(3) Meja območja, ki
se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja
in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu. |
III.
SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
1. Funkcija območja s
pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega |
1.1 Namembnosti
območij in površin |
9. člen |
Funkcije območij in
površin |
(1) Na vseh
zemljiščih so dopustne: |
– ureditve
infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko
omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze), |
– vodnogospodarske
ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami, |
– ureditve javnih
površin, |
– postavitve
spominskih plošč in drugih obeležij. |
(2) V območjih za
stanovanja in kmetije (SK) so dopustni posegi za naslednje namene in
dejavnosti: |
– stanovanja in
kmetije, |
– terciarne in
kvartarne dejavnosti, |
– proizvodne
dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2, locirane so lahko le v
pritličju ali kleti objekta, |
– šport in
rekreacija. |
(3) V območjih za
stanovanja (S) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
|
– stanovanja,
|
– spremljajoče
terciarne dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, |
– kvartarne
dejavnosti, |
– proizvodne
dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2, locirane so lahko le v
pritličju ali kleti objekta, |
– šport in
rekreacija. |
(4) V območjih za
turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h) so dopustni
posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
– hoteli in gostinske
storitve prehrane, |
– trgovina in
storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti, ki pa po skupni
površini ne smejo preseči 1/4 zazidane površine objekta, |
– rekreacija in
kulturne dejavnosti, kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti, ki pa
po skupni površini ne smejo preseči 1/4 zazidane površine objekta,
|
– zdravstvene
dejavnosti, in sicer brez bolnišničnih ali zdraviliških kapacitet, ki po
površini ne smejo preseči 100 m2, |
– stanovanje za
lastnika oziroma upravljalca objekta, in sicer največ eno stanovanje na
objekt. |
(5) V območjih za
turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za enodružinsko gradnjo (e)
so poleg namenov in dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena v
obstoječih stanovanjskih objektih dopustna tudi stanovanja. |
(6) V območjih za
komunalne dejavnosti (O) so dopustni posegi za naslednje namene in
dejavnosti: |
– komunalne
dejavnosti, |
– promet, trgovina in
storitve, |
– šport in
rekreacija. |
(7) V območjih za
proizvodnjo (P) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti: |
– proizvodnja,
|
– trgovina,
gostinstvo in storitve, |
– kvartarne
dejavnosti, |
– šport in
rekreacija. |
(8) V območjih za
transport (T) so dopustni posegi za promet. |
(9) V območjih za
sekundarna bivališča (W) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
|
– sekundarno bivanje,
|
– šport in
rekreacija, |
– gostinstvo,
|
– stanovanja, in
sicer le v obstoječih stanovanjskih objektih. |
(10) V območjih za
rekreacijo (R) so dopustni posegi za šport in rekreacijo. Na stavbnih
zemljiščih znotraj območij za rekreacijo so dopustni posegi za naslednje
dejavnosti: |
– šport in
rekreacija, |
– storitve za šport
in rekreacijo, |
– gostinstvo, in
sicer brez nastanitvenih kapacitet. |
(11) V območjih za
eksploatacijo (E) so dopustni posegi: |
– za izkoriščanje
mineralnih surovin in |
– sanacije.
|
(12) V območjih za
pokopališče (Z) so dopustni posegi: |
– v zvezi s
pokopavanjem, |
– parkovne ureditve
in |
– za cerkev.
|
(13) Na površinah
razpršene gradnje (z) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
|
– stanovanja in
kmetije, |
– proizvodnja, ki ne
zahteva zunanjih deponij, |
– gostinstvo in
storitvene dejavnosti, |
– trgovina kmetijskih
pridelkov in izdelkov domače obrti, |
– šport in
rekreacija, |
– lov in ribolov,
|
– kvartarne
dejavnosti. |
(14) Na površinah za
kmetije izven vasi (k) so dopustni le posegi za kmetijstvo. |
(15) Na kmetijskih
zemljiščih (1), (2) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
|
– kmetijstvo,
|
– šport in
rekreacija, če omogočata ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča,
|
– lov in ribolov.
|
(16) V gozdnih
zemljiščih (G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti: |
– gozdarstvo,
|
– šport in
rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča,
|
– lov in ribolov.
|
(17) Na vodnih
zemljiščih (V) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
|
– vodnogospodarske
dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov, |
– šport in
rekreacija, če ne posegata bistveno v naravne razmere. |
(18) Urejanje novih
površin za kampiranje ni dovoljeno. |
10. člen |
Dopustne vrste
posegov |
(1) Na stavbnih
zemljiščih so: |
– za obstoječe
objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, dopustne so tudi spremembe namembnosti
v dejavnosti, ki so za posamezno območje urejanja določene v 9. členu
tega odloka, |
– dopustne postavitve
pomožnih objektov. |
Določbe tega odstavka
ne veljajo v območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni
načrti, za območja sekundarnih bivališč (W), za sekundarna bivališča ter
za ureditvene enote hoteli (h), za ureditvene enote parkovne in druge
zelene površine (p) in za ureditvene enote igrišča (i). |
(2) V območjih
urejanja za stanovanja in kmetije (SK), za stanovanja (S), za oskrbne
dejavnosti (O) in za proizvodnjo (P) so dopustne tudi novogradnje
objektov. Določbe tega odstavka ne veljajo za ureditvene enote parkovne
in druge zelene površine (p) in za ureditvene enote igrišča (i).
|
(3) V območjih za
sekundarna bivališča (W) so: |
– za obstoječe
objekte za sekundarno bivanje dopustni le: vzdrževalna dela, adaptacije
in rekonstrukcije; ni dopustno: povečevanje kapacitet ali povečevanje
števila počitniških stanovanj, spreminjanje namembnosti, |
– za obstoječe
gostinske objekte dopustni le: vzdrževalna dela, adaptacije,
rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave za izboljšanje obstoječih
kapacitet do največ 20%; ni dopustno: povečevanje kapacitet,
|
– za obstoječe
stanovanjske objekte dopustni le: vzdrževalna dela, adaptacije in
rekonstrukcije; ni dopustno: povečevanje kapacitet ali povečevanje
števila stanovanj. |
Nove gradnje niso
dopustne. |
(4) Za obstoječe
objekte ali stanovanja za sekundarno bivanje v območjih za stanovanja in
kmetije (SK), stanovanja (S) in območjih za turistične objekte (H) so:
|
– za obstoječe
objekte ali stanovanja za sekundarno bivanje dopustni le: vzdrževalna
dela, adaptacije in rekonstrukcije; ni dopustno: povečevanje kapacitet
ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj, |
– dopustne so tudi
spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za posamezno območje urejanja
določene v 9. členu tega odloka. |
Nove gradnje
sekundarnih bivališč ali spremembe namembnosti objektov ali delov
objektov v sekundarna bivališča niso dopustne. |
(5) Za obstoječe
objekte ali stanovanja za sekundarno bivanje na območjih razpršene
gradnje (z) so: |
– dopustni le:
vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije; ni dopustno: povečevanje
kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj, |
– dopustne spremembe
namembnosti v dejavnosti, ki so za območja razpršene gradnje (z)
določene v 9. členu tega odloka. |
(6) V ureditvenih
enotah hoteli (h) so: |
– dopustna
vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, ter spremembe namembnosti
v dejavnosti, ki so za območje urejanja hoteli (H) določene v 9. členu
tega odloka, |
– dopustne dozidave
za potrebe gostinskih storitev prehrane in za rekreacijske površine v
sklopu hotela, |
– dopustne
rekonstrukcije fasade in razširitve z zimskimi vrtovi. |
Ograjevanje
funkcionalnih zemljišč tako, da je onemogočen prehod pešcev, ni
dopustno. |
(7) Za obstoječe
hotelske objekte izven ureditvenih enot hoteli (h) in za počitniške
domove niso dopustne spremembe namembnosti v stanovanja, dopusti se le
stanovanje za lastnika oziroma upravljalca objekta, in sicer največ eno
stanovanje na objekt. |
(8) V ureditvenih
enotah parkovne in druge zelene površine (p) so dopustni posegi za:
|
– parkovne ureditve
in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve
parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek. |
Gradnja objektov ni
dopustna. Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot
sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve. |
(9) V ureditvenih
enotah igrišča (i) so dopustni posegi za: |
– ureditve
rekreacijskih in športnih igrišč. |
Gradnja objektov ni
dopustna. |
(10) Izven stavbnih
zemljišč, razen v območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni
načrti, so: |
– dopustne postavitve
pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, |
– dopustne ograje za
potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in
rekreacije; čredinke na pašnikih so dopustne le kot začasni objekt, ki
ga je treba izven pašne sezone odstraniti. |
(11) Postavitve
začasnih objektov za prireditve so dopustne v območju urejanja, v
katerem poteka prireditev, in v območjih urejanja, ki nanj neposredno
mejijo. Postavitve morajo biti skladne s programom prireditve. Skladnost
s programom prireditve ugotavlja občinska uprava Občine Kranjska Gora.
|
(12) Novogradnje
hotelov in penzionov so dopustne do največje dopustne kapacitete 150
postelj. |
1.2 Pogoji za izrabo |
11. člen |
(1) Zazidana površina
posameznega objekta ne sme preseči 280 m2, razen v območjih za
proizvodnjo (P). |
(2) V ureditvenih
enotah vas (v) pri novih gradnjah indeks zazidanosti, to je razmerje med
površino zemljišča/parcele in zazidano površino objekta, ne sme preseči
0,3. Najmanj 10% zemljišča mora biti ozelenjenega. |
(3) V ureditvenih
enotah enodružinska zazidava (e) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3,
najmanj 20% zemljišča pa mora biti ozelenjenega. |
(4) V ureditvenih
enotah hoteli (h) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 40%
zemljišča mora biti ozelenjenega. |
(5) V območjih za
rekreacijo (R) mora biti najmanj 40% zemljišča ozelenjenega.
|
(6) V območjih za
proizvodnjo (P) in v območjih za komunalne dejavnosti (O) mora biti
najmanj 10% zemljišča ozelenjenega. |
1.3 Varstvo okolja |
12. člen |
Varstvo voda
|
(1) Vse objekte, ki
imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno
kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno
čiščenje. |
(2) Do izgradnje
omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne
dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža
pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja
javne kanalizacije ni smiselna (Srednji vrh, Radovna), je dopustna
gradnja manjših bioloških čistilnih naprav. |
13. člen |
Varstvo pred hrupom
in svetlobnim onesnaženjem |
(1) V območjih za
stanovanja in kmetije (SK) so posegi dopustni, če hrup, ki ga
povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča
uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št.
45/95). |
(2) V območjih za
stanovanja (S) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže
ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem
in bivalnem okolju. |
(3) V območjih za
turistične objekte (H) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne
preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v
naravnem in bivalnem okolju. |
(4) V območjih za
sekundarna bivališča (V) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo,
ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v
naravnem in bivalnem okolju. |
(5) Na površinah
razpršene gradnje (z) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne
preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v
naravnem in bivalnem okolju – omejitev ne velja za objekte, ki
neposredno mejijo na magistralno ali regionalno cesto. |
(6) Izven naselij,
izven obstoječih prometnic in izven območij za rekreacijo so posegi
dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za
II. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju –
omejitev ne velja za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, oskrbo
planinskih koč in reševanje. |
(7) Postavitev
naprav, ki z laserskim žarkom osvetljujejo nebo ali pobočja, ni
dopustna. |
1.4 Varstvena območja
in rezervati |
14. člen |
V varovalnih gozdovih
(Gv), v varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih varstva
naravne in kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno
namenjena kmetijstvu – 1. območje kmetijskih zemljišč (1) ter v območjih
rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, ki
so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z
veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 46., 47. in 50. členu
tega odloka. |
1.5 Območja,
predvidena za urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti |
15. člen |
(1) Na območjih, za
katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do
sprejetja le-teh dopustne le naslednje vrste posegov: |
• v območjih za
stanovanja in kmetije (SK); stanovanja (S), turistične objekte (H),
komunalne dejavnosti (O) in v območjih pokopališč (Z): |
– nujna vzdrževalna
dela, adaptacije in rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave na
obstoječih objektih in napravah, |
– spremembe
namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi
9. člena tega odloka dopustne v tem območju, |
– postavitve pomožnih
in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki
odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega
izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v
prostorskem izvedbenem načrtu, |
– gradnje in
rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav; |
• v območjih za
rekreacijo (R): |
– nujna vzdrževalna
dela, |
– postavitve pomožnih
objektov za kmetijstvo in začasnih objektov, |
– spremembe
namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve
za šport in rekreacijo ter gostinstvo, |
– gradnje in
rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav. |
(2) Ti posegi so
dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so
skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami
ugotavlja občinska uprava Kranjska Gora na podlagi programske zasnove
ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta. |
2. Pogoji za
oblikovanje posegov v prostor |
2.1 Urbanistično
oblikovanje |
16. člen |
(1) V območjih
varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne
gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte,
naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico. |
(2) Varovane gozdne
robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena, ki so
označeni v grafičnih prikazih, je treba ohranjati in varovati tako, da
se ne spremeni njihova oblika. V varovanih gozdnih robovih sta dopustna
sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev. |
(3) Varovana drevesa
v naseljih je potrebno v primeru sanitarne sečnje nadomestiti, in sicer
z isto drevesno vrsto. Nadomestitev z drugo drevesno vrsto je dopustna v
primeru bolezenske ogroženosti dotedanje vrste. |
17. člen |
Pri določanju višine
objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste
objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka,
tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja
oziroma zaselka. |
18. člen |
(1) Pomožni objekti,
razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni
bližini osnovnega objekta, tako da objekti tvorijo zaključeno gručo
poslopij. Koritasti silosi morajo biti postavljeni v vasi ali na njenem
robu. |
(2) Začasnih objektov
ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov
naravne dediščine. |
2.2 Arhitekturno
oblikovanje |
19. člen |
Oblikovanje stavbne
mase |
(1) Strehe morajo
biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so
dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
|
(2) Strešine morajo
biti v istem naklonu 35° do 45°. Drugačen naklon strehe od predpisanega
naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah je dopusten na
nestanovanjskih objektih: |
– če gre za
rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta
pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali |
– če funkcija objekta
zahteva širino objekta, ki presega 15 m. |
(3) Ravna streha je
dopustna le če: |
– gre za ureditev
terase za gostinsko dejavnost, |
– je objekt v celoti
vkopan pod raven terena ali |
– objekt leži na
pobočju in je del vkopan. |
(4) Prostostoječi
pomožni objekti morajo imeti simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°,
enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki
na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da
se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v
istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu
objektu kot prečna streha. Vrtne ute imajo lahko šotorasto streho. |
20. člen |
Gradbeni materiali
|
Strehe morajo biti
krite s kritino golobjesive barve. Dopustne so le kritine z majhnimi
strešniki. Svetla pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močen
odsev, ter prosojna barvasta kritina ni dopustna. Bakrena kritina je
dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih in vilah. |
21. člen |
Vzdrževalna dela,
adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave |
(1) Za vzdrževalna
dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
(2) Dozidave in
nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in
morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega
objekta. |
22. člen |
Rušitev |
V primeru, da se ob
gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del
obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso;
nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. |
23. člen |
Pomožni objekti
|
(1) Pomožni objekti
izven ureditvenih območij morajo biti pretežno izvedeni v lesu, dopustni
so le točkovni temelji in montažni betonski stebri. Pri oblikovanju je
treba upoštevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih pomožnih
objektov. |
(2) Pomožni objekti
morajo biti izvedeni tako, so lahko odstranljivi in je po njihovi
odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru.
Pomožni objekti, ki so postavljeni stikoma z osnovnim objektom, morajo
biti iz lesa, dopustni so le točkovni temelji. Izvedeni morajo biti
skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. |
(3) Stebri kozolcev
so lahko betonski. |
(4) Prostostoječi
pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris. |
(5) Vrtne ute morajo
biti lesene. Stojnice morajo biti lesene, streha mora biti lesena,
platnena ali iz plastificiranega tekstila. |
(6) Lahke montažne
(plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne. |
(7) Sončnih
zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe. |
(8) Stolpni silosi
morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja. |
2.3 Oblikovanje
drugih posegov |
24. člen |
(1) Površine trgov in
glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne
vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik
med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih
površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm)
vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoža. |
(2) Pri urejanju
javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve
varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V primeru potrebne
sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna nadomestitev
odstranjenega drevesa na isti lokaciji. |
(3) Pri urejanju
okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med
gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
25. člen |
(1) Ulična oprema in
turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno
oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo
prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
|
(2) Napisi in reklame
ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. |
(3) Utripajoče
svetlobne reklame so dopustne pod višino kapu in do površine 1 m2.
|
(4) Nadstrešnice,
izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m
nad pločnikom. |
(5) Trajno
postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno. |
26. člen |
(1) Oblikovanje ograj
ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih
ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi lesenimi
elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer kamen ali
ometan zid). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer
varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih. |
(2) Višina ograje ne
sme presegati 1,2 m, višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali
zaščitne ograje. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri
dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m. |
(3) Protihrupne
ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob
cesti in na mostovih v naseljih in v območju Triglavskega narodnega
parka morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni
del je lahko kovinski. |
27. člen |
(1) Nova šotorišča in
kampi morajo biti urejeni tako, da so v zimskem času odstranjeni vsi
začasni objekti, vključno s prikolicami. |
(2) Ureditve
rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti
izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog manež. Objekti
niso dopustni, tudi te ureditve ne smejo biti vir odpadnih voda. |
28. člen |
(1) Po gradbenih
delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in
ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati
praviloma samonikle vrste. |
(2) Nasipe, odkopne
brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred
erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in
ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso
zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki
omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. |
(3) Betonski oporni
zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oziroma
krajinsko oblikovani. |
29. člen |
Ureditve vodotokov in
hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov.
Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji
meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine
sanirati ali renaturirati. |
30. člen |
(1) Z urejanjem
kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne
sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na
labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov.
Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do
jesenskega deževja. |
(2) Pri urejanju
kmetijskih zemljišč je treba: |
– ohranjati pasove
vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer
razmere to dopuščajo, |
– ohranjati gozdni
rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti. |
31. člen |
Po končani rabi je
potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora (na
primer gozd, kmetijske površine). |
2.4 Pogoji za
oblikovanje v ureditvenih enotah |
Ureditvena enota vas
(v) |
32. člen |
(1) V ureditveni
enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po
oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. |
(2) Za oblikovanje
stanovanjskih objektov velja: |
– tloris: podolgovat,
z razmerjem stranic vsaj 1: 1,4, |
– višina: največ
P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, razen na
pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni
zid je lahko visok največ 40 cm. |
(3) Za oblikovanje
gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in
kvartarnih dejavnosti velja: |
– tloris: podolgovat,
z razmerjem stranic vsaj 1: 1,5, |
– višina gospodarskih
poslopij: največ P+1+M, |
– višina obrtnih
delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: največ P+1+M,
kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm. |
(4) Vetrolovov ni
dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki
so vidne z javnih površin. |
(5) Pri zatrepih, ki
so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena
vodoravno. |
(6) Napušči morajo
biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami)
ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika
napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako,
da se ne povečuje debelina kapu. |
(7) Odpiranje strešin
je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon
kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s
celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z
javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine
frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso
dopustni. |
(8) Balkoni oziroma
ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu.
Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in
gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju. |
(9) Ograje balkonov
oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen
vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm. |
(10) Fasadne obloge
iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih
snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. |
(11) Za zaščito
opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do
grafitnosivi ali temnorjavi barvi. |
(12) Določbe tega
člena veljajo tudi za gradnjo na zazidanih stavbnih zemljiščih izven
naselij (z). |
33. člen |
(1) V ureditveni
enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za
oblikovanje: |
stanovanjski objekti:
|
– višina: največ VP+1+M,
kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom,
kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm. |
(2) Objekti za
terciarne in kvartarne dejavnosti |
– višina: do VP+1+M,
kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom.
|
(3) Glede oblikovanja
zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe
prejšnjega člena tega odloka. |
34. člen |
V ureditveni enoti
vrstne hiše in dvojčki (vd) za oblikovanje stanovanjskih dvojčkov in
vrstnih hiš velja: |
– nadzidava ni
dopustna, |
– v sklopu
rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne
površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha
oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt oziroma niz vrstnih hiš,
|
– glede oblikovanja
zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe
32. člena tega odloka. |
35. člen |
V ureditveni enoti
stanovanjski bloki in stolpiči (bs) za oblikovanje stanovanjskih blokov
in stolpičev velja: |
– dozidave
stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in
izvedene enotno za cel objekt, |
– dozidave vhodov so
dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z
nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi
razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove, |
– v sklopu
rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne
površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha
oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt, |
– zasteklitve
balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt. |
36. člen |
V ureditveni enoti
posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na
obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete
obstoječih objektov ter jih dopolnjevati. |
37. člen |
V ureditveni enoti
dvorane in proizvodni objekti (d) za oblikovanje obstoječih objektov
velja: |
– nadzidave so
dopustne tako, da se s tem doseže enotno oblikovanje zaključene stavbne
mase. |
3. Pogoji za
določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč |
38. člen |
(1) Gradbena parcela
se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih
objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena
parcela za prosto stoječ individualni stanovanjski objekt meri največ
600 m2. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi
medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in
potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena
parcela kmetije meri najmanj 2000 m2. |
(2) Funkcionalno
zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter
oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje
objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s
parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen
na drugem zemljišču. |
(3) Za stanovanjske
objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m,
širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za kmetijske objekte je širina
funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa
najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše
od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se
upošteva dejanska površina zemljišča (parcele). |
4. Pogoji za prometno
urejanje |
Prometno urejanje |
39. člen |
(1) Varovana površina
za mirujoči promet, ki je določena v grafičnem prikazu, je površina, ki
se varuje za ureditev skupnih javnih parkirišč, na njej niso dovoljeni
posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev parkirišča. |
(2) Varovano območje
peš povezave, ki je določeno v grafičnem prikazu, pomeni smer javne peš
povezave, ki jo je potrebno omogočiti. Natančen potek trase peš povezave
se prilagodi razmeram v prostoru. |
40. člen |
(1) Pri
rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in
površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri
tem dostopnost ne poslabša. |
(2) Kjer ureditve
prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo
urediti in označiti. |
(3) Kmetijske in
gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih;
pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in
deponij za les. |
41. člen |
(1) Pri objektih z
dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine,
gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke,
pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti
parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri
objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali
pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih
parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi
soglasja občinske uprave Občine Kranjska Gora. Občinska uprava soglasje
izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da
nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih
parkirnih površin. |
(2) Parkirišča morajo
biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske
možnosti. Parkirišča, ki po površini presegajo 100 m2, je treba členiti
v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali
drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča
v času prireditev. |
(3) Parkirišča za
potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim
prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev. |
Varianta: Parkirišča
za potovalne kombije je dopustno urediti le na naslednjih lokacijah:
parkirišče ciljni plato Podkoren, parkirišča pod Vitrancem in v
obstoječih kampih. |
(4) Parkirišča izven
ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči
neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim
gradivom (oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja – plot). |
5. Pogoji za
komunalno in energetsko opremljanje |
42. člen |
(1) Komunalne in
energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo
okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. |
(2) Komunalno omrežje
in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih
napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako,
da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi s
samoniklimi grmovnicami. |
(3) Nadzemne
komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo,
predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih
vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve
teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso
dopustne. |
43. člen |
Odvajanje odpadnih
voda |
Meteorne vode z
utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v
ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko
lovilcev olj. |
44. člen |
Energetska oskrba
|
Prostozračni
elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov. |
45. člen |
Odstranjevanje
odpadkov |
Odjemna mesta s
kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno
neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je
omogočeno enostavno čiščenje. |
6. Pogoji za varstvo
voda |
46. člen |
(1) Vse obstoječe
vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za
oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost. |
(2) Pri odvzemanju
vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode,
kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv
pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob
ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst. |
47. člen |
Za potrebe
vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti najmanj 10-metrski odmik
objektov od roba struge, razen za mline, žage in male hidroelektrarne.
Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojnega
upravnega organa za varstvo voda in pristojnega zavoda za varstvo
naravne dediščine. |
48. člen |
(1) Pri urejanju
objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag
in ribogojnic) odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to
potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod rib. |
(2) Peskolovi in
cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko
nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno
odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in
brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na
zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske
površine. |
(3) V lokacijskem
postopku je potrebno obravnavati potrebe vseh uporabnikov vode na
vplivnem območju. |
(4) Strojnica malih
hidroelektrarn mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme
presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža
strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je
strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno
utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa
do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Streha mora biti
simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°. Ograje okrog strojnice niso
dopustne. |
49. člen |
Pri posegih v vodni
svet za potrebe rekreacije je potrebno ohraniti zveznost vodnega telesa,
spremembe pretoka nizkih in srednjih voda niso dopustne. Posegi morajo
biti izvedeni tako, da so v največji možni meri ohranjene naravne
lastnosti struge. |
7. Merila in pogoji
za varstvo naravne in kulturne dediščine |
50. člen |
(1) Posegi, ki bi
razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino,
niso dovoljeni. |
(2) Za vse posege na
objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine, prikazanih v
grafičnem prikazu, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojnega
zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
(3) Za objekte, ki so
kulturna dediščina, odstranitev objekta praviloma ni dopustna, izjemoma
in s soglasjem pristojne službe za spomeniško varstvo je dopustna
nadomestitev, pod pogojem, da se ohranijo značilnosti prvotne stavbe.
|
(4) V območjih in na
objektih naravne in kulturne dediščine postavitve reklam niso dopustne. |
IV. POSEBNI POGOJI ZA
POSEGE V PROSTOR |
51. člen |
(1) Na stavbnem
zemljišču parc. št. 1094/2 in 1094/5 k.o. Rateče so dopustni le posegi
za: |
– gostinstvo,
|
– šport in
rekreacijo, |
– gozdarstvo in
lovstvo; |
višina objektov ne
sme preseči P+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m2, parkirišča
morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava
ali tlakovana. |
(2) Na stavbnem
zemljišču parc. št. 668/2, 667/2, 665/2 in 665/3 ter 664/2 k.o. Rateče
so dopustni le posegi za bencinski servis, površina, namenjena prodaji
prehrambenih izdelkov ne sme preseči 10 m2. |
52. člen |
Rateče (R SK1/1)
|
Na stavbnem zemljišču
parc. št. 169/1 ter na parc. št. 1223 in 1224 k.o. Rateče: |
– indeks zazidanosti
ne sme preseči 0,2, |
– maksimalna zazidana
površina posamičnega objekta je 280 m2, |
– etažnost ne sme
preseči P+1+M na najvišji strani objekta, |
– parkirišča mora
investitor zagotoviti na lastnem zemljišču. |
53. člen |
Rateče (R W1)
|
V območju so poleg
posegov, določenih v 10. členu tega odloka: |
– na obstoječih
objektih dodatno dopustni posegi za gostinstvo in počitniške domove,
|
– dopustne gradnje
novih stanovanjskih hiš. |
54. člen |
Pobočja Podršaka in
Loma |
Dopustna je tudi
ureditev nadaljevanja sedežnice ob planiških skakalnicah do grebena ter
ureditev sankaške proge od zgornje postaje sedežnice po grebenu Loma do
Podršaka in Planice. |
55. člen |
Na stavbnem zemljišču
parc. št. 1348/2, 1348/3-del, 1348/5 in 1348/6 k.o. Rateče so dopustni
le posegi za: |
– gostinstvo,
|
– šport in
rekreacijo, |
– gozdarstvo in
lovstvo. |
56. člen |
Rateče – Suše (R E1)
|
V območju je poleg
posegov, dovoljenih v 9. členu tega odloka, dopustno tudi odlaganje
odpadnega gradbenega materiala v sklopu sanacije peskokopa. |
57. člen |
Korensko sedlo –
mejni prehod (KG T3) in zazidana stavbna zemljišča razpršene gradnje v
neposredni bližini navedenega območja (parc. št. 732/16, 732/17,
732/18-del, 732/19-del, 766/1 del, 766/2 in 791/1 k.o. Podkoren.
|
Dopustne so terciarne
in kvartarne dejavnosti, gostinske nastanitvene kapacitete niso
dopustne. |
58. člen |
Podkoren – vzhod (KG
SK2) |
Na parcelah 176,
178/2, 179/1, 179/2, 179/3, 179/4 in 185 dopusti tudi gradnja novih
objektov za potrebe širitve žage, ki po skupni površini lahko presegajo
120 m2. |
59. člen |
Smučišča Podkoren (KG
R1) in Poligon Podkoren (KG R2/2) |
(1) Na stavbnih
zemljiščih (z) so dopustni le posegi za potrebe: |
– žičnic in
|
– gostinstva za
potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna;
|
višina objektov ne
sme preseči višine P+M. |
(2) Sprememba
namembnosti obstoječih kmetijskih objektov ni dopustna. |
60. člen |
Poligon Podkoren (KG
R2/1) |
(1) Na stavbnih
zemljiščih (z) so dopustni le posegi za potrebe: |
– žičnic,
|
– novogradnje za
izvedbo smučarskih prireditev, |
– parkirišča,
vključno z ureditvami za potovalne kombije, |
– javnih sanitarij,
|
– postavitve začasnih
objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z
zahtevami 10. člena tega odloka; |
– gostinstva za
potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.
|
(2) Višina objektov
ne sme preseči višine P+1+M. |
61. člen |
Vrh Vitranca
|
Na stavbnem zemljišču
(z) so dopustni le posegi za potrebe gostinstva, ureditev nastanitvenih
kapacitet ni dopustna. |
62. člen |
(1) V območjih za
rekreacijo: Smučišča Planica (R R2), Smučišča Lom (R R3), Smučišča
Podkoren (KG R1), Smučišča Kranjska Gora (KG R3), Smučišča Gozd
Martuljek (KG R7) in Smučišča Mojstrana (DM R4) so dopustni le naslednji
posegi: |
– postavitve žičnic,
|
– ureditve smučišč in
sankališč ter ureditve za druge športe na snegu, |
– ureditve javnih
sanitarij, |
– postavitve začasnih
objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z
zahtevami 10. člena tega odloka; |
na obstoječih
objektih so dopustni le naslednji posegi: |
– vzdrževanje,
adaptacije in rekonstrukcije, |
– spremembe
namembnosti objektov ali delov objektov (razen objektov za kmetijstvo)
za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo
za potrebe smučišča brez nastanitvenih kapacitet, |
– odstranitev
objektov, |
– na obstoječih
stanovanjskih objektih so dopustne dozidave in nadzidave za potrebe
stanovanj. |
(2) Višina objektov
ne sme preseči P+M. |
63. člen |
Kranjska Gora
|
Za urejanje cest so
določeni minimalni ulični profili, in sicer: |
– vstopna cesta od
magistralne ceste do policije – širina je 7 do 10 m (7 m vozišče oziroma
10 m vozišče v križišču), |
– vstopna cesta od
policije do Borovške ceste – širina je 11 m (1 m pločnik, 1,5 m
zelenica, 7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču, 1,5 m pločnik),
|
– Borovška cesta,
odsek od vstopne ceste do trga pred hotelom Razor – širina je 17 do 18 m
(2-3 m pločnik, 1,5 m zelenica z drevoredom, 2 m vzdolžno parkiranje, 6
m vozišče, 2 m vzdolžno parkiranje, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik), zožan
profil – širina je 14 m (2-3 m pločnik, 1,5 m zelenica, 6 m vozišče, 1,5
m zelenica, 2 m pločnik), |
– Kolodvorska ulica,
odsek od Koroške ulice do dvorane – širina je 15,5 do 16 m (3 m pločnik,
1,5 m zelenica, 4,5 m prečno parkiranje, 5,5 m vozišče, 1 do 1,5 m
pločnik), |
– Vršiška cesta,
odsek ob Pišnici – širina je 15 do 34 m (1 m zelenica, 1,5 m kolesarska
steza, 1 m zelenica, 6 m vozišče, 2 do 20 m zelenica z drevoredom, 1,5 m
kolesarska steza, 2 do 3 m pločnik), |
– Koroška ulica,
odsek mimo avtobusne postaje – širina je 10 do 10,5 m (1 do 1,5 m
pločnik na južni strani, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 1,5 m pločnik),
odsek mimo šole – širina je 14 m (2 m pločnik na južni strani, 5,5 m
vozišče, 1,5 m pločnik, 4,5 m prečno parkiranje, 0,5 m zelenica do
ograje). |
64. člen |
Kranjska Gora (KG
SK3) |
V območju
Trgovsko-gostinskega centra (ureditvena enota x) so dozidave dopustne le
za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in
novogradnje niso dopustne. |
65. člen |
Kranjska Gora –
Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3) |
V območju Čičare (KG
S2) in Črtenje (KG S3) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih
izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje objektov in
pomožnih objektov niso dopustne. |
66. člen |
Kranjska Gora – pod
Vitrancem (KG H2/1) |
(1) Dopusti se
novogradnja objekta za gostinsko dejavnost na parceli št. 557/1 k.o.
Kranjska Gora. |
Pogoji za oblikovanje
so: |
– max. vertikalni
gabarit objekta: P+2+M, |
– orientacija slemena
je določena v grafičnem prikazu, dopustna odstopanja do 10°,
|
– najmanj 50% zelenih
površin, |
– parkirišča morajo
biti zagotovljena na lastnem zemljišču, |
– dostop do parcele
mora biti urejen ob vznožju ježe (nasipa nekdanje železnice).
|
(2) Dopustna je
ureditev pešpoti preko ježe, kot je določena v grafičnem prikazu. |
67. člen |
Kranjska Gora (KG
SK3/1) |
Trgovine z zunanjimi
deponijami niso dopustne. |
68. člen |
Kranjska Gora –
železniška postaja (KG SK3/2) |
(1) Dejavnosti za
oskrbo in storitve so dopustne v objektih, ki ležijo v bližini Koroške
ulice in ob podaljšku Kolodvorske ulice (objekti z zaporedno številko
13, 14, 15, 16 in 17 v grafičnem prikazu). V stanovanjskih objektih so
dopustne dejavnosti kot delo na domu za njihove prebivalce in ki niso
vezane na dodatni promet v območju. |
(2) Oblikovanje:
|
– min. odmik od
parcelne meje: 4 m, izjemoma 3 m, če je objekt postavljen pod kotom (nad
150) na parcelno mejo, |
– tloris: podolgovat,
razmerje stranic min. 1: 1,5, |
– višina stavbe:
P+1+M, dopustna je podkletitev, max. višina kote pritličja 50 cm nad
koto raščenega oziroma urejenega terena, višina kolenčnega zidu max. 40
cm, |
– naklon vseh strešin
40° – 45°, enotna siva kritina (golobje siva, ne temna) za celotno
območje, objekti, ki so povezani morajo imeti enak naklon in isto
slemensko višino, |
– pogoji so določeni
tudi v grafičnem prikazu. |
69. člen |
Kranjska Gora –
Prisank (KG H4) |
(1) Na zemljišču
parc. št. 488/1 je dopustna le ureditev javnih površin in postavitev
zasteklenega paviljona za turistične informacije, njegova lokacija je
določena v grafičnem prikazu. |
(2) Na zemljišču
parc. št. 141/1 in 141/7 je dopustna le postavitev termalnega kopališča
kot dozidava h Garni hotelu. |
70. člen |
Kranjska Gora – Lek
(KG H5) |
(1) Na zemljiščih
parc. št. 153/2, 155/5, 152/1, 150/1, 178/1, 155/1, 154 del, 151 k. o.
Kranjska Gora so dopustne še novogradnje objektov. |
(2) Pogoji za
oblikovanje so: |
– vertikalni gabarit
objekta največ P+1+M, kolenčni zid do 40 cm, |
– parkiranje mora
biti zagotovljeno na lastnem zemljišču, |
– najmanj 50% zelenih
površin. |
71. člen |
Jasna (KG W2)
|
(1) Novogradnje niso
dopustne. |
(2) Povečave
obstoječih objektov niso dopustne. Do izvedbe celovite sanacije
odvajanja odpadnih voda (kanalizacije s priključitvijo na čistilno
napravo) niso dopustni posegi, ki bi povečevali obremenitve okolja z
odpadnimi vodami (povečevanje bivalnih ali gostinskih kapacitet ipd). |
72. člen |
Jasna – jug (KG H7)
|
V območju je na
parcelah št. 802/1, 802/3, 802/4, 802/8 in 802/9 dopustna gradnja
objektov ali sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe
gostinstva, in sicer le penzionov. V sklopu penziona je dopustna
ureditev enega stanovanja za lastnika oziroma upravljalca objekta in
gostinskih storitev prehrane. Ureditev diskoteke, nočnega bara ali
prostora za igre na srečo ni dovoljena. Parkirišča je potrebno
zagotoviti na lastnem zemljišču. |
73. člen |
Gozd Martuljek –
hotel Špik (KG H8) |
Na obvodnih
zemljiščih (parc. št. 171/3, 163/3 in 163/2) so dopustni le naslednji
posegi: |
– parkovne ureditve
in igrišča, |
– dozidave za potrebe
izboljšanja kakovosti hotelskih kapacitet. |
74. člen |
Gozd Martuljek (KG SK
7/1, 7/2 in 7/3) |
(1) V varovanem
območju predvidene rekonstrukcije magistralne ceste v širini 10m
obojestransko od osi obstoječe ceste so posegi omejeni. Posegi se lahko
dopustijo, če niso v nasprotju s potrjenim idejnim projektom
rekonstrukcije magistralne ceste. |
(2) Med potjo parc
št. 637 k.o. Gozd in potjo parc št. 641 k.o. Gozd je določeno varovano
območje za ureditev nove povezovalne in napajalne ceste za del območja
KG SK 7/1. Nove priključitve posamičnih objektov na magistralno cesto
niso dopustne. |
75. člen |
Gozd Martuljek (KG SK
8) |
(1) Na zemljišču
parc. št. 681/13 so dopustne le ureditve za rekreacijo ter ureditve
zelenih površin. |
(2) Preko parcele št.
681/10 k.o. Gozd mora biti zagotovljen dostop za vzdrževanje vodotoka,
na severnem delu parcele pa so dovoljeni le posegi, ki ne ovirajo
vzdrževanja prometnih površin. |
76. člen |
Gozd Martuljek – kamp
(KG R7) |
Dopustni so le
naslednji posegi: |
– parkovne ureditve
in igrišča, |
– objekti za
izboljšanje kakovosti kampa, in sicer: gostinski objekti brez
nastanitvenih kapacitet in sanitarni objekti. |
77. člen |
Dovje vzhod (DM S2)
|
Za oblikovanje
objektov na parcelah 753/1, 753/2, 753/3 in 753/4, k. o. Dovje velja:
|
– največja dopustna
velikost objekta je določena v grafičnem prikazu z gradbeno mejo;
|
– višina objektov:
kota pritličja sme biti največ 30 cm, višina slemena pa največ 8,5 m nad
koto urejene dovozne poti, merjeno pri vhodu v stavbo; |
– naklon strešin mora
biti enak, strešine pa so lahko asimetrične; |
– orientacija
objekta: daljša stranica objekta in sleme morata biti vzporedna z
dovozno potjo ali s slemeni obstoječih višjeležečih objektov;
|
– niveleta novo
urejene dovozne ceste mora biti na isti višini kot obstoječa pot,
dopustna odstopanja so +10 cm. |
Merila so določena
tudi na grafičnem prikazu v merilu 1:500. |
78. člen |
Dovje – Vatiš (DM SK
7/1) |
Nove priključitve
posamičnih objektov na magistralno cesto niso dopustne. |
79. člen |
Na stavbnem zemljišču
parc. št. 683/5 in 683/6 del k.o. Dovje so dopustni le posegi za:
|
– gostinstvo,
|
– šport in
rekreacijo, |
– gozdarstvo in
lovstvo; |
višina objektov ne
sme preseči P+1+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m2, parkirišča
morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava
ali tlakovana. |
80. člen |
Mojstrana (DM SK 4,
SK 5) |
V navedenih
ureditvenih območjih je poleg golobjesive kritine dopustna tudi opečna
barva kritine. |
81. člen |
Mojstrana – levi breg
(DM SK 4) |
(1) Na zemljiščih,
parc. št. 1338, 1317, 1318 k.o. Dovje so dopustne le novogradnje za
gostinsko dejavnost. Na parceli št. 1337 je dopustna le ureditev muzeja
in spremljajočih gostinskih dejavnosti v stavbi muzeja. V primeru, da se
muzej uredi na drugi lokaciji, se lahko na tej parceli s soglasjem
Občine Kranjska Gora dopusti gostinska dejavnost. |
(2) Pogoji za
oblikovanje so: |
– vertikalni gabarit
največ P+1+M, kolenčni zid največ 100 cm, |
– indeks zazidanosti
0,3, |
– delež zelenih
površin najmanj 50%, |
– parkirišča morajo
biti zagotovljena na lastnem zemljišču. |
82. člen |
Mojstrana – novi del
(DM S1) |
(1) Na zemljiščih
parc. št. 1309/3-del in 1309/1-del k.o. Dovje, so dopustne le
novogradnje za oskrbo in storitve. |
(2) Pogoji za
oblikovanje so: |
– vertikalni gabarit
največ P+M, kolenčni zid največ 100 cm, |
– indeks zazidanosti
0,3, |
– delež zelenih
površin najmanj 30%. |
83. člen |
Mojstrana – Proda (DM
R1) |
(1) Na zemljiščih,
parc. št. 1260/3-del, 1264/2-del, 1264/3-del in 2034-del k.o. Dovje,
vzhodno od nove povezovalne pešpoti v smeri S-J (v podaljšku mostu čez
Savo) so poleg posegov, določenih v 9. členu tega odloka, dopustne le
novogradnje za: |
– šport in
rekreacijo, |
– specializirano
trgovino za športne rekvizite in spominke ter |
– spremljajočo
gostinsko storitev prehrane. |
(2) Pogoji za
oblikovanje so: |
– vertikalni gabarit
največ P za športne objekte, P+1+M za gostinsko dejavnost, |
– indeks zazidanosti
0,3, |
– delež zelenih
površin najmanj 30%, |
– parkirišča morajo
biti zagotovljena na lastnem zemljišču. |
84. člen |
Območje Triglavskega
narodnega parka |
(1) Funkcije in vrste
posegov, ki niso dopustne, so: |
– graditev novih
infrastrukturnih omrežij in naprav, |
– spreminjanje
namembnosti objektov v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka v
stanovanjsko, |
– graditev novih
planinskih koč in širitev kapacitet obstoječih ter spremembe namembnosti
planinskih koč, |
– širitev
nastanitvenih kapacitet hotela Erika, |
– ravnanje grbinastih
travnikov, |
– lociranje trajnih
odlagališč odpadkov, |
– ureditve smučarskih
prog in drugih športnih in rekreacijskih površin, ki zahtevajo poseg v
oblikovanost terena ali krčenje vegetacije, |
– umetno zasneževanje
in izgradnja akumulacij za umetno zasneževanje, |
– avtokampi in
šotorišča niso dovoljeni. |
(2) Prometno
urejanje: |
– Za vzdrževanje
prometnic v Triglavskem narodnem parku je potrebno material dovažati iz
odjemnih mest, ki ležijo izven območja Triglavskega narodnega parka.
|
– Parkirišča na
Vršiču je dopustno urediti v obstoječih peskokopih na vrhu prelaza, tako
da se sanirajo brežine proti eroziji; dopustne so manjše spremembe
brežin, tako da se doseže racionalnejša površina za parkiranje in da se
preoblikujejo obstoječe nenaravno oblikovane brežine. |
(3) Taborni prostori
so dopustni le kot začasne lokacije za vzgojno-izobraževalne tabore za
mlade planince ali tabornike na zemljiščih parc. št. 585 k.o. Gozd in
parc. št. 828/27 k.o. Kranjska Gora; v času tabora morajo biti
opremljeni z montažnimi kemičnimi suhimi stranišči. |
(4) Pri postavitvah
začasnih objektov v bližini naravne dediščine morajo biti zagotovljeni
takšni odmiki, ki ne bodo dopuščali poškodb ali negativnih vplivov na
zavarovano območje. Dopustne so postavitve začasnih zavarovanj (ovir) za
preprečitev možnih poškodb zavarovanega območja. |
(5) Obstoječemu
vojaškemu objektu v Tamarju je dopustno spremeniti namembnost v
gostinsko le za gostinske storitve prehrane. Ureditev gostinskih
nastanitvenih kapacitet ali sprememba namembnosti v stanovanjski objekt
ni dopustna. |
(6) Za posege v
območju Triglavskega narodnega parka je potrebno pridobiti mnenje
javnega zavoda Triglavski narodni park in pristojne organizacije za
varstvo naravne in kulturne dediščine. |
85. člen |
Karavanke
|
(1) V območju
Karavank, določenem v grafičnem prikazu v merilu 1:5000, so dopustni le
naslednji objekti in spremembe namembnosti: |
– za potrebe
kmetijstva, gozdarstva, lova in urejanja voda, |
– ureditev dela
kmetijskih objektov na planinah, gozdarskih in lovskih koč in nekdanjih
vojaških objektov v planinska zavetišča; |
novogradnje objektov
in novih komunikacij niso dopustne. |
(2) V obstoječi
stavbi nekdanje stražnice na parceli št. 1174/2 k.o. Rateče so dopustni
posegi za: |
– gostinstvo,
|
– šport in rekreacijo
ter |
– gozdarstvo in
lovstvo. |
Dozidave so dopustne
do 30% tlorisa nekdanje stražnice. Nadzidave in nove gradnje niso
dopustne. |
(3) Za obstoječe
kmetije na Srednjem vrhu so dopustne tudi novogradnje in ureditve
infrastrukture. |
V. KONČNE DOLOČBE |
86. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehata veljati: |
– odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje planskih celot J1, J2, J3 in J5 (Uradni
list RS, št. 15/91, 30/96 in 70/96), ki se nanašajo na plansko celoto J1
ter |
– zazidalni načrt
Pišnica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/96). |
87. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri
upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora,
pri krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na Upravni enoti
Jesenice. |
88. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
89. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 354/11-83/96 |
Kranjska Gora, dne
29. julija 1998. |
Župan |
Občine Kranjska Gora
|
Jože Kotnik l. r.
|
Predsednik
|
Občinskega sveta
|
občine Kranjska Gora |
Jože Zupančič l. r. |