|
|
Na podlagi 21. in 29. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 –
odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95
– obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97,
10/98 – odločba US, 74/98 in 12 in 16/99 – odločba US), 26. člena
zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96),
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in spremembe in
popravki) in 30. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99)
je Občinski svet občine Tržič na 8. seji dne 29. 12. 1999 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
|
|
o ravnanju s komunalnimi
odpadki v Občini Tržič |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
(namen odloka) |
|
|
|
S tem odlokom se ureja vrsta, zbiranje, odvažanje, odlaganje (v
nadaljevanju: ravnanje), način obračunavanja ter nadzor nad izvajanjem
tega odloka na območju Občine Tržič. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
(cilji ravnanja z odpadki) |
|
|
|
Cilji ravnanja z odpadki so: |
|
|
|
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov, |
|
|
|
2. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov, |
|
|
|
3. zajetje in ločeno zbiranje odpadnih materialov na izvoru nastanka po
sistemu ločenega zbiranja odpadkov, |
|
|
|
4. vračanje odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje), |
|
|
|
5. sprejemljivost ukrepov za okolje, |
|
|
|
6. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«, |
|
|
|
7. urejeno deponiranje ostankov odpadkov, |
|
|
|
8. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
(subjekti ravnanja z odpadki) |
|
|
|
Za okolju neškodljivo ravnanje s komunalnimi odpadki so odgovorni: |
|
|
|
– Občina Tržič, |
|
|
|
– pooblaščeni izvajalci javnih služb za ravnanje z odpadki in druge
osebe javnega prava kadar opravljajo dejavnost ali zadeve ravnanja z
odpadki (v nadaljevanju: izvajalci) na podlagi pogodbe občine, |
|
|
|
– povzročitelji obremenitev (v nadaljevanju: povzročitelji); to so
pravne in fizične osebe, ki so lastniki, uporabniki ali upravljavci
stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter površin, pri katerih
nastajajo komunalni odpadki ter s tem povzročajo obremenitve. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
(sistem ravnanja z odpadki) |
|
|
|
Na področju ravnanja z odpadki se vzpostavi naslednji sistem: |
|
|
|
– ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka ter prevažanje, sortiranje
in skladiščenje odpadkov, |
|
|
|
– vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo, |
|
|
|
– okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, |
|
|
|
– upravljanje urejenega občinskega odlagališča, |
|
|
|
– odlaganje preostalih odpadkov na urejenem odlagališču, |
|
|
|
– saniranje in odprava divjih odlagališč. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
(obveznost ravnanja z odpadki) |
|
|
|
Na celotnem območju Občine Tržič morajo biti v sistem ravnanja z odpadki
vključeni vsi lastniki uporabniki, oziroma upravljavci stanovanjskih
prostorov, poslovnih prostorov ter vseh drugih objektov, ne glede na
njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. |
|
|
|
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se v sistem ravnanja z
odpadki začasno ne vključijo tisti predvideni uporabniki storitev, do
katerih zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest izvajalci ne morejo
pripeljati s svojimi komunalnimi vozili, predvideni uporabniki storitev
pa ne morejo sami dostaviti posod za odpadke do najbližjega mesta. |
|
|
|
Te uporabnike storitev določi izvajalec v soglasju s strokovno službo
občinske uprave. |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
(opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki) |
|
|
|
Dejavnost ravnanja z odpadki opravljajo izvajalci po programu
gospodarnega ravnanja z odpadki v Občini Tržič, ki ga potrdi Občinski
svet občine Tržič v skladu s predpisi in s tem odlokom. |
|
|
|
Za izvajanje dejavnosti ravnanja z odpadki kot obvezne lokalne javne
službe se določi Komunalno podjetje Tržič, d.o.o., katero je kot javno
podjetje v večinski lasti Občine Tržič ter izpolnjuje vse predpisane
tehnične, sanitarne in druge standarde ter normative za opravljanje te
dejavnosti. |
|
|
|
II. VRSTE ODPADKOV |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
(komunalni odpadki) |
|
|
|
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo
v proizvodnih in storitvenih dejavnostih v bivalnem okolju ter na
površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi ter po svoji
sestavi heterogeni. |
|
|
|
Določbe tega odloka ne veljajo za posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne
snovi (ostanki zdravil, baterije, ostanki barv in topil, druge hitro
vnetljive, jedke, dražljive, radioaktivne ali strupene snovi, odpadno
olje, ostanki gnojil, ostanki herbicidov, insekticidov in pesticidov,
živalski ostanki), katere pa je povzročitelj dolžan v sodelovanju s
pooblaščenim proizvajalcem zbirati in začasno deponirati na ekološko
primeren način, določen s pravilniki sprejetimi na podlagi zakona o
varstvu okolja. |
|
|
|
Komunalni odpadki iz gospodinjstev so: |
|
|
|
1. trdni organski in anorganski odpadki (ostanki hrane – bioodpadki,
ohlajeni pepel, konzerve, steklo, keramika, porcelan, manjši kovinski,
tekstilni, papirni in plastični odpadki ), |
|
|
|
2. kosovni odpadki: pohištvo, gospodinjski stroji, ostanki vozil in
koles, hišna oziroma stanovanjska oprema (školjke, umivalniki, kadi), |
|
|
|
Posebni odpadki so: |
|
|
|
1. posebni odpadki iz industrije, obrti ali drugih dejavnosti, ki se pri
odlaganju lahko mešajo s komunalnimi odpadki, ne da bi povzročili škodo
okolju, vendar se zaradi svoje sestave, oblike in količine odlagajo pod
posebnimi pogoji. |
|
|
|
Odlaganje na javnem odlagališču komunalnih odpadkov je možno samo na
podlagi mnenja ustrezne strokovne institucije oziroma pristojne
inšpekcije in na podlagi sklenjene pogodbe z upravljavcem odlagališča. |
|
|
|
III. ZBIRANJE ODPADKOV |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
(zbirno in odjemno mesto) |
|
|
|
1. Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem
povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke in
plastične vreče. |
|
|
|
2. Odjemno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen in utrjen
prostor, od koder izvajalci redno odvažajo komunalne odpadke. Izvajalcu
mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta. |
|
|
|
3. Zbirno in odjemno mesto morata biti na istem prostoru, razen v
primeru če to onemogočajo tehnični ali drugi razlogi. Odjemno mesto je
ob vozni poti smetarskega vozila. |
|
|
|
4. Zbirna in odjemna mesta določijo izvajalci v soglasju s
povzročitelji. Zbirno in odjemno mesto je lahko, skupno za več
povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode. V spornih primerih
določi lokacijo zbirnega in odjemnega mesta pristojni občinski upravni
organ. |
|
|
|
5. V posameznih naseljih ali delih naselja so zaradi racionalizacije
ločenega zbiranja odpadkov postavljene posode v ekološke otoke. Ekološki
otok je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih
surovin za določen bivalni okoliš. Lokacijo določijo izvajalci in
občina. |
|
|
|
6. Povzročitelji, do katerih izvajalci zaradi odmaknjenosti od prevoznih
cest ne morejo priti, odlagajo odpadke v posebnih vrečah za odpadke.
Odpadke v vrečah so povzročitelji dolžni na dan odvoza dostaviti na
odjemno mesto. |
|
|
|
7. Povzročitelji iz predhodnega odstavka tega člena si morajo glede na
količino odpadkov pri izvajalcu priskrbeti ustrezno število plastičnih
vreč, letno pa najmanj 52 vreč. |
|
|
|
8. Posode za odpadke morajo biti postavljene na zbirno ali odjemno mesto
takoj ko izvajalci za določeno območje organizirajo odvoz odpadkov
oziroma takoj, ko se objekt prične graditi. |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
(pogoji za ureditev zbirnega in odjemnega mesta) |
|
|
|
Zbirno in odjemno mesto morata ustrezati funkcionalnim, estetskim,
higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem in ne smeta ovirati
ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
(vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest) |
|
|
|
Zbirna in odjemna mesta vzdržujejo povzročitelji odpadkov. |
|
|
|
Povzročitelji odpadkov ne smejo na posode za prepuščanje komunalnih
odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij pisati in
lepiti plakate. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
(ločeno zbiranje odpadkov) |
|
|
|
1. Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se uvede na celotnem
območju Občine Tržič in je obvezno za vse povzročitelje in izvajalce ter
se izvaja po potrjenem programu izvajalcev. |
|
|
|
2. Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru poteka po vrstah odpadkov, ki jih
je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. |
|
|
|
3. Izvajalci ločenega zbiranja odpadkov postavijo ustrezne tipizirane
posode po predloženem planu na ekološke otoke. Stroški za nabavo posod
in njihovo amortizacijo se zaračunajo v ceni zbiranja, odvoza,
recikliranja ter vgrajevanja teh odpadkov. |
|
|
|
4. Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane posode, skladno
z navodili izvajalcev. |
|
|
|
5. V posode za ločeno zbiranje odpadkov, je prepovedano odlagati
katerekoli druge odpadke. |
|
|
|
6. Začetek zbiranja ter spremembo načina zbiranja in odvažanja odpadkov
iz tega člena je izvajalec dolžan objaviti na običajen krajeven način in
povzročitelje o načinu ločenega zbiranja tudi natančno poučiti. |
|
|
|
7. Ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami v okviru opravljanja lokalne
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu:
javna služba) se nanaša na ločeno zbrane frakcije kot del komunalnih
odpadkov, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v
gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni
odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih. |
|
|
|
Ravnanje iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na tiste ločeno zbrane
frakcije, za katere je način zbiranja določen s posebnimi predpisi. |
|
|
|
8. V okviru opravljanja javne službe je treba zagotoviti, da se iz
celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki se v okviru opravljanja
javne službe zbirajo, izločajo ločene in nevarne frakcije. |
|
|
|
Izvajalec javne službe mora za izločanje ločenih frakcij zagotoviti: |
|
|
|
– ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij, |
|
|
|
– prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in na prevzemnih
mestih kosovnih odpadkov. |
|
|
|
Izvajalec javne službe mora za izločanje nevarnih frakcij zagotoviti: |
|
|
|
– ločeno zbiranje in prevzemanje v premičnih zbiralnicah nevarnih
frakcij, |
|
|
|
– prevzem opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne
snovi. |
|
|
|
9. V okviru javne službe je treba v naseljih urediti zbiralnice ločenih
frakcij, opremljene za ločeno zbiranje: |
|
|
|
– papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz
papirja ali lepenke, |
|
|
|
– drobne odpadne embalaže iz stekla, |
|
|
|
– drobne odpadne embalaže iz plastike ali sestavljenih materialov in |
|
|
|
– drobne odpadne embalaže iz kovine. |
|
|
|
Zbiralnice iz prejšnjega odstavka je treba praviloma urediti v
stanovanjskih območjih, pa tudi ob večjih trgovinah ali trgovskih
centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih. Na
območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja je treba
urediti zbiralnico na vsakih 500 prebivalcev. |
|
|
|
10. Izvajalec javne službe mora zbiralnice ločenih frakcij urediti in
vzdrževati tako, da: |
|
|
|
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere
vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo, |
|
|
|
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna
njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s
predpisi, |
|
|
|
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in |
|
|
|
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji skladno s 5. členom
odloka. |
|
|
|
Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije v zbiralnicah
redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali
odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in
razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa,
med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. |
|
|
|
11. V okviru javne službe je treba urediti zbirne centre, opremljene za
ločeno zbiranje: |
|
|
|
– papirja in lepenke vseh vrst in velikosti, vključno s transportno,
skupinsko in prodajno embalažo iz papirja in lepenke, |
|
|
|
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno s prodajno embalažo iz
stekla, |
|
|
|
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih
materialov, |
|
|
|
– drobno plastiko, |
|
|
|
– drobne odpadke iz kovin, |
|
|
|
– odpadkov kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
|
|
|
– lesa, vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
|
|
|
– lesa, vključno z odpadno embalažo iz lesa, |
|
|
|
– oblačil, |
|
|
|
– tekstila, |
|
|
|
– jedilnega olja in maščob, |
|
|
|
– barv, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
|
|
|
– detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
|
|
|
– baterij in akumulatorjev, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06
02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v
predpisu o ravnanju z odpadki, |
|
|
|
– električne in elektronske opreme, ki ne vsebuje nevarnih snovi in |
|
|
|
– kosovnih odpadkov. |
|
|
|
Zbirni centri so opremljeni tudi za prepuščanje odpadkov iz vrtov, kot
so trava, vejevje, listje, rože in drugi zeleni odrez in manjših količin
gradbenih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdrževanju
stanovanjskih prosorov in jih v zbirnem centru prepuščajo lastniki teh
prostorov. |
|
|
|
12. Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati
tako, da: |
|
|
|
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere
vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo, |
|
|
|
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in
začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali
odstranjevanje skladno s predpisi in |
|
|
|
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do
onesnaževanja okolja. |
|
|
|
Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru
zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali
odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in
razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa,
med prevozom pa ne prihaja do razstresanja odpadkov. |
|
|
|
13. Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpakdov na
območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbirni center,
z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen
način obvestiti o: |
|
|
|
– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra, |
|
|
|
– času obratovanja zbirnega centra, |
|
|
|
– ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo ali oddajajo, |
|
|
|
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij, |
|
|
|
– drugih pogojih za prevzem. |
|
|
|
14. V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število
prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno tudi
prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov. |
|
|
|
V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti
zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in
vsebuje nevarne snovi. |
|
|
|
Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj
štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in
načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način. |
|
|
|
15. V zvezi z opravljanjem javne službe je treba povzročitelje
komunalnih odpadkov redno obveščati in na druge načine seznanjati, da
naj: |
|
|
|
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih
prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcj ali zbirnih centrih, |
|
|
|
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v
premične zbiralnice nevarnih frakcij, |
|
|
|
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v
katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije, |
|
|
|
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje,
dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe, |
|
|
|
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki
tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v
sortirnici, |
|
|
|
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne
frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način,
tako kot je predpisano, |
|
|
|
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih
in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih in |
|
|
|
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos
vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za
ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. |
|
|
|
16. Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se odpadna embalaža, ki
se kot ločene frakcije izloči z ločenim zbiranjem v zbiralnicah ločenih
frakcij in zbirnih centrih redno oddaja družbi za ravnanje z odpadno
embalažo. |
|
|
|
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za odpadno embalažo, onesnaženo z
nevarnimi snovmi, ki se kot nevarne frakcije izloči z ločenim zbiranjem
v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. |
|
|
|
Oddajanje odpadne embalaže iz prejšnjega odstavka družbi za ravnanje z
odpadno embalažo je za izvajalca javne službe brezplačno. |
|
|
|
17. Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je stehtana vsaka
pošiljka: |
|
|
|
– odpadne embalaže, katero skladno s prejšnjim členom odda družbi za
ravnanje z odpadno embalažo, |
|
|
|
– ločene frakcije, ki gre v predelavo in |
|
|
|
– nevarne frakcije, ki gre v predelavo ali odstranjevanje. |
|
|
|
Za vsako pošiljko iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe
pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta
predpisan. |
|
|
|
18. Izvajalec javne službe mora ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami
zagotavljati skladno s programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami,
v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja
storitev. |
|
|
|
Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o: |
|
|
|
– naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve
javne službe, |
|
|
|
– celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju
izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih
frakcij, |
|
|
|
– zbiralnicah ločenih frakcij, |
|
|
|
– prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico, |
|
|
|
– tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene frakcije ter označbi
zbiralnic iz zbirnih centrov, |
|
|
|
– pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, |
|
|
|
– prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v
gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, |
|
|
|
– vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje
onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, |
|
|
|
– rednemu obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev
komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij, |
|
|
|
– načinu oddajanja ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža,
družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže. |
|
|
|
Če je izvajalec javne službe javno podjetje, mora biti program iz prvega
odstavka tega člena sestavni del predpisanega programa za obvladovanje
kakovosti poslovanja. |
|
|
|
19. Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o: |
|
|
|
– naseljih, kjer zagotavlja stalno ali občasno ločeno zbiranje ločenih
frakcij ter kosovnih odpadkov, |
|
|
|
– celotni količini zbranih komunalnih odpadkov, |
|
|
|
– količinah izločenih ločenih ali nevarnih frakcij, |
|
|
|
– količini in vrstah nevarnih frakcij, oddanih predelovalcem, |
|
|
|
– količini in vrstah ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna
embalaža, oddanih družbi za ravnanje z odpadno embalažo. |
|
|
|
Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so tudi potrjeni evidenčni
listi in potrdila iz 17. točke. |
|
|
|
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidenci za posamezno
koledarsko leto hraniti najmanj pet let. |
|
|
|
Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja,
najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o ravnanju z
ločeno zbranimi frakcijami za preteklo koledarsko leto. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
(vrste posod za odpadke) |
|
|
 |
Povzročitelji morajo skladno z določili tega odloka ter navodili
izvajalcev odpadke odlagati v: |
|
|
|
1. tipizirane plastične in kovinske posode volumna 120, 240, 550, 770,
1000 in 1100 litrov, |
|
|
|
2. tipizirane kovinske kesone (zaboje) volumna 4–8 m3, |
|
|
|
1. gospodinjstva: v tipitizirane plastične in kovinske posode volumna
120, 240, 550, 770, in največ 1100 litrov, |
|
|
|
2. obrtniki, industrija: tipitizirane plastične in kovinske posode
volumna 550, 770, 1100 litrov če dopuščajo prostorske ureditve
tipitizirane kovinske kesone (zaboje 4–8m3). |
|
|
|
3. posebne vrečke, ki jih določi izvajalec po programu samo, kolikor se
ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odloka, |
|
|
|
4. tipizirane velike kovinske odprte kesone volumna do 20 m3 za kosovne
odpadke. |
|
|
|
Vrsto, število in volumen posod za odpadke določijo izvajalci v
programu, v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja, dostopnostjo
oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev, pogostostjo odvozov ter strukturo
in vrsto odpadkov. Velikost posode mora zagotavljati najmanj enotedensko
nemoteno odlaganje odpadkov. |
|
|
|
Če se komunalni odpadki ne dajo ali jih je težko odlagati v tipizirane
posode za odpadke, mora uporabnik skleniti z izvajalcem pogodbo, v
kateri se določi drug način odlaganja, ki pa ne sme biti v nasprotju z
veljavnimi obstoječimi predpisi. |
|
|
|
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi tudi višina in način plačila
stroškov tovrstnega odlaganja. |
|
|
|
Inšpekcijski organ lahko z odločbo določi vrsto, število in volumen
posod, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
(prepoved nepravilnega odlaganja v posamezne posode) |
|
|
|
V tipizirane posode za odpadke je prepovedano odlagati: |
|
|
|
1. večje količine gradbenega materiala, kamenja ali zemlje, |
|
|
|
2. večje kosovne odpadke (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji,
kolesa, vozila, hišna in stanovanjska oprema), |
|
|
|
3. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
|
|
|
4. odpadke v tekočem stanju, |
|
|
|
5. kužen odpadni material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
|
|
|
6. tleče lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke,
dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ki se morajo, odlagati v
skladu s pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo
nevarne snovi in so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni odpadki, |
|
|
|
7. neohlajene ogorke, |
|
|
|
8. večje vejevje, |
|
|
|
9. embalažo sredstev za varstvo rastlin (embalažo zbirajo trgovci, kjer
je bilo sredstvo nabavljeno). |
|
|
|
Na zbirnih in odjemnih mestih ter ekoloških otokih je prepovedano
odlagati organske odpadke iz okrasnih vrtov, rastlinjakov, in
zelenjavnih vrtov (trava, listje, zelenjavni odpadki), ki se morajo
kompostirati na mestu izvora ali odlagati v zato namenjene posode za
biološke odpadke. |
|
|
|
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven posode ter brskanje in
razmetavanje odpadkov iz vseh vrst posod za odpadke. |
|
|
|
Inšpekcijski organ lahko z odločbo prepove odlaganje odpadkov na podlagi
prejšnjih treh odstavkov tega člena. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
(praznjenje posod) |
|
|
|
Povzročitelji so dolžni v času odvoza posode za odpadke in tipizirane
vreče za odpadke, razen tipizirane velike zabojnike pripeljati z
zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj.
Povzročitelji so ne glede na letni čas dolžni omogočiti dostop do posod
za odpadke. |
|
|
|
Izvajalci so dolžni izprazniti tipizirane posode tako, da ne ovirajo
prometa, ne onesnažijo prostora in ne poškodujejo posode in okolice,
kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalci onesnažijo odjemno mesto,
so ga dolžni takoj pospraviti, poškodovano posodo pa nadomestiti z novo. |
|
|
|
Povzročitelji so dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah, ki
na podlagi meril za oblikovanje cen odvoz odpadkov vplivajo na ceno
odvoza. |
|
|
|
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da morajo povzročitelji
na dan odvoza odpadkov prestaviti posode za odpadke z zbirnega mesta na
odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
(organiziranje prireditev) |
|
|
|
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev ter aktivnosti na
prostem morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja
prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke. Po končani
prireditvi morajo poskrbeti, da bo prireditveni prostor očiščen in da bo
izvajalec odpeljal odpadke na odlagališče najkasneje v 24 urah po
končani prireditvi. |
|
|
|
Organizatorji iz prvega odstavka tega člena morajo pri pripravi za
organizacijo prireditve na prostem predložiti tudi potrdilo o
opremljenosti prireditvenega prostora z ustreznimi posodami za odpadke
in o odvozu odpadkov. |
|
|
|
Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več
kot 1000 udeležencev, je treba na kraju prireditve zagotoviti ureditev
posebnih zabojnikov vsaj za ločeno zbiranje ločenih frakcij devete točke
11. člena tega odloka, tako da jih organizator prireditve izvajalcu
javne službe odda ločeno od ostalih odpadkov. |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
(postavitev košev) |
|
|
|
Upravljavci trgovinskih in gostinskih lokalov, športnih objektov, javnih
zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na
njih postaviti koše za odpadke. |
|
|
|
Lastniki oziroma uporabniki objektov in površin iz prvega odstavka tega
člena so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati
v tipizirane posode za odpadke. |
|
|
|
Odpadke na javnih površinah je dolžan odstranjevati upravljavec javne
površine. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
(obveznost posredovanja podatkov o odpadkih) |
|
|
|
K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje
gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetnika ali druge
gospodarske družbe) mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca, da je
povzročitelj prijavljen za odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom in da
že ima ustrezno tipsko posodo za lastne potrebe. |
|
|
|
Ob prijavi za odvoz odpadkov, je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti
predvidene vrste in količine odpadkov. |
|
|
|
Šele na podlagi izdanega potrdila izvajalca pristojna upravna enota izda
povzročitelju odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske
dejavnosti. |
|
|
|
Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov
način ravnanja z odpadki v skladu z odlokom. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
(ravnanje s posodami za odpadke) |
|
|
|
Izvajalci so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo
inšpektorja ter ustrezne službe v občini čistiti, razkuževati in
vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi
ali rabljenimi. |
|
|
|
Nosilci stroškov čiščenja, razkuževanja in vzdrževanja posod za odpadke
so povzročitelji. Prav tako so dolžni plačevati stroške popravila
oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je
bila odtujena, razen v primeru, da posodo poškoduje izvajalec. |
|
|
|
Inšpekcijski organ lahko na podlagi prvega odstavka tega člena izvajalcu
z odločbo naloži čiščenje, razkuževanje, vzdrževanje, popravljanje in
nadomeščanje dotrajanih posod. |
|
|
|
Izvajalec za zbiranje in transport odpadkov je dolžan posode za odpadke
po potrebi ali na zahtevo povzročiteljev komunalnega nadzornika oziroma
pristojnega inšpektorja očistiti in vzdrževati, jih sproti popravljati
ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
(ravnanje s kosovnimi odpadki) |
|
|
|
Zbiranje kosovnih odpadkov se izvaja po krajevnih skupnostih na vnaprej
določenih mestih. |
|
|
|
Zbiranje kosovnih odpadkov se objavi na krajevno običajni način. Kosovne
odpadke zbirajo in hranijo povzročitelji na ustreznih mestih doma, v
času organiziranega odvoza, ki je najmanj enkrat letno pa jih pripeljejo
na določena odjemna mesta. |
|
|
|
Kosovni odpadki se lahko odlagajo na deponiji v času, ko je ta odprta.
Deponiranje se zaračunava po m3 odpadkov. |
|
|
|
V spomladanski akciji čiščenja in zbiranja kosovnih odpadkov, ki naj bi
trajalo predvidoma tri tedne, je odlaganje kosovnih odpadkov brezplačno. |
|
|
|
Izvajalci so dolžni ob odvozu kosovnih odpadkov odjemno mesto očistiti. |
|
|
|
Kosovne odpadke lahko odvažajo tudi povzročitelji sami, v dogovoru z
izvajalci, vendar morajo za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično
ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje,
prevažanje in praznjenje na način, ki omogoča takšno nakladanje,
prevažanje in praznjenje. |
|
|
|
IV. ODVAŽANJE IN ODLAGANJE ODPADKOV |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
(pogostnost odvozov) |
|
|
|
Izvajalci so dolžni posode, kesone in vreče za odpadke prazniti skladno
s programom oziroma razporedom odvoza, ki ga pripravijo izvajalci in ki
ga potrdi Občinski svet občine Tržič. |
|
|
|
Razpored se objavi v javnih občilih in na krajevno običajen način.
Razpored mora ustrezati strukturi in količini posameznih odpadkov, in
sicer je izvajalec dolžan posode z odpadki v katerih se zbira biološka
frakcija, odvažati v zimskem času najmanj dvakrat mesečno, v letnem času
pa najmanj enkrat tedensko, posode v katerih se zbirajo sekundarne
surovine in ostanki ločenega zbiranja pa enkrat mesečno. |
|
|
|
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu
(sneg, prekop dovoza ipd.), so izvajalci dolžni opraviti odvoz
najkasneje v naslednjih dveh delovnih dnevih po prenehanju ovire oziroma
praznikih. |
|
|
|
Inšpekcijski organi lahko v primeru neupoštevanja tega člena izvajalcem
z odločbo odredijo odvoz odpadkov. |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
(način odvoza) |
|
|
|
Izvajalci smejo odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi
vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje, odvažanje in
praznjenje. |
|
|
|
Manjše količine komunalnih odpadkov iz 7. člena tega odloka – merilo je
prikolica za osebni avto, lahko odvažajo na odlagališče tudi
povzročitelji sami, če so vključeni v redni odvoz. |
|
|
|
Kolikor posoda za odpadke ne zadošča povzročiteljevi količini odpadkov,
inšpekcijski organ z odločbo naloži povzročitelju dobavo dodatne posode
v skladu z dogovorom z izvajalcem. |
|
|
|
Inšpekcijski organ lahko zahteva od izvajalca, da odvaža odpadke le s
posebej urejenimi komunalnimi vozili. |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
(odlaganje odpadkov) |
|
|
|
Izvajalci in povzročitelji morajo odpadke odlagati na zato dejavnost
določeno odlagališče odpadkov. Odlagališče odpadkov za Občino Tržič je
centralna deponija v Kovorju. |
|
|
|
Izvajalec javne službe ravnanja z odpadki je dolžan urediti deponijo za
odlaganje nenevarnih in inertnih odpadkov v Kovorju v skladu s
pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00) najkasneje
do 31. 12. 2008, kolikor bo izvajalec javne službe imel na razpolago
finančna sredstva, potrebna za sanacijo. |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
(sprejemljivost odlagališča odpadkov) |
|
|
|
Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki jih dovoljuje
veljavni poslovnik odlagališča in obstoječi veljavni zakonski predpisi. |
|
|
|
Drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov, razen
odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalci
pridobijo ustrezno mnenje pooblaščene institucije. |
|
|
|
Inšpekcijski organi lahko z odločbo na odlagališču prepovedo odlaganje
odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja
strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod
posebnimi pogoji. |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
(odlaganje odpadnega gradbenega materiala in jalovine) |
|
|
|
Na deponiji nenevarnih odpadkov v Kovorju je poleg nenevarnih odpadkov
dovoljeno odlagati še gradbeni material in jalovino, ki se uporablja kot
prekrivni material. |
|
|
|
Odpadne inertne (nedejavne) gradbene materiale in jalovino je z
dovoljenjem pristojnega organa občinske uprave dopustno uporabiti za
izravnave pri urejanju okolij (sanacijo opuščenih kamnolomov) oziroma
cestišč. |
|
|
|
Odlaganje gradbenih materialov in jalovine ne sme ogrožati podtalnice,
vodotokov ter virov pitne vode. |
|
|
|
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovejo odlaganje odpadnega
materiala in jalovine, ki se odlagajo brez, oziroma v nasprotju z
določili dovoljenja pristojnega organa, oziroma odredijo potrebne ukrepe
za sanacijo in vrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
(obratovalni čas) |
|
|
|
Povzročitelji in izvajalci lahko odpadke pripeljejo na odlagališče le v
obratovalnem času odlagališča in jih lahko odložijo le na mestu, ki ga
določi upravljavec odlagališča. |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
(odlaganje odpadkov izven odlagališča) |
|
|
|
Kdor odloži odpadke izven območja odlagališča, jih je dolžen na svoje
stroške odstraniti in pripeljati na odlagališče pod pogoji in na način,
ki ga predpišejo pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
|
Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke lastnik zemljišča na
zahtevo in v roku, ki ga določi inšpekcijski organ. |
|
|
|
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovejo odlaganje odpadkov, ki
niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja strokovne
institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi
pogoji. |
|
|
|
27. člen |
|
|
|
(kurjenje odpadkov) |
|
|
|
Sežiganje suhih odpadkov iz vrtov v majhnih količinah, ki nastajajo na
hišnih vrtovih, je dovoljeno samo podnevi, vendar tako, da sežiganje ne
traja dlje kot dve uri. Pri sežiganju suhih odpadkov iz vrtov je treba
preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima,
širjenja ognja in letenja isker izven mesta sežiganja. |
|
|
|
Prepovedano je kuriti komunalne odpadke na prostem ali obrobnih
kuriščih, kjer bi zaradi nepopolnega izgorevanja prihajalo do nastanka
emisij škodljivih za okolje. Taki odpadki so guma, plastika, tekstil,
embalaža z ostanki barv, lakov, ostanki ivernih plošč in drugi leseni
odpadki, ki vsebujejo kemikalije. |
|
|
|
Prepovedano je oddajati industrijske in druge odpadke prebivalcem Občine
Tržič, za naravno kurjenje v drobnih kuriščih, razen če je z mnenjem
pristojne strokovne institucije dokazano, da pri kurjenju teh odpadkov
ne prihaja do kakršnegakoli škodljivega vpliva na okolje. |
|
|
|
V. OBRAČUN RAVNANJA Z ODPADKI |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
(določanje cen) |
|
|
|
Cene za ravnanje z odpadki se določijo skladno z veljavnimi predpisi, in
so jo dolžni plačevati vsi povzročitelji s stalnim in začasnim
prebivališčem v Občini Tržič, za katere je organizirano ravnanje z
odpadki po tem odloku. |
|
|
|
Cene se oblikujejo za vse povzročitelje enotno in vsebujejo tudi stroške
odlaganja in ravnanja z ločeno zbranimi odpadki. |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
(načelo »povzročitelj plača«) |
|
|
|
Stroške zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov so dolžni plačevati vsi
povzročitelji s stalnim ali začasnim prebivališčem v Občini Tržič, za
katere je organiziran odvoz. |
|
|
|
30. člen |
|
|
|
(način obračuna ravnanja z odpadki) |
|
|
|
Cene za ravnanje s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev se določijo na
osnovi stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi in
v soglasju z občinskim svetom Občine Tržič oziroma na osnovi določil
pogodbe med Občino Tržič in izvajalcem. Obračunavajo se po prostornini
odpadkov , ki se deponirajo. Cene za ravnanje s komunalnimi odpadki iz
gospodinjstev vključuje: |
|
|
|
– stroške zbiranja in odvoza odpadkov, |
|
|
|
– stroške ravnanja z odpadki na odlagališču in |
|
|
|
– stroške odlaganja odpadkov na odlagališču. |
|
|
|
Cene za ravnanje z komunalnimi odpadki iz storitvenih, poslovnih,
obrtnih in proizvodnih dejavnosti se obračunavajo po prostornini
odpadkov, ki se deponirajo, formirajo pa se na podlagi pogodbenega
odnosa med povzročitelji odpadkov in izvajalcem. |
|
|
|
Če povzročitelj odpadkov ne zbira ločeno, so izvajalci upravičeni
zaračunati stroške tudi za tiste odpadke, ki so nesortirani. |
|
|
|
Povzročiteljem, ki pripeljejo odpadke sami na odlagališče se stroški
odlaganja odpadkov zaračunajo po m3 po veljavni ceni, ki je določena za
odlaganje brez javno organiziranega prevoza. |
|
|
|
31. člen |
|
|
|
(sprememba podatkov) |
|
|
|
Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki sporočijo povzročitelji
izvajalcem podatke, ki so potrebni za obračun storitve in njihove
spremembe v roku, ki ga ti določijo. |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
(pridobivanje podatkov) |
|
|
|
Če povzročitelji v roku, ki ga določijo izvajalci, ne sporočijo
zahtevanih podatkov, si izvajalci lahko pridobijo podatke iz
razpoložljivih uradnih evidenc. |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
(sklenitev pogodbe) |
|
|
|
Povzročitelji odpadkov iz zadnjega odstavka 7. člena, tretjega odstavka
12. člena in drugega odstavka 30. člena odloka o ravnanju s komunalnimi
odpadki v Občini Tržič, sklenejo z izvajalcem pogodbo o odvozu in
odlaganju odpadkov. Sklenitev pogodbe je obvezna. |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
(obveznost plačila) |
|
|
|
Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko
začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju ali ko se
povzročitelji vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne
prostore. |
|
|
|
VII. NADZOR |
|
|
|
35. člen |
|
|
|
(izvajanje nadzora) |
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem odločb tega odloka opravljajo: inšpektor za
okolje, zdravstveni inšpektor, komunalni redar in pristojne občinske
službe, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih
pooblastil. |
|
|
|
Organi, navedeni v prvem odstavku tega člena lahko pri opravljanju
nadzora izdajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je
zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. |
|
|
|
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z
odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja tega odloka so
dolžni kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji. |
|
|
|
VIII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
(denarne kazni za izvajalce) |
|
|
|
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekrške
pravna oseba – izvajalec, če: |
|
|
|
1. ne izvaja odvoza odpadkov v skladu z 20. členom, |
|
|
|
2. ne očistijo odjemnega mesta, ki so ga pri praznjenju posod za odpadke
onesnažili (10. člen), |
|
|
|
3. po potrebi ali na zahtevo ustrezne službe v občini ali pristojne
inšpekcijske službe ne čistijo, razkužujejo in vzdržujejo posod za
odpadke (18. člen), |
|
|
|
4. ne praznijo posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (20. člen), |
|
|
|
5. ne opravijo odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po
prenehanju ovire ali višje sile (20. člen), |
|
|
|
6. odvažajo odpadke z neprimernimi vozili (21. člen), |
|
|
|
7. ne organizirajo odvoza kosovnih odpadkov skladno z naročilom
naročnika (19. člen), |
|
|
|
7a. ne organizirajo zbiranja in odvažanja nevarnih frakcij s premično
zbiralnico (19.a člen) |
|
|
|
8. odlagajo odpadke izven določenega odlagališča oziroma mesta na
odlagališču, ki ga določijo upravljavci, odlagajo na odlagališče
komunalnih odpadkov nepomembne odpadke in odpadke za katere niso
pridobili strokovnega mnenja (26. člen), |
|
|
|
9. ne ugotavlja nepravilnega ravnanja z odpadki in kršitelja ne
prijavijo pristojni inšpekciji ali pristojni občinski službi (35. člen). |
|
|
|
Z denarno kaznijo 50.000–100.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba
izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
(denarne kazni za povzročitelje) |
|
|
|
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek
posameznik, če kot povzročitelj: |
|
|
|
1. ravna v nasprotju s 5. členom tega odloka, |
|
|
|
2. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta v skladu z navodili izvajalca
(10. člen), |
|
|
|
3. ne odlaga odpadkov v skladu z 11. členom odloka o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Tržič |
|
|
|
4. odlaga odpadke izven posod za odpadke ali izven odlagališč odpadkov
(26. člen), |
|
|
|
5. odlaga odpadke v nasprotju s 13. členom odloka, |
|
|
|
6. v času odvoza ne pripelje posod za odpadke na odjemno mesto in jih po
izpraznitvi ne vrne na zbirno mesto (14. člen), |
|
|
|
7. ne vzdržuje čistoče na zbirnih, odjemnih mestih, dovoznih poteh ali v
zimskem času ne omogoči dostopa do posod za odpadke (14. člen), |
|
|
|
8. kdor kuri komunalne odpadke na prostem ali obrobnih kuriščih (27.
člen). |
|