Na podlagi 61.
člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št.
94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 14/10, 51/10,
84/10, 40/12), 3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993,
30/1998, 127/2006, 83/10, 57/11), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1,
49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt,
57/2008-ZFO-1, 70/2008, 108/2009-ZPNačrt-A, 108/2009, 48/12, 57/12,
97/12), 3. člena
Zakona
o prekrških /ZP-1/UPB8 (Uradni list RS, št. 29/11, 43/11, 21/13),
Uredbe
o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) in 23. člena
Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št.
10/11) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 33. seji dne 27.
januarja 2014 sprejel |
|
ODLOK |
o načinu
opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v
Mestni občini Maribor |
|
I. Splošne
določbe |
|
1.
člen
|
(uporaba
izrazov)
|
(1) V odloku
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2.
člen
|
(javna služba)
|
Ta odlok določa
način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva
okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju
Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: občina). |
|
3.člen
|
(vsebina
odloka)
|
S tem odlokom se
določa način opravljanja javne službe, ki obsega: |
1.
organizacijsko in prostorsko
zasnovo opravljanja javne službe, |
2.
vrsto in obseg storitev javne
službe ter njihovo prostorska razporeditev, |
3.
pogoje za zagotavljanje in
uporabo javnih dobrin, |
4.
pravice in obveznosti
uporabnikov, |
5.
vire financiranja javne službe
in način njenega oblikovanja, |
6.
vrsto in obseg objektov in
naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, |
7.
cene storitev javne službe, |
8.
javna pooblastila izvajalca
javne službe, 9. nadzor nad izvajanjem javne službe, |
10. kazenske
določbe. |
|
4. člen
|
(uporaba
predpisov)
|
Za vprašanja v
zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso
posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja
varstva okolja. |
|
5. člen
|
(opredelitev
pojmov)
|
(1) Posamezni
izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
pitna voda je pitna voda v
skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo; |
2.
odjemno mesto je mesto spoja
interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je
tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda za oskrbo: |
-
stavb ali gradbenih inženirskih
objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali
občinske javne službe, |
-
s pitno vodo za pranje ali
namakanje javnih površin, |
-
zunanjega hidrantnega omrežja
za gašenje požarov s pitno vodo, |
-
s pitno vodo, ki je na javnih
površinah namenjena splošni rabi. |
Na posamezno
odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v
skladu z določbami stanovanjskega zakona, zagotovljena porazdelitev
stroškov med njimi. Pri novih stavbah mora biti v okviru interne
instalacije za vsako stanovanjsko in poslovno enoto zagotovljena uradna
meritev porabe vode skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov; |
3.
javna površina je površina
grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem; |
4.
sistem za oskrbo s pitno vodo
(v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so
cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga
pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot
samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega
upravljavca; priključki so del vodovoda; |
5.
lastna oskrba s pitno vodo je
oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih,
kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz
podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja,
izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode; |
6.
upravljavec javnega vodovoda je
pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina
določi ali izbere za izvajalca javne službe; |
7.
izvajalec javne službe je
oseba, ki izvaja lokalno gospodarsko javno službo varstva okolja oskrbo
s pitno vodo; |
8.
vodovodni priključek je spojna
cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom,
vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi
elementi in obračunskim vodomerom s pripadajočim ventilom pred njim in
nepovratnim ventilom za njim. Vodovodni priključek je last uporabnika.
Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod
(v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od
javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na
javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture;
priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer
so sestavni deli priključka na javni vodovod, |
9.
interna vodovodna napeljava je
vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov oziroma za obračunskim
vodomerom, in ni del javnega vodovoda. |
(2) Drugi izrazi
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v
republiških predpisih s področja izvajanja javne službe. |
|
II.
Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe |
|
6. člen
|
(oblika
zagotavljanja javne službe)
|
(1)
Javno službo iz 1. člena tega
odloka opravlja Mariborski vodovod javno podjetje d.d. (v nadaljevanju:
izvajalec javne službe). Izvajalec javne službe je upravljavec javnega
vodovoda na celotnem območju občine. |
(2)
Upravljanje javnega vodovoda
obsega: |
-
vzdrževanje in čiščenje
objektov javnega vodovoda, |
-
zagotavljanje oskrbe z
zdravstveno ustrezno pitno vodo |
-
ostala opravila v skladu s
predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. |
|
7. člen
|
(območje
zagotavljanja javne službe)
|
(1)
Opravljanje javne službe se
izvaja na vseh poselitvenih območjih v občini, razen na poselitvenih
območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50
prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost
oskrbe s pitno vodo manj kot 10m3 pitne vode na dan. |
(2)
Območja oskrbe prebivalcev s
storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v programu
komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o
prostorskem načrtovanju. |
(3)
Vodni vir, ki zagotavlja pitno
vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo
prebivalcev s pitno vodo. |
(4)
Območja javnega vodovoda so
prikazana na temeljni topografski karti, ki je priloga temu Odloku.
|
|
III. Vrste in
obseg storitev javne službe |
|
8.
člen
|
(vrsta in obseg
storitev javne službe)
|
(1)
S storitvami javne službe se
zagotavlja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo
iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda
uporablja za oskrbo živali. |
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek
se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih
inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih
stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega
vodovoda, če: |
1.
se voda rabi za namen, ki ni
oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v
skladu s predpisom, ki ureja vode, in |
2.
iz vode nastaja industrijska
odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
(3) Ne glede na
prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz
javnega vodovoda, za javno službo šteje: |
1. oskrba stavb
ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih
izvajajo državne ali občinske javne službe, 2. oskrba s pitno vodo za
pranje ali namakanje javnih površin, |
3.
oskrba zunanjega hidrantnega
omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, |
4.
oskrba s pitno vodo, ki je na
javnih površinah namenjena splošni rabi, in |
5.
oskrba s pitno vodo za pranje
ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega
člena, če letna količina vode ne presega 50 m3. |
|
9. člen
|
(program oskrbe
s pitno vodo)
|
Javna služba se
mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora
pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo
s pitno vodo. |
|
IV. Pogoji za
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
1 Oskrba s
pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom |
|
10.
člen
|
(obveznost
priključitve na javni vodovod)
|
(1)
Če se v stavbi oziroma
gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna
voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi
oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na javni
vodovod. |
(2)
Če se v stavbi oziroma
gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s
pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda,
lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda,
namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od
naslednjih pogojev: |
-
oddaljenost stavbe oziroma
gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m
ali |
-
je izvedba priključka stavbe
oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z
nesorazmernimi stroški. |
|
11.
člen
|
(priključek
stavbe na javni vodovod)
|
(1)
Na javni vodovod mora biti
priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje
pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim
vodomerom. |
(2)
V večstanovanjskih stavbah mora
biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno
merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
|
(3)
Merjenje porabe pitne vode v
stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred
odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
|
(4)
Ne glede na drugi odstavek tega
člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v
nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo
enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb,
lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
|
(5)
Načrtovanje in gradnjo
priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. |
(6)
Če je treba priključiti na
javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na
obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za
del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in
razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. |
(7)
Priključitev stavbe na javni
vodovod ni možna, kjer odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi. |
(8)
Skladnost urejenosti odvajanja
in čiščenja odpadnih in padavinskih voda s predpisi, za vsako stavbo ali
gradbeno inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod,
ugotavlja in potrjuje izvajalec javne gospodarske službe za odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda. |
(9)
Priključitev stavbe ali
gradbeno inženirskega objekta v gradnji, na javni vodovod je možna le z
začasnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim
zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe.
Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. Pred pričetkom uporabe
objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo spremembo v trajni
priključek, pridobiti potrdilo o skladnosti iz (8) odstavka tega člena.
V kolikor lastnik priključka dokazila, po pričetku uporabe ne predloži,
oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec javne oskrbe
prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih priključkih je
izvajalec javne oskrbe s pitno vodo dolžan voditi posebno evidenco.
|
(10)
Soglasje za priključitev stavbe
na javni vodovod izda izvajalec javne službe, v skladu s predpisi.
Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s
katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo
biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev stavbe na javni vodovod in da
bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda. |
(11)
Lastnik stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki
ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi,
ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s pitno vodo,
je možna le po predhodnem soglasju izvajalca oskrbe s pitno vodo, ki
preveri ali razpoložljive količine pitne vode in zmogljivost javnega
vodovodnega omrežja takšno priključitev omogoča. |
|
12.
člen
|
(storitve v
zvezi s priključki stavb na javni vodovod)
|
(1)
Priključek je del javnega
vodovoda, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za merjenje
porabljene vode (v nadaljevanju: vodomer) pri porabniku pitne vode. |
(2)
Načrtovanje, gradnjo in
vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod
mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v
lasti uporabnika stavbe. |
(3)
Izvajalec javne službe mora
vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali najemnik
stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme
priključka stavbe na javni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in
storjene storitve plačati v skladu s cenikom za storitve vzdrževanja
priključkov stavbe na javni vodovod. |
|
13.
člen
|
(obnova
priključka stavbe na javni vodovod)
|
(1) Izvajalec
javne službe mora priključek stavbe na javni vodovod obnoviti:
|
-
če njegovo stanje po pregledu
kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne
izgube, |
-
če njegovo stanje ogroža
varnost oskrbe s pitno vodo, |
-
če je zgrajen iz zdravstveno
neustreznih materialov, |
-
če se obnavlja javni vodovod
ali druga infrastruktura. |
(2) Vsa
obnovitvena dela na priključku stavbe na javni vodovod mora zagotoviti
izvajalec javne gospodarske službe iz sredstev zbranih z omrežnino.
Lastnik stavbe mora preverjanje izvedbe obnovitvenih del in delovanje
cevovoda in opreme priključka stavbe na javni vodovod dopustiti. |
|
14.
člen
|
(odstranitev
priključka stavbe na javni vodovod)
|
(1)
Odstranitev priključka stavbe
je dovoljena v primerih odstranitve stavbe, ki je priključena na javni
vodovod. |
(2)
Odstranitev lahko izvede samo
izvajalec javne službe, na podlagi zahtevka lastnika stavbe na stroške
lastnika. O odstranitvi priključka stavbe na javni vodovod mora lastnik
stavbe podati zahtevek izvajalcu javne službe najmanj 30 dni pred
začetkom del. |
|
2 Oskrba s
pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom |
|
15.
člen
|
(lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo)
|
(1)
Če je stavba ali več stavb na
poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz republiškega
predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo priključitev na javni vodovod ni
obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe
prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji,
določeni z republiškim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
(2)
Lastna oskrba prebivalcev s
pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno
vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v
zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje: |
-
poselitveno območje z manj kot
50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno
zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10m3 pitne vode
na dan ali |
(3) V primeru
lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti vodno dovoljenje
in upravljavca, če oskrbuje: |
-
eno ali več stanovanjskih
stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo
osebe s stalnim prebivališčem, |
-
eno ali več stanovanjskih stavb
z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene,
gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih
stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje
elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb
splošnega družbenega pomena in |
-
eno ali več stavb ali gradbenih
inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega
vodovoda; oziroma kot določajo republiški predpisi. |
|
3 Prenos
vodovodnih sistemov, ki niso v upravljanju izvajalca javne službe |
|
16.
člen
|
Vodovodni
sistemi, ki niso v upravljanju izvajalca javne službe je le ta na
podlagi zahteve občine kot lastnice dolžan prevzeti v upravljanje pod
naslednjimi pogoji: |
-
da ima vodovodni sistem, ki ima
lastni vodni vir veljavno vodno dovoljenje |
-
da so vodovodni objekti in
naprave, ki se prevzamejo v upravljanje zgrajeni po normativih
Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega
vodovodnega sistema (MUV, št. 4/12), oziroma so pripravljeni projekti in
zagotovljena denarna sredstva, da se sistem uredi v skladu z normativi
Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega
vodovodnega sistema (MUV, št. 4/12), |
-
da obstoji dokumentacija
(projekti) o zgrajenem vodovodnem sistemu |
-
da obstaja kataster vodovodnega
sistema |
-
da so pridobljena zemljišča in
urejene služnosti na vodovodnem sistemu |
-
da obstaja evidenca o
vodovodnih priključkih |
-
da so vodovodni priključki
urejeni v skladu s normativi Pravilnika za projektiranje, tehnično
izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV, št. 4/12), oziroma,
da so na voljo denarna sredstva in soglasja uporabnikov, da se
priključki uredijo v skladu s normativi Pravilnika za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV, št. 4/12). |
|
4 Evidence
|
17.
člen(evidence)
|
Izvajalec javne
službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje
izvajanja javne službe. |
|
5 Prekinitev
in omejitev dobave s pitno vodo |
|
18.
člen
|
(prekinitev in
omejitev dobave pitne vode)
|
Izvajalec javne
službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in
na stroške uporabnika v naslednjih primerih: |
-
če je priključek stavbe na
javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem
izvajalca javne službe, |
-
če interna vodovodna napeljava
ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom ali
če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera ogrožena oskrba
drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu, |
-
če brez soglasja izvajalca
javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno
napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno
spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem
vodomeru, |
-
če ne omogoči izvajalcu javne
službe vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, |
-
če ne omogoči izvajalcu javne
službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve
tlaka na internem |
omrežju, |
-
če ne uredi vodomernega mesta v
skladu z zahtevami izvajalca javne službe, |
-
če krši objavljene omejitve
odvzema vode iz javnega vodovoda, |
-
če ne poravna zaračunanih
stroškov dobave pitne vode, ali stroškov overitve vodomera po izdanem
računu, niti po prejemu opomina v roku, ki je na njem naveden, |
-
na podlagi odločbe inšpektorja, |
-
v kolikor ukrep prekinitve
določa republiški predpis, ki ureja oskrbo in ravnanje s pitno vodo. |
(2)
Prekinitev oskrbe s pitno vodo
velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne
priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljavnem ceniku in
na osnovi izstavljenega računa izvajalca javne službe. |
(3)
Izvajalec javne službe sme
začasno brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode zaradi: -
rednega ali izrednega vzdrževanja, |
-
pregledov ali remontov, |
-
preizkusov ali kontrolnih
meritev, |
-
novogradenj |
-
vodovodnih objektov in naprav. |
(4)
Za predvideno začasno
prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe izrabiti čas,
ki čim manj prizadane uporabnike. Izvajalec javne službe mora o
predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti odjemalce v pisni
obliki, v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa preko sredstev
javnega obveščanja in z objavo na svoji spletni strani, najmanj en dan
pred prekinitvijo. |
(5)
Izvajalec javne službe sme
začasno prekiniti dobavo pitne vode iz prejšnjega odstavka v primeru
nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. O nepredvideni prekinitvi dobave
vode je izvajalec javne službe dolžan uporabnike obvestiti na krajevno
običajen način in z objavo na svoji spletni strani oziroma skladno s
programom obveščanja uporabnikov. V primeru začasnih prekinitev mora
izvajalec javne službe zagotavljati minimalni standard dobave pitne vode
uporabnikom po predložitvi ustrezne embalaže na matičnem naslovu
izvajalca javne službe. |
(6)
Izvajalec javne službe sme
začasno prekiniti dobavo pitne vode na zahtevo lastnika stavbe, ki je
priključena na javni vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali
uporabniki več kot trideset (30) dni. Stroške prekinitve in ponovne
priključitve oskrbe s pitno vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po
veljavnem ceniku izvajalca javne službe. |
(7)
V primeru pomanjkanja vode na
vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih
je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne
službe omeji odvzem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora
upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo
vode za druge namene. |
|
6 Izvajanje
javne službe v primeru izrednih dogodkov |
|
19.
člen
|
(izvajanje
ukrepov v primeru izrednih dogodkov)
|
(1)
Izvajalec javne službe mora v
primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom
ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Načrt ukrepov v primeru izrednih
dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži občinskemu
svetu v potrditev. |
(2)
Stroški oskrbe s pitno vodo v
primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega
proračuna. |
(3)
Stroške prevozov pitne vode s
cisternami in sanitarne priprave te vode za območja oskrbe, kjer občasno
zaradi suše ali drugih razlogov zmogljivost vodnih virov ni zadostna za
nemoteno oskrbo, krije občina iz proračuna. |
|
7 Meritev
količin in obračun porabljene vode |
|
20.
člen
|
(meritev količin
porabljene vode)
|
(1)
Izvajalec meri količino
porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
|
(2)
Izvajalec mora pri
priključevanju novih uporabnikov in ob zamenjavi obračunskih vodomerov
uporabljati volumetrične vodomere z daljinskim odčitavanjem ter na ta
način, v interesu uporabnika in nemotene oskrbe s pitno vodo dolgoročno
zagotoviti pogostejše odčitavanje rabe pitne vode za namen zgodnjega
odkrivanja napak na internih instalacijah uporabnikov. |
(3)
Za porabljeno vodo izstavi
izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi: |
-
odčitane količine porabljene
vode, |
-
povprečne dnevne porabe vode v
preteklem obračunskem obdobju ali |
-
ocenjene količine porabljene
vode na podlagi pavšala, če meritev z vodomerom ni možna. Pavšal določi
izvajalec javne službe. |
(4)
Račun iz drugega odstavka tega
člena se izstavi lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
|
(5)
V stavbi z več stanovanji izda
izvajalec javne službe račun iz drugega odstavka tega člena upravniku
stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim
uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali
pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. |
(6)
Če je več uporabnikov
priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika
stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo.
Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom,
če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski
vodomer, podpiše delilno razmerje. |
(7)
Ko zaradi okvare obračunskega
vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec javne
službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v
obdobju dvanajstih (12) mesecev pred nastankom okvare. |
|
21.
člen
|
(vodomeri v
interni napeljavi)
|
(1)
Vodomeri v interni napeljavi
uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov oskrbe s pitno
vodo. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava.
Vodomeri v interni napeljavi se lahko namestijo za obračunskim
vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem jašku. |
(2)
Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe in uporabnik ali
upravnik stavbe, ki je priključena na javni vodovod skleneta pogodbo o
odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
|
(3)
Interna delitev stroškov na
porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne
službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do
popolnega plačila dolga. |
|
8
Zagotavljanje skladnosti pitne vode |
|
22.
člen
|
(zagotavljanje
skladnosti)
|
(1)
Izvajalec javne službe mora v
skladu z republiškimi predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in
zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno
odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega
predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo
naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri. |
(2)
Skladnost mora biti
zagotovljena: |
1.
na pipah oziroma mestih, kjer
se voda uporablja kot pitna voda, |
2.
v objektih za proizvodnjo in
promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu
živil, |
3.
v objektih za pakiranje pitne
vode: na mestu, kjer se voda pakira, |
4.
v primeru oskrbe s pitno vodo s
cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. |
(3)
Izvajalec javne službe mora
izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v
skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost
živil. |
(4)
Ne glede na določila prejšnjih
odstavkov tega člena se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil
svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno
omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod,
opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem
za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode. |
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek
mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega
vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti: |
1.
priporočila lastnikom objektov
o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali |
2.
ustrezno obveščanje porabnikov
in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo
neskladnosti. |
(6) V javnih
objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo
neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega
vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta. |
|
9 Informacije
o motnjah pri oskrbi s pitno vodo |
|
23.
člen
|
(informacije o
motnjah pri oskrbi s pitno vodo)
|
(1)
Izvajalec javne službe mora
svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas
sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda o motnjah pri oskrbi s
pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s
pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi
takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na
naravo motnje. |
(2)
Informiranje in ukrepanje v
primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z
veljavno zakonodajo. |
|
V. Pravice in
obveznosti uporabnikov storitev javne službe |
|
1 Pravice
uporabnikov storitev javne službe |
24.
člen
|
(pravice
uporabnikov storitev javne službe)
|
(1)
Uporabniki imajo pravico do
trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne
službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine, kjer se
izvaja javna oskrba s pitno vodo. |
(2)
Uporabnik ima na podlagi svoje
vloge, projektne dokumentacije za objekt in soglasja izvajalca javne
službe pravico: |
-
priključitve stavbe na javni
vodovod, |
-
spremeniti dimenzijo priključka
stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto, |
-
izvesti dodatna dela na
priključku stavbe na javni vodovod, |
-
povečati odvzem vode, |
-
odstranitve priključka stavbe
na javni vodovod. |
|
2 Obveznosti
uporabnikov storitev javne službe |
|
25.
člen
|
(obveznosti
uporabnikov storitev javne službe) |
Uporabniki
morajo: |
-
redno vzdrževati interno
napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante, |
-
redno vzdrževati vodomerna
mesta in dostop do njih, |
-
varovati vodovodni priključek
in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode,
vročino in drugimi |
škodljivimi
vplivi, |
-
zagotavljati dostop izvajalcu
javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim
vodovodom, |
-
sporočati okvare na javnem
vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod in obračunskem vodomeru, |
-
zagotoviti dostop do internih
inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na
internem omrežju, |
-
zagotoviti dostop za
odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera, |
-
zagotoviti dostop izvajalcu
javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe
na javni vodovod, |
-
pisno obveščati izvajalca javne
službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki
postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika, |
-
plačevati račune za dobavo
pitne vode v roku, navedenem na računu, |
-
urejati delitve stroškov
porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah, |
-
upoštevati varčevalne ukrepe iz
objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, |
-
dovoliti obnovitev priključka
stavbe na javni vodovod, ko na to opozori izvajalec javne službe v
skladu z določili tega odloka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti
za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne
službe, |
-
urediti vodomerna mesta skladno
z zahtevami izvajalca javne službe, |
-
pisno obveščati izvajalca javne
službe o odvzemu vode iz hidrantov in |
-
opravljati druge obveznosti iz
tega odloka. |
Uporabniki
odgovarjajo: |
-
za škodo, ki jo s svojim
ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, |
-
za škodo zaradi nastale motnje
pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja. |
|
3 Prehod za
dostop do vodovodnega omrežja |
|
26.
člen
|
(zagotovitev
prehoda)
|
Za zagotovitev
nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe na javni vodovod
mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do
vodovodnega omrežja, dovoliti prehod. |
|
4 Odvzemi
vode iz javnih hidrantov |
|
27.
člen
|
(odvzem vode iz
javnega hidranta)
|
(1)
Uporabnik lahko odvzame vodo iz
hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje
zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela,
za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za
polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne
službe, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode.
Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim
obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda,
ki je izvajalec javne službe. |
(2)
V primerih odvzema vode iz
prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom sklene
pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov
porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. |
(3)
Poraba vode iz hidrantnega
omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora
registrirati preko obračunskega vodomera. |
|
28.
člen
|
(odvzem vode
iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca) |
(1)
Brez soglasja izvajalca javne
službe se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za
gašenje požarov, gasilskih vaj, izvajanje drugih nalog zaščite,
reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih
nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v 8 dneh obvestiti
izvajalca javne službe o kraju uporabe, času odvzema vode, količini
porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. |
(2)
Enote javne gasilske službe v
občini morajo za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski
preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni
pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni
priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska
služba v občini obvesti izvajalca javne službe. |
|
29.
člen
|
(stroški odprave
okvare ali poškodbe hidranta)
|
(1)
Uporabnik mora po uporabi
hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta.
Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo
uporabo, bremenijo uporabnika. |
(2)
Določbe prvega odstavka tega
člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo
pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov
ob naravnih in drugih nesrečah. |
|
5 Uporaba
priključka stavbe na javni vodovod |
|
30.
člen
|
(obveznost
prijave)
|
(1)
Uporabnik brez soglasja
izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati
obračunskega vodomera. |
(2)
Uporabnik mora vsako okvaro na
vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru takoj prijaviti izvajalcu
javne službe. |
|
31.
člen
|
(stroški) |
(1) Uporabnik
mora kriti dejanske stroške: |
-
prve nabave in vgradnje
obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka
stavbe na javni vodovod, |
-
odprave okvare obračunskega
vodomera ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam, |
-
okvar, nastalih na vodovodnem
omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne
službe. |
(2) Stroške
storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora
plačati uporabnik po tarifi izvajalca javne službe. |
|
32.
člen
|
(izredna
kontrola točnosti obračunskega vodomera)
|
Uporabnik lahko
poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega
vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli
obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven
dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec
javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
33.
člen
|
(dostop do
javnega vodovoda)
|
Javni vodovod in
vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni
izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi
ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. Na njih in v neposredni
bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar
brez soglasja izvajalca javne službe. |
|
6 Obveznosti
izvajalcev del |
|
34.
člen
|
(obveznosti
izvajalcev del)
|
(1) Izvajalci
del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter
lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni
vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji
infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in
vodovodnih priključkov. (2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje
iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka
tega člena pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega
vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno
obvestiti. |
(3) Izvajalci
del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del
ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni
priključek v prvotno stanje tako. Vsa dela na vodovodnem omrežju in
priključkih lahko opravlja le izvajalec javne službe. V kolikor dela ne
izvaja izvajalec javne službe, se morajo vsa dela opravljati pod
njegovim strokovnim nadzorom. Javno površino mora izvajalec vrniti v
prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom
izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del. (4) V primeru
nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri
izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega
odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu
javne službe in poravnati vse stroške popravila. |
|
VI. Viri
financiranja javne službe in način njenega oblikovanja |
|
35.
člen
|
(viri
financiranja storitev)
|
Izvajalec javne
službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe (pokrivanje stroškov
obratovanja): |
- iz plačil
uporabnikov storitev javne službe za vodarino, |
-
iz subvencij občine, ki jo le
ta določi ob potrditvi cene vodarine, ki ne pokriva stroškov
obratovanja, |
-
iz proračuna občine,
|
-
iz dotacij in donacij, |
-
iz drugih virov določenih z
zakonom ali odlokom občine. |
|
36.
člen
|
(viri
financiranja infrastrukture)
|
Sredstva za
obnovo in razvoj infrastrukture se pridobivajo: |
-
iz plačil uporabnikov storitev
javne službe za omrežnino, |
-
iz subvencij občine za
omrežnino, ki jo le ta določi ob potrditvi cene omrežnine, ki je nižja
od potrebne za obnovo infrastrukture, |
-
iz proračuna občine, |
-
iz sredstev državnih skladov in
Evropske skupnosti, |
-
iz dotacij in donacij, |
-
iz dolgoročnega kreditiranja, |
-
iz drugih virov določenih z
zakonom ali odlokom občine. |
|
VII. Vrsta in
obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe |
|
37.
člen
|
(infrastruktura
lokalnega pomena)
|
(1)
Infrastrukturo lokalnega
pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine,
sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in
tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za
črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v
sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo
katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij.
|
(2)
Objekte za oskrbo s pitno vodo
lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi
uporablja vsakdo. |
(3)
Uporaba objektov in naprav iz
prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so
vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo. |
|
38.
člen
|
(objekti in
naprave v lasti uporabnika)
|
(1)
Objekti in naprave, potrebne za
izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so vodovodni priključek
in interna vodovodna napeljava. |
(2)
Interno vodovodno instalacijo
vzdržuje uporabnik na lastne stroške. |
(3)
Vodovodni priključek vzdržuje
izvajalec javne službe iz sredstev, ki jih uporabnik plačuje v okviru
omrežnine. |
(4)
Uporabnik je dolžan z objekti
in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je
omogočeno nemotena oskrba s pitno vodo. |
|
VIII. Cene
storitev javne službe |
|
39.
člen
|
(oblikovanje
cen)
|
Cene storitev
javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o
oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva
okolja. |
|
IX. Javna
pooblastila izvajalca javne službe |
|
40.
člen
|
(javna
pooblastila izvajalca javne službe)
|
(1)
Izvajalec javne službe v okviru
storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim
rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov in urejanje prostora. |
(2)
Za izvajanje nalog iz
prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe
zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. |
(3)
Strokovno-tehnične,
organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali
s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne
službe, opravlja občinska uprava. |
(4)
Strokovno-tehnične,
organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na
izvajalca javne službe so: |
- razvoj,
načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, |
- investicijsko
načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za
izvajanje dejavnosti javne službe. |
(5)
Občinska uprava skrbi za
koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad
izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom
nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
(6)
Stroške izvajanja javnih
pooblastil iz tega člena krije občina. Stroške obračunava izvajalec
javne službe občini na podlagi od občine potrjenega cenika. |
|
X. Nadzor nad
izvajanjem javne službe |
|
41.
člen
|
(nadzorni organ)
|
(1)
Nadzor nad izvajanjem določil
tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska
uprava občine. |
(2)
Pri izvajanju nadzora lahko
pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge
ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
|
(3)
Pristojni organ občinske uprave
občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan
voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila
zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
|
XI. Predpisi,
sprejeti na podlagi tega odloka |
|
42.
člen
|
(tehnični
pravilnik)
|
(1)
Izvajalec javne službe mora v 6
mesecih po začetku veljavnosti tega odloka sprejeti tehnični pravilnik,
s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne
službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi. |
(2)
Tehnični pravilnik, njegove
spremembe in dopolnitve se objavijo v Medobčinskem uradnem vestniku in
začnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
|
43.
člen
|
(cenik storitev)
|
(1)
Izvajalec javne službe mora
sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v
potrditev občinskemu svetu. |
(2)
Cenik storitev, njegove
spremembe in dopolnitve se objavijo v Medobčinskem uradnem vestniku in
začnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
|
44.
člen
|
(program ukrepov
v primeru izrednih dogodkov)
|
(1)
Izvajalec javne službe mora
program ukrepov v primeru izrednih dogodkov predlagati v sprejem
občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
(2)
Program ukrepov v primeru
izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem
listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
|
XIII.
Kazenske določbe |
|
45.
člen
|
(prekrški)
|
|
(1) Z globo 100
EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: |
-
se ne priključi na javni
vodovod v skladu z določili prvega odstavka 10. člena tega odloka; |
-
ne omogoči dostopa izvajalcu
javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka z vodomernim
mestom v skladu z
določilom 33. člena tega odloka; |
-
ne pridobi soglasja izvajalca
javne službe v skladu z določilom 22. člena tega odloka, |
-
ne zagotovi izvajalcu javne
službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z
vzdrževanjem vodovodnega priključka in javnim vodovodom, |
-
ne zagotovi izvajalcu javne
službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda,
odvzemanja vzorcev vode |
ali meritve
tlaka na omrežju, |
-
ne zagotovi dostopa izvajalcu
javne službe za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega
vodomera, |
-
ne upošteva varčevalnih ukrepov
iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, |
-
ne dovoli obnove vodovodnega
priključka, |
-
ne uredi vodomernega mesta v
skladu z zahtevami izvajalca javne službe, |
-
ne dovoli prehoda za dostop do
vodovodnega omrežja, |
-
odvzame vodo iz hidrantov na
javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določilom prvega odstavka 27.
člena tega odloka, |
-
če uporabi vodo iz hidranta na
javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 28. člena tega
odloka, |
-
če se oskrbuje z vodo iz
javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka, |
-
če prestavi, zamenja ali
popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne službe, |
-
če ne vgradi obračunskega
vodomera v času, ki je določen v 46. členu tega odloka. |
(2)
Z globo 800 EUR se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik. |
(3)
Z globo 500 EUR se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe
ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. |
(4)
Z globo 100 EUR se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. |
|
XIV. Prehodne
in končne določbe |
46.
člen
|
(prenehanje
veljavnosti)
|
Z uveljavitvijo
tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja lokalne
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Maribor
(Medobčinski uradni vestnik, št. 13/2010) |
|
47.
člen
|
(veljavnost
odloka)
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
Številka:
35401-1/2014
Župan Mestne občine Maribor |
Datum: 12.
februar 2014
dr. Andrej Fištravec, s.r. |
|