Na podlagi
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 27/08,
76/08 in 100/08) in 16. člena
Statuta Občine Bled – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS,
št. 119/03, 84/06) je Občinski svet Občine Bled na 19. redni seji dne 7.
julija 2009 sprejel Poslovnik Občinskega sveta Občine Bled, ki obsega: |
– Poslovnik Občinskega
sveta Občine Bled – UPB (Uradni list RS, št. 41/05), |
– Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Bled, sprejete na 19.
redni seji, dne 7. 7. 2009. |
POSLOVNIK |
Občinskega sveta Občine Bled
(uradno prečiščeno besedilo) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
2. člen |
Določbe tega poslovnika
se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna skrivnost. |
(3) Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
5. člen |
(1) Svet dela na
rednih, izrednih in dopisnih sejah. |
(2) Redno sejo sveta
skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
6. člen |
Svet predstavlja župan,
delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
7. člen |
(1) Svet uporablja
pečat občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem
krogu je ime občinskega organa občinski svet. |
(2) Svet uporablja
pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah
ter na dopisih. |
(3) Pečat sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
(4) Pečat sveta hrani
in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave (v nadaljnjem
besedilu: direktor uprave) ali delavec, ki ga za to pooblasti. |
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
8. člen |
(1) Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje, kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku,
jo skliče predsednik volilne komisije. |
(3) Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
9. člen |
(1) Prvo sejo sveta
vodi župan. |
(2) Na prvi seji svet
izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo.
Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje
najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa o predlogih članov
po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
(3) Mandatna komisija
na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
(4) Mandatna komisija
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
10. člen |
(1) Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet odloči skupaj
o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
(3) Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
11. člen |
(1) Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, ki nadaljuje vodenje seje, mandat
dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
(2) S prenehanjem
mandata članov občinskega sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, kot svoje stalno delovno telo.
Komisija mora v roku največ dveh mesecev pregledati članstvo v občinskih
organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij
in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter
pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
13. člen |
(1) Pravice in
dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
(2) Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član občinskega
sveta ima pravico: |
– predlagati občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz
njegove pristojnosti; |
– glasovati o predlogih
splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
– predlagati kandidate
za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član občinskega
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član občinskega
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače
za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
(1) Član občinskega
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član občinskega
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
15. člen |
(1) Svetniške skupine,
ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste
ali dveh ali več kandidatnih list, imajo pravice, ki gredo posameznemu
svetniku. |
(2) Svetniško skupino
tvorijo najmanj 3 svetniki, kar izkažejo s podpisanim sporazumom.
Občinski svet lahko v proračunu zagotovi sredstva za delovanje
svetniških skupin. |
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
16. člen |
(1) Član občinskega
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
(3) Član občinskega
sveta ima pravico županu ali direktorju uprave postaviti vprašanje, ter
jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen |
(1) Član občinskega
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
(2) Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena druga točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in
člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
(4) Vprašanja in pobude
vlagajo svetniki pisno in jih ustno obrazložijo. Postavljeno vprašanje
ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
|
(5) Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor
uprave. Če sta župan ali direktor uprave zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
(7) Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje
ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor uprave oziroma
njun namestnik odgovori na naslednji seji. |
(8) Župan ali direktor
uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom občinskega sveta s sklicem za naslednjo redno sejo, razen če
priprava odgovora terja daljše časovno obdobje oziroma za pripravo
odgovora ni zadolžena občinska uprava. |
18. člen |
(1) Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da
bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
19. člen |
(1) Član občinskega
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
(2) Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
(3) Članu sveta, ki se
ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada del plače za
nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.
|
(4) Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
20. člen |
(1) Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
(2) Svet opravlja
zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona
statut občine. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
21. člen |
(1) Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
(2) Seje sveta sklicuje
župan. |
(3) Župan sklicuje seje
občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
22. člen |
(1) Vabilo za redno
sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. |
(2) Vabilo za sejo
občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega
odbora občine, direktorju uprave in predsednikom krajevnih skupnosti.
|
(3) Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
(4) Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red, potrebna. |
23. člen |
(1) Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
(2) Izredno sejo
občinskega sveta skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na
zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
(3) Vabilo za izredno
sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega
sveta najkasneje 3 dni pred sejo. |
(4) Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni
bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
23.a člen |
(1) Kadar gre za
posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja
občinskega sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in
zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz
katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na
podlagi osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme, z osebnim telefonskim glasovanjem ali po
elektronski pošti. Dopisna seja se lahko opravi le, če temu ne
nasprotuje četrtina članov občinskega sveta. |
(2) Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3) Predlog sklepa, ki
je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina
članov občinskega sveta, ki so glasovali. |
(4) O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. |
24. člen |
(1) Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red potrebna. |
25. člen |
(1) Predlog dnevnega
reda seje občinskega sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. |
(3) V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red se
prednostno uvrstijo predlogi odlokov, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo, in pobude ter vprašanja svetnikov. |
(5) Dnevni red nove
seje se začne in nadaljuje s točkami dnevnega reda prejšnje seje, če vse
točke niso bile obravnavane. |
(6) O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(7) Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih,
ki jih določa ta poslovnik. |
(8) Župan mora na
dnevni red seje sveta uvrstiti točko na predlog svetnika, ki je bila
predlagana pismeno v roku najmanj 14 dni pred sklicem seje in za katero
je predloženo gradivo, če gre za zadevo, katere obravnava je v
pristojnosti občinskega sveta. |
26. člen |
(1) Sejo občinskega
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
(2) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
27. člen |
(1) Seje občinskega
sveta so javne. |
(2) Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja in
občanov na sejah občinskega sveta. |
(3) Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom
ali z obvestilom, poslanim preko elektronske pošte. |
(4) Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem poteka seja občinskega
sveta, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri
tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora
za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik
sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči
najprej opozori; če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega
sveta, ga odstrani iz prostora. |
(5) Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev
varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki
so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna skrivnost. |
(6) Kadar svet sklene,
da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta, navzoč na seji. |
2. Potek seje |
28. člen |
(1) Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2) Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. |
(3) Predsedujoči
obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(4) Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
29. člen |
(1) Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
|
(3) Zadeve, za katere
tako predlaga župan in je obenem predlagatelj, se brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
(4) Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Svet odloči o pisni
utemeljenosti za razširitev dnevnega reda brez razprave. |
(5) Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
30. člen |
(1) Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
(2) Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
31. člen |
(1) Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če
ni s tem poslovnikom drugače določeno. |
(2) Kadar svet tako
sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
|
(3) Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po pet minut. |
(4) Potem predsedujoči
pozove člane občinskega sveta, da se prijavijo k razpravi. Ko je
prijavljanje končano, dobijo prijavljeni besedo po vrstnem redu, kot so
se prijavili. Po zaključnu razprave zadnjega prijavljenega svetnika
predsedujoči zaključi razpravo o posamezni točki dnevnega reda in
oblikuje predlog sklepov. Razprava posameznega člana lahko traja največ
pet minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot deset minut. |
(5) Govornik lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega govornika. Replika mora biti konkretna in se nanašati na
v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči
prepove. Replike smejo trajati največ dve minuti. |
32. člen |
(1) Govornik sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu, in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se govornik ne
drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko govornik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave in
brez obrazložitve glasu. |
33. člen |
(1) Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
(3) Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
34. člen |
(1) Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve
predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
(3) Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
35. člen |
(1) Seje občinskega
sveta se sklicujejo praviloma ob 17. uri in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot 5 (pet) ur. |
(2) Predsedujoči odredi
petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
(3) Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja praviloma trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma
v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
36. člen |
(1) Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
(2) Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda na seji |
37. člen |
(1) Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
38. člen |
Za kršitev reda na seji
sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin |
– odvzem besede
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
39. člen |
(1) Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
|
(2) Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, ki je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj
spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3) Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
(4) Član občinskega
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
40. člen |
(1) Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
41. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
42. člen |
(1) Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
(3) Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni dvorani.
|
(4) Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
43. člen |
Občinski svet sprejme
odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če je med
opredeljenimi glasovi več glasov »ZA« kot »PROTI«. |
44. člen |
(1) Člani sveta imajo
pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča
na seji. |
(2) Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(3) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
45. člen |
(1) Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
(2) Član občinskega
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(3) Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
46. člen |
(1) Glasovanje se
izvede z uporabo glasovalne naprave, dvigom rok ali s poimenskim
izrekanjem. Z dvigom rok se glasuje, kadar je glasovalna naprava v
okvari, kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni, ali v primeru
poimenskega glasovanja. |
(2) Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« oziroma »PROTI«. |
47. člen |
(1) Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor
uprave. |
(3) Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
(4) Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
(5) Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(6) Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(7) Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
(8) Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
(9) Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov; če
jih je več, se razvrstijo po vrstnem redu, ki ga določi žreb. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
(10) Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
48. člen |
(1) Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
– število razdeljenih
glasovnic, |
– število oddanih
glasovnic, |
– število neveljavnih
glasovnic, |
– število veljavnih
glasovnic, |
– število glasov “ZA”
in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih,
|
– število glasov, ki
jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.
|
(3) O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
(4) Predsedujoči takoj
po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
49. člen |
(1) Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
5. Zapisnik seje občinskega sveta |
50. člen |
(1) O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
občinskega sveta na seji in o posameznem glasovanju, o odsotnosti članov
sveta, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji,
o sprejetem dnevnem redu, predlogih sklepov. o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in sklepi, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba
priložiti originalna vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji.Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor
uprave. Direktor uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta
pooblasti drugega delavca občinske uprave. |
(3) Na dnevnem redu
vsake redne seje občinskega sveta je prva točka obravnava in potrditev
zapisnika prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta.
|
(4) Vsak član
občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se
zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
(5) Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor uprave
oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
|
(6) Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
51. člen |
(1) Potek seje
občinskega sveta se snema zvočno, praviloma tudi slikovno. Posnetki se
hranijo v sejnem dosjeju še deset let po koncu mandata članov sveta, ki
so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila posneta.
|
(2) Zapisnik in gradiva
seje se v sejnem dosjeju hranijo trajno. |
(3) Član občinskega
sveta ima pravico poslušati magnetogram, drug udeleženec seje pa le, če
je za to dobil dovoljenje predsedujočega. Poslušanje se opravi v
prostorih občinske uprave. Član sveta lahko zahteva, da se del posnetka
dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega
zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan
odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
52. člen |
(1) Z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, se ravna v skladu z zakonom.
|
(2) Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, se hrani v arhivu občinske
uprave. O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva se ravna
v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
53. člen |
(1) Član občinskega
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu
ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor uprave na podlagi
pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo dano na vpogled.
|
(2) V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan, v skladu
z zakonom o ravnanju z gradivi zaupne narave. |
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
54. člen |
(1) Strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta zagotavlja direktor uprave z zaposlenimi v občinski upravi.
|
(2) Direktor uprave
določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi, vodenju in
zapisniku sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo
občinskega sveta. |
(3) Direktor uprave
določi delavce v občinski upravi, ki pomagajo pri pripravi, vodenju in
zapisniku sej delovnih teles ter opravljajo druga opravila, potrebna za
nemoteno delo delovnih teles. |
7. Delovna telesa občinskega sveta |
55. člen |
(1) Občinski svet
ustanovi stalne in občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in statutom obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(3) Občinski svet se
lahko odloči, da sprejme predloge aktov in drugih odločitev iz svoje
pristojnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, tudi če delovno telo ni
oblikovalo svojega mnenja oz stališča v skladu s tem poslovnikom. |
56. člen |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so: |
– statutarno-pravna
komisija; |
– odbor za proračun in
občinsko premoženje; |
– odbor za prostor,
infrastrukturo in varstvo okolja; |
– odbor za družbene
dejavnosti; |
– odbor za gospodarstvo
in turizem. |
56.a člen |
(1) Statutarno-pravna
komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta
in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
(2) Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
(3) Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
56.b člen |
Odbor za proračun in
občinsko premoženje obravnava in daje občinskemu svetu mnenja in
predloge iz pristojnosti finančne politike občine, proračuna občine,
obravnava predlog proračuna občine, zaključni račun občine, zaključne
račune javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
obravnava oprostitve plačil občinskih obveznosti, če je tako določeno v
aktih, ki obveznosti določajo, obravnava akte v zvezi z zadolževanjem in
poroštvi občine in javnih zavodov ter premoženjske zadeve občine. Odbor
obravnava vse normativne akte, ki predpisujejo občinske davke,
prispevke, nadomestila in takse ter podaja o njih mnenje in predloge
odločitve. |
56.c člen |
Odbor za prostor,
infrastrukturo in varstvo okolja obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju prostorskega planiranja,
urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine,
varstva okolja, zraka, tal, vodnih virov, hrupa, urejanja cest, javnih
poti in javnih površin, komunalne infrastrukture, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
56.d člen |
Odbor družbene
dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju negospodarskih dejavnosti, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
56.e člen |
Odbor za gospodarstvo
in turizem obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarstva, malega gospodarstva,
obrti, turizma, gostinstva, kmetijstva in trgovine, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
57. člen |
Občasna delovna telesa
ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega
telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
58. člen |
(1) Komisiji imata
predsednika, podpredsednika in tri člane. Obe komisiji sestavljajo samo
občinski svetniki. Odbori imajo predsednika, podpredsednika in pet
članov. |
(2) Predsednika,
podpredsednika in člane komisij in odborov imenuje občinski svet na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed
svojih članov in pri odborih največ polovico članov izmed drugih
občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
(3) Članstvo v odboru
ali komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem
odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
59. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora ali komisije sveta ali
odbor in komisijo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov in komisij pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
60. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
61. člen |
(1) Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
(2) Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev na podlagi dnevnega reda redne
seje sveta ali na zahtevo župana. |
(3) Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
(4) Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina
tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
(5) Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
(6) Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
62. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
63. člen |
(1) Občinski svet
sprejema: |
– statut občine,
|
– poslovnik o delu
občinskega sveta, |
– proračun občine in
zaključni račun, |
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike,
|
– navodila,
|
– sklepe. |
(2) Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3) Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
64. člen |
(1) Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
določeno, da jih predlaga župan. |
(2) Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski
svet na predlog župana. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko
zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
|
(3) Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje
predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki
je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči) najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan osnutek odloka. |
65. člen |
(1) Akte, ki jih
sprejme občinski svet, podpiše župan. |
(2) Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
2. Postopek za sprejem odloka |
66. člen |
(1) Občinski svet
razpravlja o odloku praviloma na dveh obravnavah. |
(2) Na prvi obravnavi
svet razpravlja in odloča o osnutku odloka, ki se predlaga v obliki
pravnih določb in mora biti obrazložen. |
(3) Obrazložitev k
osnutku odloka obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo
sprejetje odloka. |
(4) V obravnavi osnutka
odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o
ciljih in temeljnih rešitvah, ki jih prinaša obravnavani odlok.
|
(5) Člani sveta lahko
dajejo pripombe tudi k posameznim členom. |
(6) Na drugi obravnavi
se razpravlja in odloča samo o amandmajih. |
(7) Obrazložitev k
predlogu odloka vsebuje navedbe, kako so upoštevane pripombe, mnenja in
predlogi, dani k osnutku odloka, katerih pripomb in predlogov
predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel. |
(8) V drugi obravnavi
se odloča o amandmajih, ki jih dajejo člani sveta k posameznim členom
ter o predlogu odloka v celoti. |
(9) Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči občinski svet. |
67. člen |
Kolikor svet ugotovi,
da predloga odloka ne bo mogoče sprejeti s predlaganimi amandmaji, vrne
predlog odloka v fazo osnutka, izvede obravnavo odloka in zadolži
predlagatelja, da na osnovi razprave pripravi predlog odloka. |
68. člen |
(1) Amandma mora biti
predložen v pisni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti,
ki imajo po določbah tega poslovnika pravico predlagati odlok, lahko pa
ga predloži vsak član sveta. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar
sam ni predlagatelj odloka. |
(2) Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na
kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
(3) Župan lahko pove
mnenje k amandmaju, tudi kadar on ni predlagatelj odloka. Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
69. člen |
(1) Amandma, člen
odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta
glasuje večina opredeljenih glasov navzočih članov, odločitev pa je
sprejeta, če je med opredeljenimi glasovi več glasov »ZA« kot »PROTI«.
|
(2) O vsakem amandmaju
se glasuje posebej. Najprej se glasuje o amandmaju župana, nato o
amandmaju delovnega telesa občinskega sveta in nato o amandmaju
občinskih svetnikov. V primeru vsebinsko nasprotujočih si amandmajev se
potem, ko je eden od vloženih amandmajev sprejet, o ostalih ne glasuje
več. |
70. člen |
(1) Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku kot
velja za sprejemanje odloka. |
(2) O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni
obravnavi. Pri tem se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek, kar pomeni, da so pri obravnavi dopustne tudi
pripombe k posameznem členu. |
71. člen |
(1) Občinski svet mora
do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. V primeru, da postopki niso
zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o
katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
|
(2) Občinski svet lahko
nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne
znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat
(isti predlagatelj). |
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
72. člen |
(1) Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejme občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. Pri hitrem postopku se
združita prva in druga obravnava odloka na isti seji. |
(2) O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
|
(3) Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe poslovnika, ki veljajo za obravnavo osnutka odloka. |
(4) Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
73. člen |
(1) Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi
predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
|
– spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov, |
– če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga
odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi
obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava odloka
združita. |
(2) Skrajšani postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. Če občinski svet ne sprejme
predloga za prejetje odloka po skrajšanem postopku, se uporabljajo
določbe poslovnika, ki veljajo za obravnavo osnutka odloka. |
74. člen |
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
5. Postopek za sprejem obvezne razlage |
75. člen |
(1) Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta,
označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
|
(2) Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
(3) Občinski svet
sprejme obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom občine
določen za sprejem odloka po hitrem postopku. |
6. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
76. člen |
Če bi bil kak občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov
splošni akt. Tak splošni akt sprejme občinski svet po postopku, ki ga ta
poslovnik določa za sprejem odloka po hitrem postopku. |
7. Postopek za sprejem proračuna in zaključnega računa |
77. člen |
Predlog proračuna
Občine Bled mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh
po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. |
78. člen |
(1) Župan pošlje vsem
članom sveta predlog odloka o proračunu občine (v nadaljevanju:
proračun) z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne
finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna
predstavljen in opravljena splošna razprava. |
(2) V okviru
predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave
občinskemu svetu: |
– temeljna izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– načrtovane politike
občine, |
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjem letu ali dveh letih, |
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjem letu ali dveh letih in kadrovski načrt, |
– načrt razvojnih
programov, |
– letni program prodaje
občinskega finančnega premoženja, |
– letni načrt
pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine.
|
(4) Po predstavitvi
predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu s pripombami opravi javna razprava. |
78.a člen |
(1) Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 7 delovnih dni. |
(2) V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zagotovi dostop do predloga na oglasni deski občine.
|
(3) Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na oglasni deski občine. |
78.b člen |
(1) Najkasneje v
petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi
župan dopolnjeni predlog proračuna občine in ga uvrsti na dnevni red
naslednje seje. |
(2) Na dopolnjen
predlog proračuna lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.
|
(3) Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo
zakonitosti in pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in
odhodki ter prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere
postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. Če amandma
ne izpolnjuje navedenih pogojev se ne more uvrstiti na sejo, kar se
obrazloži. |
78.c člen |
(1) Na seji župan
poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k dopolnjenem predlogu
proračuna ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju
lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev
amandmaja. Vlaganje amandmajev na sami seji ni mogoče. O amandmajih se
opravi razprava pred odločanjem. |
(2) Župan se na seji
opredeli, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
|
(3) Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
78.d člen |
(1) Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti.
|
(2) Nato občinski svet
glasuje o proračunu v celoti. |
78.e člen |
Če proračun ni sprejet
pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom sveta. Slednji sklep o začasnem financiranju
sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
78.f člen |
Občinski svet sprejme
zaključni račun po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani
postopek za sprejem odloka. |
79. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek. |
8. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
79.a člen |
(1) Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme občinski svet z odlokom. Prva obravnava odloka se opravi v času
javne razgrnitve odloka, ko se ta nahaja v obliki dopolnjenega osnutka,
pripombe iz razprave pa se upoštevajo pri pripravi predloga odloka.
Druga obravnava se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki
urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
(2) Na predlog
prostorskega akta v času druge obravnave ni možno vlagati amandmajev,
razen če gre za uskladitev z veljavno zakonodajo. Občinski svet z
večino, ki je predvidena za sprejem odloka, prostorski akt sprejme ali
zavrne. |
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
1. Splošne določbe |
80. člen |
(1) Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
|
(2) Če svet odloči, da
se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
81. člen |
(1) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
(2) Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(3) Kandidat je
imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
82. člen |
(1) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
(2) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
vrstnem redu, ki se določi z žrebom. Na glasovnici pri drugem glasovanju
sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov,
dobljenih pri prvem glasovanju. |
83. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
2. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta |
84. člen |
(1) Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Praviloma
se glasuje o listi kandidatov za predsednika, podpredsednika in člane
delovnih teles, razen če občinski svet na predlog posameznega člana
sveta ne odloči, da se glasuje o posameznem kandidatu. |
(2) Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
(3) Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
3. Imenovanje podžupana |
85. člen |
4. Postopek za razrešitev |
86. člen |
(1) Svet razrešuje
funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot
je določen za imenovanje. |
(2) Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za imenovanje je pristojen predlagati tudi
njihovo razrešitev. |
(3) Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo
imenovanje. |
5. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
87. člen |
(1) Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih
teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani,
tudi če niso občinski funkcionarji. |
(2) Izjava o odstopu
mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija
je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna
predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
88. člen |
(1) Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
89. člen |
(1) Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor uprave, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
(2) V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če župan ne more
izvršiti sklepa sveta, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
|
(4) Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
90. člen |
(1) Delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih
določa statut in ta poslovnik. Župan in direktor uprave obveščata občane
in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles
občinskega sveta, župana in občinske uprave. Občinski svet lahko sklene,
da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
91. člen |
(1) Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2) Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
|
(3) Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
92. člen |
(1) V izrednih
razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih
določa statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
93. člen |
(1) Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odlokov. |
(2) Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
94. člen |
(1) Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
(2) Izven seje sveta
daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
(3) Vsak član
občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
XII. PREHODNE IN KONČNE DELOČBE |
95. člen |
Določbe 56. člena tega
poslovnika, začnejo veljati po izteku mandata članov občinskega sveta. |
96. člen |
Poslovnik Občinskega
sveta Občine Bled začne veljati petnajsti dan po objavi. |
|
Št. 039-15/2009 |
Bled, dne 7. julija
2009 |
Župan Občine Bled |
Janez Fajfar l.r. |