikor zasaditev oziroma postavitev ne ovira poteka
infrastrukturnih vodov. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe
prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova
višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede zahtevanih
pregledov kotov vožnje. |
(4) Najvišja
dovoljena višina ograje je 2 m, razen v primerih posebnih varstvenih ali
zaščitnih zahtev. Ograja mora biti žična ali rešetkasta in ali
transparentna, zgrajena iz montažnih elementov. V primeru postavitve
ograje iz betonskih montažnih elementov, je potrebno takšno ograjo
zazeleniti. Dopustna je tudi živa meja. |
(5) Merila in
pogoji za zgoraj navedene objekte se nanašajo tudi, kadar ne
izpolnjujejo kriterijev za nezahtevne in enostavne objekte in bi zato
sodili med manj zahtevne objekte. |
|
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO |
|
14. člen |
|
(zasnova infrastrukture) |
|
(1)Za potrebe
infrastrukturne opremljenosti območja je potrebna izgradnja
infrastrukture izven območja, in sicer – priključitev na komunalno,
energetsko, cestno in TK omrežje. Objekti se bodo lahko priključevali na
komunalno, energetsko, cestno in telekomunikacijsko omrežje v skladu s
pogoji upravljavcev posameznih omrežij. |
(2) Pri načrtovanju
infrastrukture se upoštevajo smernice, priporočila in mnenja nosilcev
urejanja podanih pri pripravi OPPN. |
(3)
Komunalno-energetski vodi naj v čim večji možni meri potekajo v
koridorjih cest in dostopnih poti – ob cestišču, v cestnem telesu.
Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi
infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj.
Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno
funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Kjer bo
infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega
pasu. Prečkanja cest se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo
kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse
instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča
ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v
prihodnje, izvedejo zaščitne cevi. |
(4) Priključki in
interni razvodi potekajo v soglasju z upravljavcem infrastrukture. |
(5) Pogoji in
obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne
dokumentacije PGD. |
|
15. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1)Dostop je
predviden iz regionalne ceste RII št. 430, odsek 0276 Slovenska
Bistrica–Ložnica, in sicer preko predvidenega cestnega priključka z levo
zavijalnim pasom na državni cesti RII št. 430, odsek 0276 Slovenska
Bistrica–Ložnica v km 1,208. |
(2) Vzpostavi se
nova interna cesta, ki se dimenzionira kot cesta za dvosmerni
avtomobilski promet. Notranji cestni promet se lahko tudi prilagodi
drugače, če bo s tem zagotovljena boljša dostopnost do predvidenih
objektov. Prometni režim se ustrezno označi z vertikalno in horizontalno
signalizacijo. |
(3) Takšna zasnova
zahteva minimalne nove prometne ureditve in komunalno opremljanje, ki
omogoča fleksibilnost postavitve stavb in velikosti stavb v coni. |
(4) Na območju ni
obstoječih niti predvidenih posebnih ločenih površin namenjenih peš ali
kolesarskemu prometu. |
(5) Objekti morajo
zagotoviti ustrezno število parkirnih mest na pripadajoči parceli glede
na vrsto dejavnosti, namembnost objekta in potrebne površine za uvoz
vozil. Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni prostori, katerih
dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih programov. Pri
projektiranju se upoštevajo veljavni Tehnični normativi. |
|
16. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Sočasno z ostalo
infrastrukturo se izgradi tudi omrežje javne razsvetljave. |
|
17. člen |
|
(vodovod in hidrantno omrežje) |
|
(1)Načrtuje se
vodovod v zanki. V vseh vejah vodovodnega omrežja mora biti zagotovljen
pretok vode. |
(2) Na območju bo
izvedena hidrantna mreža z nadzemnimi hidranti, ki bodo priklopljeni na
vodovodno omrežje. Postavitev hidrantov je takšna, da je mogoče vsak
objekt neposredno gasiti iz najmanj dveh hidrantov. Postavitev hidrantov
se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje mora
zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno z
veljavnimi predpisi. Glede na dejansko razporeditev objektov se po
potrebi hidrantno omrežje razširi z lastnim internim omrežjem
posameznega objekta. |
|
18. člen |
|
(odvajanje odpadnih voda) |
|
(1)Zaradi
zagotavljanja infrastrukturne opremljenosti je predvidena na celotnem
območju urejanja izgradnja kanalizacijskega sistema, ki se zaključi s
čistilno napravo. |
(2) Kanalizacija se
predvidi v sredini voznega pasu. |
(3) Na
kanalizacijski sistem za odvod odpadnih voda se priključujejo vsi
objekti znotraj cone. Predvidene objekte bo možno priključiti na
novozgrajeno kanalizacijo z izvedbo novih kanalizacijskih priključkov v
ustreznem profilu s priključitvijo na kanalizacijski cevovod. |
(4) Vse naprave in
objekti se morajo izvesti vodotesno iz materialov, ki ustrezajo
veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela. |
(5) Sistem je
namenjen odvajanju komunalnih in morebitnih tehnoloških vod. Tehnološke
odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred izpustom v
kanalizacijo očiščene do predpisane stopnje. V omrežje se priključujejo
le odpadne vode, katerih kvaliteta ustreza veljavnim predpisom. Odpadne
vode iz objektov, ki so zaradi posameznih dejavnosti bolj obremenjene,
morajo biti pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje
predhodno očiščene. Možna mora biti kontrola pred izpustom v
kanalizacijo. |
(6) V vseh
prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla
ustrezno kemično odporna in ustrezno tesnjena. |
|
19. člen |
|
(odvajanje padavinskih vod) |
|
(1)Odvajanje
padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na
tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih
voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike
(zatravitev, travne plošče, zbiralniki vode …). |
(2) Padavinske vode
s streh se lahko odvajajo v lokalne ponikovalnike, sicer pa se odvečne
vode odvajajo direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda.
Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko
dokazati, pa se izpuščajo v bližnji potok. V primeru izpusta padavinske
vode v strugo potoka mora biti izpustna glava poglobljena v brežino
struge in obdelana v naklonu brežine. Brežino pod izlivom in vznožje
brežine je treba zavarovati s kamnom v betonu. |
(3) Odvodnjavanje
padavinskih voda s prometnih površin (z vozišč, parkirišč,
manipulativnih prostorov, garaž in ostalih utrjenih površin) je
omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko vtočnih jaškov in
kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda. Padavinske odpadne vode
iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih površin je treba pred
izpusti predhodno očistiti na standardnih lovilcih olj (SIST EN -858-2). |
|
20. člen |
|
(energetska infrastruktura) |
|
(1)Elektroenergetsko omrežje: |
Po potrebi se
izgradi dodatno N.N. omrežje v elektrokabelski kanalizaciji za napajanje
v cestnem koridorju. |
Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja elektroenergetskih vodov
in objektov) je potrebno projektno obdelati v fazi PGD/PZI v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska
infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. |
(2) Plinovodno
omrežje: V fazi infrastrukturnega opremljanja območja je potrebno
načrtovati koridor za potrebe morebitnega plinovodnega omrežja ali vodov
za daljnovodno ogrevanje skladno z veljavnimi predpisi. |
(3) Za ogrevanje in
drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje drugih, alternativnih in
obnovljivih virov energije. |
(4) Za zmanjšanje
emisij toplogrednih plinov se lahko predvidi vzpostavitev inovativnega
sistema za energetsko oskrbo stavb. Na območju obravnave se lahko
vzpostavi kurilnica oziroma strojnica za daljinsko ogrevanje objektov v
širšem območju tudi izven območja obdelave kot samostojen objekt v
okviru meril določenih s tem aktom, ali v kletnih prostorih predvidenih
objektov. |
(5) Za stavbe z
uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 je potrebno izdelati
študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z
energijo. |
|
21. člen |
|
(TK omrežje) |
|
(1)Za oskrbo
predvidene pozidave z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno
dograditi primarno TK omrežje z navezavo na obstoječo TK kabelsko
kanalizacijo. Predvidi se koridor za izgradnjo dvocevne kabelske
kanalizacije (1x2 PVC 125 mm). Izhodiščne podatke za projektno obdelavo
in mikrolokacijo navezave bo podal predstavnik Telekoma Slovenije pred
posameznim posegom v prostor. |
(2) Za
zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte
na novo predvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s
tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni
kabelski jašek – naročnik, pa naj bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi
na globini 0,8 m. Naročniška cev naj bo zaključena neposredno v TK
kabelski omari na fasadi objekta. |
(3) Horizontalni
odmiki drugih komunalnih vodovod TK kabelske kanalizacije naj bodo 3 m.
Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih
vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni
trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se
izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču/ oziroma
drugih povoznih površinah/ je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC 125
cevmi. |
(4) Na območju
posega in komunalnih priključkov za objekt lahko potekajo obstoječe TK,
instalacije, ki so lahko med gradnjo ogrožene. Za potrebe gradnje in
priključevanja objekta na javno komunalno infrastrukturo je pred
pripravo projektne dokumentacije potrebno opraviti zakoličbo TK vodov po
trasi objekta in vseh predvidenih priključkov, ter določiti zaščitne
ukrepe. Zaščitni ukrepi se bodo določili na kraju samem (PVC cevi,
obetoniranje, prestavitev kablov in podobno), za kar je potrebno
kontaktirati skrbniško službo Telekoma Slovenije. |
|
22. člen |
|
(zbiranje in odvoz odpadkov) |
|
(1)Za odvoz
komunalnih odpadkov je potrebno predvideti odjemna mesta za vsakega
uporabnika posebej, velikost in tip posod se določi glede na predvideno
količino odpadkov za posamezno dejavnost. |
(2) V primeru
specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno
obravnavajo odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi. Za odvoz
odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih
odpadkov, je potrebno predvideti posebne zabojnike oziroma kontejnerje.
Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin, je potrebno zbirati ločeno
v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. |
(3) Stojna mesta za
zabojnike se primerno uredi. Stojna površina je monolitna ali tlakovana
(npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti
enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika ter namestiti nadstrešek.
Odjemna mesta, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati
neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna
posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. |
|
23. člen |
|
(obveznosti priključevanja na infrastrukturo) |
|
Obvezna je
priključitev na cesto v javnem dobru, na vodovod, kanalizacijo in na
elektroenergetsko omrežje. |
|
24. člen |
|
(ogrevanje in učinkovita raba energije) |
|
(1)Predviden vir
ogrevanja za objekte je toplotna črpalka sistema zrak-voda. Za ogrevanje
in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje drugih, alternativnih in
obnovljivih virov energije. |
(2) Pri
projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in
tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo
obnovljivih virov energije. |
|
25. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1)Parcela,
namenjena gradnji, se določa kot minimalno zemljišče, ki služi objektu
glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine,
velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in dostope do
objekta, potrebne površine za postavitev pomožnih objektov, potrebne
površine za razvoj oziroma širitev dejavnosti ter potrebne površine za
regulacijo terena. |
(2) Na posamezni
parceli, namenjeni gradnji, je možna gradnja več objektov, prav tako je
možno deliti ali združevati parcele. Parcele je možno združevati in
deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine. |
(3) Pri določitvi
velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati: obstoječe
posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov, potek
infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in naprav,
sanitarno tehnične in požarne zahteve in možnost razvoja pozidave v
ureditveni enoti. Vsak investitor posameznega objekta mora imeti
neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na
javno komunalno infrastrukturo. Kolikor predviden program ne zaseda
celotnega razpoložljivega zemljišča med javnim dobrom, mora dispozicija
objektov in organizacija programa na zemljišču omogočiti dostop do
objekta zgrajenega v odmiku od javnega dobra. |
(4) V grafičnemu
delu OPPN-ja je prikazan predlog možnih parcelacij, zasnove in
razporeditve objektov. Predlog pomeni predvsem kot pomoč pri
dimenzioniranju infrastrukture in trženju zemljišč. Rešitve so lahko
tudi drugačne, vendar ne smejo onemogočiti dostopnosti in funkcije na
ostalih parcelah. Kolikor umestitev objekta odstopa ali celi ruši
zastavljeno zasnovo znotraj območja urejanja, je potrebno predhodno
izdelati in uskladiti z občino novo parcelacijsko mrežo in ureditev
zagotavljanja infrastrukture. |
(5) Vzpostavi se
javno dobro na delu prometnega omrežja, ostala infrastruktura se gradi v
sklopu cestnega telesa ali na podlagi pridobitve druge vrste pravice
graditi. |
|
V. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA |
|
26. člen |
|
(ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1)Območje
prostorske ureditve se ne nahaja v območju kulturne dediščine. Na
območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za
oceno arheološkega potenciala. |
(2) V kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe
zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin krajevno pristojni
enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi,
ki urejajo varstvo kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč,
kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora
nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja o dinamiki
gradbenih del pisno obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije vsaj deset dni pred pričetkom zemeljskih
del. |
(3) Ob vseh posegih
v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim,
ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo
del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na
mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v
skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških
ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, se lahko
pristojni organ na to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko
najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se
omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj
arheološke ostaline. |
|
27. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na območju OPPN ni
naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko
raznovrstnost. |
|
28. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1)Območje se ne
nahaja na območju poplav. V neposredni bližini se nahaja vodotok. |
(2) Na območju OPPN
so predvideni predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice
skladno z veljavno zakonodajo (ločen kanalizacijski sistem z ustreznim
načinom odvajanja in čiščenja, lovilci olj in maščob, v primerih,
določenih v veljavni zakonodaji, merjenje kvalitete izpustov posameznih
uporabnikov). |
(3) Vsi objekti s
pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z
morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča. Pas
priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v PGD označiti in
kotirati. Materiale ni dovoljeno odlagati v struge, na brežine,
priobalna in poplavna zemljišča vodotokov in nekontrolirano po terenu. |
|
29. člen |
|
(varovanje okolja) |
|
(1)Poseg v okolje
je dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve. Pred izdajo
dovoljenja za posege v prostor, ki bi lahko prinašali določene
obremenitev v okolje, je potrebno izvesti postopek presoje vplivov na
okolje za tiste objekte, za katere je predpisano v veljavnih predpisih. |
(2) Zrak, ki se
izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi,
določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Zavezanec za
izvajanje ukrepov je povzročitelj emisij sam, ki je dolžan zagotoviti
ukrepe, s katerimi na mestih odvodnikov ne bodo presežene mejne emisije,
v okolici pa mejne koncentracije delcev v zraku. Ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov na območju urejanja med obratovanjem ni pričakovati
prekomerne onesnaženosti zraka in povečanih emisij toplogrednih plinov. |
(3) Območje
proizvodnih dejavnosti sodi po veljavnih predpisih med območja IV.
stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je
lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. V času gradnje bo hrup
povečan zaradi ureditve cest in izgradnje novih objektov. |
(4) Povzročitelji
odpadkov med gradnjo in v času obratovanja cone morajo upoštevati
veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki. |
(5) Mejne vrednosti
obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti
presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. |
(6) Pri
razsvetljavi gradbišč in pri osvetljevanju objektov (proizvodnih
objektov, poslovnih stavb, ustanov), fasad, objektov za oglaševanje je
potrebno upoštevati mejne vrednosti in ukrepe pred škodljivim delovanjem
svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi, ki predpisujejo
tudi način osvetljevanja. Ustrezno osvetljenost prometnih površin
zagotovi občina, zunanjih površin pa lastnik posameznega objekta. |
(7) Posegi v tla se
morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Vse
izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo
sestavo. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA |
|
30. člen |
|
(varstvo pred nesrečami) |
|
(1)Projektiranje
ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in
priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenje fasad in
odprtih površin, zagotavljanja neoviranega dostopa, požarnega varstva s
ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in varstva
pred nesrečami. Ker parcelna mreža in lega objektov v OPPN-ju ni
dokončno določena, je še posebej pomembno pri določitvi le-tega
upoštevati s predpisi določene odmike objektov, potrebne površine za
intervencijska vozila. |
(2) Ukrepi
ogroženih območij: |
Območje se po
obstoječih podatkih ne nahaja na ogroženem območju. |
(3) Zaklanjanje: |
Zaklonišč,
zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter
materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami
naravnih in drugih nesreč glede na določbe veljavnega predpisa ni
potrebno predvideti. |
(4) Protipotresna
varnost: |
Pri gradnji
objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati
določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v
potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje
lestvice Marcalli- Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek tal (g)
je 0,125. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani
skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov. Na
območju nasipavanja, je potrebno preveriti stabilnost in nosilnost tal. |
|
31. člen |
|
(požarnovarstvene zahteve) |
|
(1)Požarno varstvo,
širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov
nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah,
evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za
varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno
omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in
gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v
projektni dokumentaciji. |
(2) Potrebne odmike
se lahko določi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Doseganje
predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne
varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti,
oziroma iz zasnove požarne varnosti. |
|
32. člen |
|
(varovanje zdravja ljudi) |
|
(1)Lega novih
objektov v odnosu do ostalih stavb v neposredni okolici ne sme
povzročiti prekomernega senčenja okolice. Pri organizaciji prostorov v
predvidenih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma
osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne
osvetlitve in osončenja delovnih prostorov. |
(2) Pri urejanju
območja je potrebno smiselno upoštevati veljavne predpise iz področja za
zagotavljanje dostopa za funkcionalno ovirane ljudi. |
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
33. člen |
|
(1)Možna je faznost
in etapnost izvedbe objektov in infrastrukture, ki omogoča postopno
pozidavo in ureditev območja glede na izkazan interes. |
(2) Faznost
izvajanja se nanaša tudi za zagotavljanje komunalne opreme, in sicer je
pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se
zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta. Dimenzionira se na končno
načrtovano kapaciteto. |
(3) Izvajanje
posegov se lahko izvaja etapno. Etape se lahko izvajajo posamezno ali
skupaj. Vrstni red ni določen, vedno pa morajo predstavljati posamezne
zaključene konstrukcijske in funkcionalne celote. |
|
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA |
|
34. člen |
|
(1)Pri realizaciji
infrastrukturnega opremljanja območja so dopustna odstopanja od
funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih,
geoloških, geomehanskih, seizmičnih, hidroloških, hidravličnih,
tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so
primernejše s hidrološko hidravličnega, energetskega, tehnološkega,
prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov. |
(2) Odstopanja od
funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo
spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in
delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne
smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati
organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja
in občina. |
(3) Poleg dopustnih
odstopanj, navedenih v posameznih členih, so znotraj območja OPPN
dopustna še naslednja odstopanja: |
– Dovoljena so
odstopanja od dejavnosti, kolikor za to obstajajo prostorske možnosti,
ob upoštevanju določil predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij
v okolje. Navedeni so pogoji, ki jih morajo takšne dejavnosti vseeno
upoštevati. |
– Tolerance so
podane s površino za razvoj objekta in maksimalno višino objektov z
možnostjo odstopanja +1 m. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja
za postavitve reklamnih tabel, oddajnikov, dimnikov in podobnih
instalacijskih elementov ter v primerih, ko to zahteva izvajanje
dejavnosti (delovni stroji, silosi, dvigala ipd.). |
– Vkopati je možno
tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer odstopajo od
pozidane površine objekta. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni in
so s tem del zunanje ureditve. |
– Zaradi urejanja
lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih
parcel, določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril, ki se
nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel. |
– Odmik objektov od
parcelnih mej je lahko manjši od 5 m, kolikor so zagotovljeni varstveni
pogoji (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.) ter uporaba
in vzdrževanje stavbe. V skladu z navedenim, so možna odstopanja od
gradbenih mej, določenih v grafičnem delu OPPN-ja. |
|
IX. OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV GRADITVE OBJEKTOV |
|
35. člen |
|
(1)Udeleženci
graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi smernicami in mnenji
za načrtovanje k tem prostorskem aktu. Njihove obveznosti se nanašajo
predvsem na zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti zemljišč in na
varovanje okolja, narave, vode, zdravja in kvalitete javnega prostora. |
(2) Pogoji in
obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne
dokumentacije PGD. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
36. člen |
|
Do izvedbe
načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. |
|
37. člen |
|
(1)OPPN je na
vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Slovenska Bistrica v času
uradnih ur. |
(2) Inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Inšpektorat Republike
Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Maribor. |
|
38. člen |
|
Po realizaciji s
tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju
nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela
kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je
opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje
(PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN). |
|
39. člen |
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
9000-14/2018-0203-7 |
Slovenska Bistrica,
dne 27. junija 2018 |
|
|
Župan
Občine
Slovenska Bistrica |
|
dr. Ivan Žagar l.r. |
|