|
Na podlagi 29. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 6/94 – odl. US RS,
45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna
razlaga, 9/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS
in 74/98), 26. člena
zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 7. člena
zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št 32/93),
zakona
o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 47/87 in 5/90
ter Uradni list RS, št.10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97,
45/97, 73/97, 87/97, 73/98 in 31/00), 3. člen
odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ribnica (Uradni list
RS, št. 35/95), je Občinski svet občine Ribnica na 15. redni seji dne
12. 7. 2001 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
|
|
o oskrbi s pitno vodo
na območju Občine Ribnica |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo,
gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz
javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda). |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav je
javno podjetje Hydrovod d.o.o., razen tistih, ki jih je Občina Ribnica v
upravljanje prenesla na drugo pravno osebo po zakonu o gospodarskih
javnih službah. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Javni vodovod je magistralno, primarno in sekundarno
vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja
oskrbo s pitno vodo najmanj petim gospodinjstvom ali dvajsetim ljudem. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki
uporablja vodo iz javnega vodovoda. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
Upravljavec javnega vodovoda sprejme pravilnik o tehnični
izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda, ki določa
podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje,
uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. Pravilnik o tehnični izvedbi in
uporabi objektov in naprav javnega vodovoda se sprejme v enem letu od
uveljavitve odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica.
Soglasje k pravilniku izda župan Občine Ribnica. |
|
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE
UPORABNIKA IN UPRAVLJAVCA |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
Objekti in naprave uporabnika so: |
|
|
|
– interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od
javnega omrežja ločuje merilno ali obračunsko mesto, |
|
|
|
– vodovodni priključek, |
|
|
|
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in
obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom
ter vsemi vgrajenimi elementi, |
|
|
|
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in
nepovratnim ventilom za njim, |
|
|
|
– vodomerni jašek ali niša, |
|
|
|
– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za
reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali
požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi
objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za
pogodbeno dogovorjenim mestom. |
|
|
|
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi
upravlja in razpolaga in se zgradijo na podlagi gradbenega dovoljenja.
Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na podlagi
posebne odločbe upravnega organa pristojnega za izdajo gradbenih
dovoljenj. |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
Objekti in naprave v upravljanju upravljavca so: |
|
|
|
Magistralno omrežje in naprave: |
|
|
|
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, |
|
|
|
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do
primarnega omrežja, |
|
|
|
– črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje
podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več
občinam ali regijam. |
|
|
|
Primarno omrežje in naprave: |
|
|
|
– objekti in naprave za oskrbovanje dveh ali več
stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja
(industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki,
črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice, |
|
|
|
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem
omrežju, |
|
|
|
– vodni zbiralniki, |
|
|
|
– cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega
vodovodnega omrežja in vodohranov, |
|
|
|
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi
območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji,
turističnimi območji, manjšimi naselji). |
|
|
|
Sekundarno omrežje in naprave: |
|
|
|
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje
porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko
območje, turistično območje, manjše naselje), |
|
|
|
– omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno
omrežje), |
|
|
|
– omrežje za vzdrževanje javnih površin, |
|
|
|
– črpališča ali naprave za vzdigovanje ali reduciranje
tlaka vode na sekundarnem omrežju, |
|
|
|
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem
omrežju. |
|
|
|
7.a člen |
|
|
|
V
primeru okvar na objektih in napravah javnega vodovoda mora pravna in
fizična oseba kot lastnik zemljišča, kjer se nahajajo objekti in naprave
vodovodne infrastrukture, dovoliti upravljavcu vodovoda dostop do njih
po najkrajši možni poti in odpravo okvar ali pomanjkljivosti. |
|
|
|
Upravljavec vodovoda mora po odpravi okvare zemljišče vzpostaviti v
prvotno stanje in lastniku na njegovo zahtevo povrniti povzročeno škodo
na kulturi. |
|
|
|
V
primeru, ko upravljavec ugotovi, da je na vodovodni infrastrukturi
nelegalno opravljen poseg, npr. podporni zidovi na cevovodu, ograje,
garaže in ostali pomožni zidani objekti, ni dolžan vzpostaviti prvotnega
stanja. |
|
|
|
lll. POGOJI ZA
PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s
soglasjem, ki ga v skladu z določili tega odloka izda upravljavec. |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira
javni vodovod, je priključitev obvezna. |
|
|
|
Upravljavec mora o tem obvestiti bodočega uporabnika in mu
posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
Upravljavec izdaja soglasja k: |
|
|
|
– prostorsko-izvedbenim aktom, |
|
|
|
– lokacijski dokumentaciji, |
|
|
|
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, |
|
|
|
– vlogi za spremembo namembnosti prostora, |
|
|
|
– vlogi za uporabno dovoljenje, |
|
|
|
– vlogi za začasen priključek. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
Uporabnik mora k vlogi za pridobitev soglasja iz
prejšnjega člena tega odloka ali pred priključitvijo objekta predložiti
naslednjo dokumentacijo: |
|
|
|
a) za soglasje k prostorsko izvedbenemu aktu: |
|
|
|
– predlog prostorsko izvedbenega akta z izračunom
potrebnih količin pitne vode, |
|
|
|
b) za soglasje k lokacijski dokumentaciji: |
|
|
|
– lokacijsko dokumentacijo, kadar je predpisana, |
|
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1:
500, |
|
|
|
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s
predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode, |
|
|
|
c) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja in vlogi za spremembo namembnosti prostora: |
|
|
|
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje, |
|
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1:
500, |
|
|
|
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, |
|
|
|
– detajli izvedbe priključka, |
|
|
|
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo
potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje
lastnika, |
|
|
|
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi), |
|
|
|
d) za priključitev objekta: |
|
|
|
– soglasje za priključitev (če ni bilo že izdano v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja), |
|
|
|
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o
legalnosti gradnje, |
|
|
|
– katastrski načrt, |
|
|
|
– izjavo izvajalca oziroma investitorja o skladnosti
gradnje s projektom, v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, |
|
|
|
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo
potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje
lastnika, |
|
|
|
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi), |
|
|
|
– dokazilo o izvedenem tlačnem preizkusu ter dezinfekciji
in izpiranju vodovodne instalacije, atest vgrajenih materialov, |
|
|
|
e) za soglasje za začasni priključek: |
|
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
|
|
|
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu ali gradbeno
dovoljenje za objekt, ki se gradi, |
|
|
|
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo
potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje
lastnika, |
|
|
|
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi), |
|
|
|
– opis predvidene porabe vode, |
|
|
|
– predviden datum odstranitve začasnega priključka. |
|
|
|
Upravljavec izda soglasje tudi k tistim gradnjam objektov,
ki se priključujejo na lastni vir oskrbe s pitno vodo, soglasje pa izda
tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode ali je potrebna prestavitev
cevovoda zaradi gradnje objekta. V primerih, ko upravljavec javnega
vodovoda ni določen, izda soglasje Hydrovod d.o.o., in sicer na
območjih, kjer se nahajajo objekti in naprave upravljavca. |
|
|
|
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja
c) točka tega člena, vključno s soglasji lastnikov ali uporabnikov
parcel, po katerih poteka priključek (oziroma ustrezni pravni akt, ki
nadomesti soglasje lastnika), ter soglasjem za prekop cestišča (po
potrebi). Pravnomočno gradbeno dovoljenje se predloži, če je bilo
izdano. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni
priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo
ter če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in
prepustnost omrežja. |
|
|
|
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je
upravljavec dolžan obvestiti uporabnika o razmerah ter pogojih, pod
katerimi bi bila priključitev možna. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno
omrežje mora upravljavec določiti: |
|
|
|
– minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja, |
|
|
|
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred
vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj, |
|
|
|
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno
mesto na javno omrežje, |
|
|
|
– profil vodomera, |
|
|
|
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, |
|
|
|
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na
območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za
zajem pitne vode, |
|
|
|
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem, |
|
|
|
– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je
odgovoren upravljavec, in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve
objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
Uporabnik ali drugi investitor si mora pridobiti soglasje
upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele
zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno
vodo. |
|
|
|
Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci,
pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega
omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca
ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim
nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno
omrežje ali naprave nepoškodovane. |
|
|
|
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči
izvajalec del po svoji krivdi nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo
neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano
električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske
stroške. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
Upravljavec je dolžan izvesti priključitev uporabnika na
vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje
soglasja, da je poravnal vse obveznosti, plačal priključno takso
(prispevek ob prvi priključitvi) po merilih in kriterijih o povračilu za
nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči ter, da
predloži vso potrebno dokumentacijo. |
|
|
|
Za brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije je
odgovoren uporabnik. |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške
uporabnika. Po končani gradnji se priključek brezplačno prenese v
vzdrževanje upravljavcu, ki vpiše lastnika objekta v evidenco
uporabnikov javnega vodovoda. |
|
|
|
Priključek je del objekta in je last uporabnika.
Priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na
stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini,
ki se zaračuna ob ceni vode. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt
uporabnika posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem
mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količino porabljene
vode. |
|
|
|
Priključek je stalen ali začasen. Upravljavec lahko izvede
začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, začasne objekte in
podobne primere, če je začasni priključek tehnično možno izvesti in če
se s tem ne poslabšujejo pogoji oskrbe z vodo drugih porabnikov,
priključenih na javni vodovod, in če se s tem ne vpliva na kakovost
vode. |
|
|
|
Uporabnik mora k vlogi za začasni priključek priložiti
zahtevane dokumente, ki potrjujejo začasno potrebo po priključitvi na
javni vodovod. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je, po
navodilih upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko
dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki ne
sme biti daljša od dveh let. En mesec pred potekom tako določene dobe
mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za
pridobitev stalnega priključka. Uporabnik lahko zaprosi za podaljšanje
roka uporabe začasnega priključka. Prošnji za podaljšanje roka uporabe
začasnega priključka upravljavec lahko ugodi, če so razlogi za
podaljšanje utemeljeni. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
V primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se
oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni z medsebojnim
sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje
račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev in zaračunavanje
vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca,
razen v primeru, ko se uporabniki sporazumejo o delitvi stroškov in
upravljavcu predložijo podpisan sporazum, brez vgradnje odštevalnih
števcev. |
|
|
|
Če so na isti priključek priključeni uporabniki, ki
plačujejo vodo po različnih tarifah, si morajo vgraditi ločene vodomere.
V tem primeru se v centralnem jašku ali vodomerni niši postavi več
vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega
uporabnika posebej. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži
upravljavcu, brezplačno prenese priključek na drugo pravno ali fizično
osebo pod pogojem, da ni odprtih terjatev na priključku, ki se prenaša. |
|
|
|
Če obstaja terjatev, prenos priključka ni možen.
Priključitev novega uporabnika pa se v tem primeru izvede po postopku,
ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni
vodovod. |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
Vse posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in gradnje
novih hišnih priključkov (vodovodno omrežje, objekte in priključke)
izvaja upravljavec ali po pooblastilu upravljavca strokovno usposobljeni
in registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom upravljavca. |
|
|
|
Pri postavitvi, vzdrževanju in zamenjavi hišnih
priključkov in dovodnih cevi od hišnega priključka do vodomera (do
vključno ventila uporabnika), ki so last uporabnikov javnega vodovoda,
upravljavec izvaja samo montažna dela vključno z dobavo materiala, vse
na stroške uporabnika. Dela kot so izkop, zasip in vzpostavitev terena v
prvotno stanje, lahko opravi uporabnik sam. |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega
vodovoda samo tako, da ne poslabša pogojev oskrbe z vodo drugih
porabnikov, priključenih na javni vodovod, ali kako drugače ne vpliva na
kakovost vode. |
|
|
|
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati
lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na
javni vodovod in lastni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne
povezave. |
|
|
|
IV. PRIKLJUČNA TAKSA |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
Pred izdajo soglasja k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja je bodoči uporabnik javnega vodovoda dolžan plačati
priključno takso (prispevek ob prvi priključitvi). |
|
|
|
Višino priključne takse določi na predlog upravljavca
javnega vodovoda pristojni občinski organ s tarifnim pravilnikom. |
|
|
|
Stroški za izdajo soglasja in stroški izvedbe priključka
niso zajeti v priključni taksi. |
|
|
|
V. PREVZEM VODOVODNIH
OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
Za združitev dveh javnih vodovodov v večji sistem ali
prenos javnega vodovoda v upravljanje drugemu upravljavcu morajo biti
izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
|
|
a) vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno
dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in
hidrantov, odlok o zaščiti vodnega vira) ter evidenco osnovnih sredstev
s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi lastninska razmerja, |
|
|
|
b) vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti
pregledani, vzdrževani in tehnično brezhibni, |
|
|
|
c) izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki
se predaja, in stroški povezani s prevzemom, |
|
|
|
d) izračunana in sprejeta mora biti enotna ali
diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje
prevzetih naprav, |
|
|
|
e) postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z
zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih
podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in
ostalih poslovnih zadev), |
|
|
|
f) prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca –
prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca. |
|
|
|
VI. MERITVE PORABE IN
OBRAČUN PORABLJENE VODE |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri v
kubičnih metrih. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene
posebno pogodbo o meritvi dobavljene vode. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami skupaj
z upravljavcem izkoriščajo isti vodni vir in so na območju, kjer je
zgrajena javna kanalizacija, so dolžni meriti z vodomeri porabo vode. |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda
obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec
samostojno oziroma skladno s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati
odstraniti,
zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. |
|
|
|
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od
državnega upravnega organa, pristojnega za kontrolo meril in plemenitih
kovin. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove
redne preglede. |
|
|
|
27. člen |
|
|
|
Vodomeri v interni napeljavi služijo za interno
porazdelitev stroškov ter kontrolo in jih upravljavec vodovoda ne
vzdržuje. |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za
vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam
upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. Vodomerni jašek se
praviloma locira izven objektov. |
|
|
|
Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera
gredo v breme uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave plača
uporabnik s števnino (mesečno vzdrževalnino vodomera), izračunano na
osnovi dejanskih stroškov. |
|
|
|
Upravljavec lahko zamenja vodomer v izrednih primerih, ko
je to nujno potrebno, brez predhodnega obvestila uporabnika, če le-ta ni
dosegljiv, o zamenjavi vodomera pa je uporabnika dolžan pisno obvestiti
v 15 dneh po zamenjavi. |
|
|
|
Vse okvare, ki so nastale na vodomeru ali priključku po
krivdi uporabnika (npr. zaradi zmrzali, udara tople vode in mehanskih
poškodb) bremenijo uporabnika. |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
Števnina je znesek, ki se mesečno zaračunava ob ceni vode,
uporablja pa se za vzdrževanje, umerjanje in zamenjavo vodomerov ki jih
je, skladno z odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo merila
(Uradni list RS, št. 61/98), dolžan izvajati upravljavec. |
|
|
|
Višino prispevka za števnino določi na predlog upravljavca
javnega vodovoda pristojni občinski organ s tarifnim pravilnikom. |
|
|
|
30. člen |
|
|
|
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik
takoj prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 26.
člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera,
če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega
vodomera izven dopustnih toleranc, nosi vse stroške preizkusa
upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
|
|
31. člen |
|
|
|
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v
kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku.
Upravljavec odčita stanje na obračunskem vodomeru najmanj dvakrat letno.
V vmesnem času se uporabniku zaračunava akontacija za porabljeno vodo v
višini povprečne porabe prejšnjih obračunskih obdobij. |
|
|
|
Pri večjih porabnikih odčita upravljavec obračunski
vodomer enkrat mesečno ali v skladu s 24. členom. |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
Cena vode je sestavljena iz fiksnega dela, variabilnega
dela in prispevkov oziroma taks, ki se določijo skladno s predpisi. |
|
|
|
Višina fiksnega dela je odvisna od dimenzije priključka
oziroma priključne moči. Sredstva, zbrana od fiksnega dela cene, se
porabijo za delno pokrivanje amortizacije omrežja. |
|
|
|
Variabilni stroški zajemajo vse ostale stroške, vezane na
dejansko porabo vode. Variabilni del se zaračunava na podlagi porabljene
vode, merjene v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na
priključku (med dvema odčitkoma pa po zaračunani akontaciji). Sestavljen
je iz naslednjih postavk: |
|
|
|
1. normalne porabe, za katero se obračunava cena po
veljavnem ceniku in |
|
|
|
2. prekomerne porabe, za katero se obračunava cena po
veljavnem ceniku, povečanem za 50%. |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
Priključna moč se določi za vsak posamezni objekt s
soglasjem upravljavca vodovoda, za priključitev na vodovodno omrežje v
skladu s tehničnim pravilnikom upravljavca vodovoda in je enaka
nazivnemu pretoku vodomera (m3/h po ISO standardih), vgrajenega na
merilnem mestu priključka. Strošek za priključno moč je enak zmnožku
izhodiščne porabe za obračun priključne moči Qi, ki je enaka nazivnem
pretoku, konstante K1 in obračunskega obdobja izraženega v mesecih (Qi x
K1 x št. mesecev v obračunskem obdobju). Konstanta K1 znaša 120 SIT. |
|
|
|
Znesek priključne moči je neodvisen od porabe vode. |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
Tarife oziroma cene za porabljeno vodo določa na predlog
upravljavca javnega vodovoda občinski svet s tarifnim pravilnikom
skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto
poslovno politiko. |
|
|
|
35. člen |
|
|
|
Porabljena normalna količina vode (m3) je v obračunskem
obdobju na vodomeru registrirana porabljena količina, ki je manjša ali
enaka normalni porabi (m3/dan) za posamezno velikost vgrajenega
obračunskega vodomera, pomnoženi s številom dni obračunskega obdobja (za
1 mesec 30 dni). |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
Porabljena prekomerna količina vode (m3) je pozitivna
razlika med na vodomeru registrirano porabo vode v obračunskem obdobju
in normalno porabo vode v obračunskem obdobju (normalno količino vode za
posamezno velikost vgrajenega vodomera med dvema odčitkoma). V primeru,
da je prekomerna poraba nastala zaradi napake v internem vodovodnem
omrežju, ki jo je evidentiral tudi upravljavec, uporabnik pa je napako
odpravil v najkrajšem možnem času, ko je zanjo izvedel, se za ta del
porabljene vode ne obračuna tarifa za prekomerno porabo vode, pač pa le
za normalno porabo vode. |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
Porabljena normalna količina vode (m3), nazivni pretok za
posamezno velikost vodomera in izhodiščna poraba za obračun priključne
moči znašajo: |
|
|
|
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vodomer DN * (mm) (“) 15 (1/2“) 20 (3/4“) 25 (1“) 30 (5/4“)
40 (3/4“) 50 (2“) 80 (3“) 100 (4“) 150 (5“)
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nazivni pretok – Qn(m3/h) 1,5 2,5 3,5
6 10 15 40 60 150
Izhodiščna poraba za obračun
priključne moči – Qi (m3) 1,5 2,5 3,5
6 10 15 40 60 150
Normalna poraba – Qh (m3/dan) 1,0 2,5 6
12 25 60 130 200 500
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ |
|
|
* nazivni premer vodomera |
|
|
|
Za objekte, ki nimajo vgrajenega vodomera, se izhodiščna
poraba za obračun priključne moči računa z nazivnim pretokom vodomera DN
25 mm (1 “). |
|
|
|
38. člen |
|
|
|
Uporabniki plačujejo vodarino na podlagi izdanih računov.
Račun se izstavi na podlagi odčitane dejanske porabe preteklega
obračunskega obdobja oziroma akontacije za porabljeno vodo v višini
povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju, fiksni del pa na
podlagi priključne moči oziroma velikosti priključka in velikosti in
vrste števca. |
|
|
|
Račun se izstavi na podlagi cenika, veljavnega na dan
izstavitve računa. Ob spremembi cene vode upravljavec praviloma ne
odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode
izračuna iz povprečne porabe vode v preteklih obdobjih. Uporabnik lahko
na dan spremembe cene vode sam odčita stanje vodomera in ga v roku 8 dni
sporoči upravljavcu. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje
vodomera. |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
V primeru, če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je
obračunski vodomer pokvarjen ali je ugotovljen nedovoljen način odjema
ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se
obračuna poprečna poraba vode na osnovi predhodnih obračunskih obdobij. |
|
|
|
Če obstoječi porabnik pitne vode nima vgrajenega vodomera
oziroma vgraditev odklanja, se porabljena voda obračuna s pavšalno
porabo 9 m3 vode na osebo mesečno (najmanj ena oseba mesečno). |
|
|
|
Če vgradnja vodomera ni mogoča, se mesečna poraba vode
obračunava pavšalno v višini 6 m3 vode na osebo mesečno (najmanj ena
oseba mesečno). |
|
|
|
Rok za popravilo ali zamenjavo pokvarjenega vodomera in
odpravo drugih ovir za odčitavanje je 15 dni od ugotovitve. |
|
|
|
40. člen |
|
|
|
V objektih, v katerih so poleg stanovanj tudi poslovni
prostori za opravljanje različnih dejavnosti, morajo biti vgrajeni
vodomeri ločeno za gospodinjstvo in ločeno za gospodarske dejavnosti.. |
|
|
|
V primeru, da iz tehničnih razlogov vgradnja obračunskega
vodomera ni mogoča, kar za vsak primer ugotovi upravljavec, se
uporabniku zaračunava mesečna pavšalna poraba vode, določena na osnovi
naslednje tabele: |
|
|
|
---------------------------------------------
Dejavnost m3/m2 celotne
površ. /mesec
---------------------------------------------
– gostilna, slaščičarna 0,75
– bar, okrepčevalnica 0,60
– frizerski salon 0,50
– urad 0,15
– mesarija 0,30
– druge dejavnosti 0,10
--------------------------------------------- |
|
|
|
Meritev oziroma obračun vode po prejšnjem odstavku je
možna le v objektih, ki so bili na omrežje javnega vodovoda priključeni
do uveljavitve tega odloka. Vsi drugi objekti morajo biti zgrajeni tako,
da ima vsak poslovni prostor svoj obračunski vodomer, kar je pogoj za
izdajo soglasja za priključitev objekta na javni vodovod. Upravljavec
uskladi evidenco po prejšnjem odstavku tega člena na podlagi podatkov
uporabnika v 6 mesecih od uveljavitve tega odloka. |
|
|
|
41. člen |
|
|
|
Račun mora uporabnik plačati v 10. dneh po izdaji.
Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisne pripombe oziroma ugovor na
izdan račun v 10. dneh od izdaje računa razen v primeru, ko je z zakonom
določeno drugače. Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila. Če račun ni
v celoti poravnan niti v 15. dneh po izdaji opomina, lahko upravljavec
prekine dobavo vode, o čemer mora biti uporabnik v samem opominu
opozorjen. Za zamudo plačila upravljavec obračuna zakonite zamudne
obresti. |
|
|
|
Upravljavec je dolžan na pripombe ali ugovor uporabnika
pisno odgovoriti v 15 dneh in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. |
|
|
|
VII. PREKINITEV DOBAVE
VODE |
|
|
|
42. člen |
|
|
|
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi ali
z obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih: |
|
|
|
– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža
zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
|
|
|
– če je priključek na vodovod izveden brez soglasja
upravljavca, |
|
|
|
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika
ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša
stanja, |
|
|
|
– če interni napeljavi pri uporabnikih, ki imajo hkrati
lasten vir pitne vode, nista medsebojno ločeni, |
|
|
|
– če interne napeljave pri uporabnikih, ki imajo več
priključkov in plačujejo vodo po različnih tarifah, niso medsebojno
ločene, |
|
|
|
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli
priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo ali če
razširi svojo lastno napeljavo, |
|
|
|
– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje
ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij
skladno z določbami tega odloka, |
|
|
|
– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca popravilo ali
zamenjavo priključka in odklanja plačilo nastalih stroškov, |
|
|
|
– če uporabnik brez soglasja odstrani plombo na vodomeru,
hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, |
|
|
|
– če uporabnik, ki plačuje pavšalno porabo vode, odkloni
vgradnjo vodomera, |
|
|
|
– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z
vodo, |
|
|
|
– če uporabnik kljub opozorilu upravljavca ne odpravi
napak na interni inštalaciji, |
|
|
|
– če uporabnik ne ravna skladno z določbami 38. člena tega
odloka, |
|
|
|
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za
neoporečnost vode. |
|
|
|
Dobava vode se prekine dokler ni odpravljen vzrok
prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne
priključitve. |
|
|
|
Upravljavec lahko prekine dobavo vode na stroške
uporabnika, če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove
priključek. |
|
|
|
43. člen |
|
|
|
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode v naslednjih
primerih: |
|
|
|
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del, |
|
|
|
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in
napravah javnega vodovoda, |
|
|
|
– v primeru višje sile kot npr.: potres, požar, suša,
onesnaževanje vodnih virov, izpad električne energije in podobno. |
|
|
|
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode
pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na
krajevno običajen način ali neposredno. |
|
|
|
V primeru krajših (do ene ure) nepredvidenih prekinitev
objava ni potrebna. |
|
|
|
44. člen |
|
|
|
Del omrežja, ki dalj časa ni v uporabi, se odklopi od
ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora upravljavec ta del
omrežja dezinficirati in izprati. |
|
|
|
VIII. VARČEVANJE Z
VODO |
|
|
|
45. člen |
|
|
|
Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja
uporabljati varčno. |
|
|
|
Upravljavec mora nadzirati porabo vode in jo lahko omeji.
V primeru pomanjkanja vode porabo vode jo omeji in obvesti uporabnike na
krajevno običajen način z navodilom za racionalno uporabo vode. |
|
|
|
46. člen |
|
|
|
V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša,
onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare na objektih in
napravah in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode
prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, vendar mora o tem obvestiti
uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take
primere. Upravljavec mora skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo
osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost, kar so
uporabniki dolžni upoštevati. |
|
|
|
47. člen |
|
|
|
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami
izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile
dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje
črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih
potreb občanov in požarno varnost. |
|
|
|
lX. OBVEZNOSTI
UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
|
|
|
48. člen |
|
|
|
Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti: |
|
|
|
1. skrbi za normalno obratovanje vodovoda in za pravočasno
pripravljanje predlogov za obnove, širitve, dopolnitve oskrbovalnega
sistema ter varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov, |
|
|
|
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda, |
|
|
|
3. vzdržuje in zamenjuje priključke na stroške uporabnika, |
|
|
|
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove
redne in izredne preglede (2x letno) skladno z zakonom o meroslovju, ali
na zahtevo uporabnika, kot to določa 28. člen tega pravilnika, |
|
|
|
5. redno kontrolira kakovost vode skladno s pravilnikom o
zdravstveni ustreznosti pitne vode in drugimi predpisih ter kontrolira
učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za
prečiščevanje odpadne vode, |
|
|
|
6. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob
prekinitvah dobave vode preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno
običajen način ali neposredno, |
|
|
|
7. vodi kataster javnega vodovoda in ostale evidence, |
|
|
|
8. redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene
vode, |
|
|
|
9. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni
vodovod, kot to določa ta odlok, |
|
|
|
10. organizira preskrbo v primerih višje sile in poroča o
nastopu višje sile pristojnim občinskim organom, |
|
|
|
11. sistematično pregleduje omrežja in ugotavlja izgube
ter skrbi za avtomatizacijo, |
|
|
|
12. skrbi za pravilno obratovanje in vzdržuje požarno
omrežje in hidrante, |
|
|
|
13. kontrolira ustreznost interne inštalacije pred
priklopom na javni vodovod, |
|
|
|
14. na zahtevo in stroške uporabnika opravi pregled
interne inštalacije, |
|
|
|
15. opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov,
če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna, |
|
|
|
16. meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih, |
|
|
|
17. skrbi, da so javni vodovodi zgrajeni iz atestiranih
materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji, |
|
|
|
18. pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji
vodovodnega omrežja, preverja in po potrebi obnavlja vodovode, ki ne
ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje, |
|
|
|
19. pripravlja načrte zbranih amortizacijskih in
investicijskih sredstev. |
|
|
|
49. člen |
|
|
|
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
|
|
|
1. za priključitev na javni vodovod in za posege na
vodovodnih objektih in napravah pridobijo soglasje upravljavca, |
|
|
|
2. redno vzdržujejo interno inštalacijo, vodomerni jašek
ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in poskrbijo
za stalno dostopnost, |
|
|
|
3. ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer, |
|
|
|
4. upravljavcu omogočajo dostop do obračunskega vodomera,
interne inštalacije in hidrantov, |
|
|
|
5. kontrolirajo stvarno porabo vode z dovoljeno porabo ob
priključitvi in povprečno lastno porabo vode, |
|
|
|
6. takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem
vodovodu, vodomerih in odjemu vode iz hidrantov, |
|
|
|
7. obvestijo upravljavca o spremembah, ki vplivajo na
odvzem vode, |
|
|
|
8. redno plačujejo vodo in vzdrževalnino vodomerov (števnino)
na osnovi izdanih računov, |
|
|
|
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo
obračun preko enega obračunskega vodomera, |
|
|
|
10. upoštevajo varčevalne in druge ukrepe v primerih višje
sile ali ob prekinitvi dobave vode, |
|
|
|
11. pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri
predelavi in popravilu interne inštalacije, |
|
|
|
12. povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena
zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih
povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na
kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
|
|
|
50. člen |
|
|
|
Če izvajalci del opravljajo dela v bližini javne komunalne
infrastrukture, si morajo pridobiti soglasje upravljavca. Pri
vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic, trgov, morajo vzpostaviti
vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih
objektov in naprav (kanalizacijskega, elektro, PTT, toplovodnega,
plinovodnega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih
in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v
primeru poškodbe pa so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati
vso nastalo škodo. |
|
|
|
51. člen |
|
|
|
Uporabniki ne smejo prekiniti dobave vode drugemu
uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnažiti vodo v napeljavi. |
|
|
|
X. ODVZEM VODE IZ
HIDRANTOV |
|
|
|
52. člen |
|
|
|
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem
požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje
požarov. Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno
najkasneje v 24. urah obvestiti upravljavca o odvzemu porabljene vode. V
poročilu je treba navesti količino, čas in mesto odvzema skladno s
programom. Za gasilske vaje, za preizkušanje in izpiranje vodovoda mora
izvajalec predhodno obvestiti upravljavca ter si pridobiti soglasje.
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic,
izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje
cistern za prevoz vode in drugo se sme izvajati le s privolitvijo
upravljavca in ob dogovoru o poravnavi stroškov za vodo v obliki
pogodbe. Takšen odvzem vode na hidrantu se lahko uporablja le v kolikor
ne moti normalne uporabe vodovodnih priključkov na tem omrežju, kolikor
pa to ni mogoče zagotoviti, se o takšnem odvzemu obvesti vse druge
uporabnike na tem omrežju na krajevno običajen način. |
|
|
|
Pri obračunu porabljene vode se uporablja tarifa za
gospodarski odjem vode. |
|
|
|
Uporabniki javnega vodovoda na področju, na katerem se
opravi nepooblaščen odvzem vode na hidrantih, so dolžni upravljavcu
vodovoda sporočiti vsak nepooblaščen odvzem vode s hidrantov, v
nasprotnem primeru prevzemajo soodgovornost za tako ravnanje. |
|
|
|
Odjem vode iz hidrantov je možen le s hidrantnim nastavkom
z vgrajenim vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu. |
|
|
|
53. člen |
|
|
|
Vgradnja hidrantov v interni inštalaciji ali v
industrijskih objektih, kjer se pretok vode ne registrira z vodomerom,
ni dopustna. |
|
|
|
Plombo na hidrantih se sme odstraniti le, če pride do
požara ali drugih primerov višje sile. |
|
|
|
Če uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca
vodovoda, se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje
kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda
ima v tem primeru pravico zaračunati vso porabljeno vodo na tem delu
omrežja, v vsakem primeru pa 200 m3. |
|
|
|
54. člen |
|
|
|
Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem
stanju. V nasprotnem primeru nosi sam vse stroške popravila za okvare,
ki jih je povzročil. |
|
|
|
XI. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
|
55. člen |
|
|
|
V primeru suma oziroma ugotovitve dodatnega
neregistriranega priključka na objektu, je uporabnik dolžan omogočiti
takojšnji pregled notranjih (internih) inštalacij. Če uporabnik kontrolo
zavrača, se mu prekine dobava pitne vode. |
|
|
|
V primeru, da se dokaže poraba vode po neregistriranem
priključku, ima upravljavec vodovoda pravico zaračunati 1000 m3
porabljene vode. |
|
|
|
56. člen |
|
|
|
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek
pravna oseba, če: |
|
|
|
Z globo 150.000 SIT (625,90 EUR) se kaznuje pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki zaposluje druge osebe, če: |
|
|
|
1. se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda (9.
člen), |
|
|
|
2. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca
(8. člen), |
|
|
|
3. ne izpolnjuje obveznosti iz 48. in 49. člena tega
odloka, |
|
|
|
4. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z
nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi (51. člen), |
|
|
|
5. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 52., 53. in 54.
členom tega odloka, |
|
|
|
6. ne merijo porabljene vode (25. člen) in ne namestijo
vodomera (26. člen), |
|
|
|
7. uporablja neregistrirani priključek (55. člen). |
|
|
|
8.
ne dovoli upravljavcu
vodovoda dostopa do objektov in naprav javnega vodovoda po najkrajši
možni poti za odpravo okvar in pomanjkljivosti. |
|
|
|
Z denarno kaznijo 200.000 SIT
»Z globo 200.000,00 SIT (834,60 EUR) se kaznuje za prekršek
upravljavec vodovoda, če: |
|
|
|
1. ne izpolnjuje obveznosti iz 7.a in 48. člena tega odloka. |
|
|
|
2. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z
nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi. |
|
|
|
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se za prekršek
iz 1. do 8. točke
prvega odstavka 56. člena
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in
samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti. |
|
|
|
Z globo 60.000,00 SIT (250,40 EUR) se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki zaposluje druge osebe,
če stori prekršek iz 1. do 7. tč. 1. odstavka tega člena. |
|
|
|
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se za prekršek kaznuje
posameznik, ki stori dejanja
iz 1.
do 8. točke prvega odstavka 56. člena. |
|
|
|
Z globo 50.000,00 SIT (208,60 EUR) se kaznuje fizična oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, ki ne zaposluje drugih oseb, če stori
prekršek iz 1. do 7. tč. 1. odstavka tega člena. |
|
|
|
57. člen |
|
|
|
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki: |
|
|
|
Z globo 150.000 SIT (625,90 EUR) se kaznuje pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki zaposluje druge osebe. |
|
|
|
1. ne poskrbi, da pri izgradnji, vzdrževanju in
rekonstrukciji cest, ulic, komunalne infrastrukture, stanovanjskih,
poslovnih in drugih objektov, ostanejo vodovodni objekti in naprave v
prvotnem stanju, |
|
|
|
2. ne poskrbi, da pri opravljanju del na svojih objektih
in napravah ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovani. |
|
|
|
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se za prekršek iz 1. In 2.
točke 57. člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in samostojni
podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti. |
|
|
|
Z globo 60.000,00
SIT (250,40 EUR) se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali
samostojnega podjetnika posameznika, ki zaposluje druge osebe, če stori
prekršek iz 1. in 2. točke tega člena. |
|
|
|
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se za prekršek kaznuje
fizična oseba, ki stori iz 1. in 2.točke 57. člena. |
|
|
|
Z globo 50.000,00 SIT (208,60 EUR) se kaznuje fizična oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, ki ne zaposluje drugih oseb, če stori
prekršek iz 1. in 2. točke tega člena. |
|
|
|
XII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
58. člen |
|
|
|
Konstanto K1 izvajalec polletno revalorizira z indeksom
rasti življenjskih potrebščin, objavljenih v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Tako revalorizira konstanta se preračuna v EUR na osnovi centralnega
paritetnega tečaja. |
|
|
|
59. člen |
|
|
|
Uporabniki morajo urediti priključek po tem odloku
najpozneje v roku 2 let od njegove uveljavitve. |
|
|
|
V enakem časovnem obdobju, so dolžni uporabniki, ki
plačujejo pavšalno porabo vode, vgraditi vodomere. |
|
|
|
60. člen |
|
|
|
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil tega odloka
opravljajo pristojne občinske inšpekcijske službe, delavci Hydrovoda
d.o.o. pa opravljajo strokovni nadzor. |
|
|
|
61. člen |
|
|
|
Javno vodovodno omrežje, ki še nima določenega upravljavca
mora to urediti v dveh letih po sprejemu odloka. |
|
|
|
V primeru, da se v tem roku ne določi pravni status preide
lastništvo na Občino Ribnica in upravljanje prenese na Hydrovod. |
|
|
|
62. člen |
|
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
63. člen |
|
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati dosedanji
odlok o javnih vodovodih na območju Občine Ribnica (Skupščinski
Dolenjski list, št. 4/71). |
|
|
|
|
|
|
|
Št. 01-342-01-1/01 |
|
|
|
Ribnica, dne 12. julija 2001. |
|
|
|
Župan
Občine Ribnica
Jože Tanko l. r. |
|
|
|
|