Na podlagi 62. člena Zakona o urejanju prostora - ZUReP - 1 (Ur. list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 6/99 in 4/01) je Občinski svet občine Pesnica na svoji 5. redni seji, dne 17. junija 2003, sprejel

ODLOK

o ureditvenem načrtu za del naselja Pernica v občini Pesnica

I. Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se sprejme Ureditveni načrt za del naselja Pernica v občini Pesnica, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 248/2002.

2. člen

Ureditveni načrt zraven odloka vsebuje tudi tekstualno in grafično gradivo:

- splošni del: izjave in pogoji,

- tekstualno gradivo z vsebino:

Uvod

1 Prostorske sestavine planskih aktov občine Pesnica

2 Analiza naravnih in ustvarjenih razmer območja

3 Pogoji za urejanje prostora

3.1 Urbanistični koncept in podrobnejši opis posegov

3.2 Potrebni infrastrukturni objekti in naprave za delovanje predlaganih posegov in ureditev

3.3 Ureditev zelenih površin

3.4 Pogoji za varovanje kulturne dediščine

3.5 Prometna ureditev

3.8 Vplivi na okolje

3.7 Pogoji izvedbe načrtovanih posegov z vidika varovanja okolja

4 Etapnost in tolerance izvajanja ureditvenega načrta

5 Ocena stroškov urejanja stavbnih zemljišč.

Grafično gradivo s prikazi:

1 Izsek iz prostorskih ureditvenih pogojev v občini Pesnica - načini urejanja M 1:25000

2 Izsek iz dolgoročnega plana občine Maribor - Pesnica (1986-2000) M 1:5000

3 Navezava območja na širše prometno omrežje M 1:25000

4 Inventarizacija obstoječega stanja M 1:1000

5 Valorizacija in plan rušitev M 1:1000

6 Ureditvena situacija M 1:1000

7 Karakteristični prerezi M 1:1000

8 Urbanistično oblikovalski pogoji M 1:1000

9 Prometna situacija M 1:1000

10 Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez M 1:1000

11 Načrt gradbenih parcel M 1:1000

12 Tehnični elementi za zakoličenje objektov M 1:1000

13 Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav M 1:1000

14 Uradna katastrska kopija M 1:1000.

II. Meja in opis območja urejanja

3. člen

Območje obdelave je del ureditvenega območja naselja Pernica, ki se nahaja med traso avtoceste Maribor - Lenart in avtotrgovino Jagodič na severu, pokopališčem znotraj ureditvenega območja naselja na jugu, picerije Napoli na vzhodu in rekreacijsko športnimi površinami na zahodu.

Velikost območja meri 19.2 ha.

Znotraj meje območja, ki se bo urejalo s predmetnim zazidalnim načrtom, so naslednje parcele ali deli parcel, vse k.o. Pernica:

1, 3/1, 3/2, 3/5, 3/7, 3/8, 3/9, 3/10, 6, 10/2, 10/3, 10/9, 10/10, 10/13, 10/19, 66/1, 66/2, 66/3, 66/4, 66/5, 66/6, 66/7, 66/8, 66/9, 66/10, 66/11, 66/12, 66/13, 66/14, 66/15, 72/1, 72/2, 72/3, 72/4, 72/5, 72/6, 72/7, 72/8, 72/9, 73, 74, 75/1, 81/5, 81/6, 83/1, 83/2, 84/1, 84/3, 84/4, 84/5, 87/1, 87/2, 87/3, 87/4, 87/5, 87/8, 87/10, 87/11, 87/12, 87/13, 87/14, 87/15, 87/16, 87/17, 87/18, 87/19, 88/1, 88/2, 88/3, 89/1, 89/2, 89/4, 89/5, 89/6, 89/7, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4, 91/5, 91/6, 91/7, 91/8, 91/9, 92/5, 92/8, 92/9, 350, 353/1, 353/2, 353/3, 353/4, 353/10, 353/13, 353/14, 354/3, 354/4, 354/6, 355/2, 356/1, 356/2, 361/1, 362, 375/1, 375/4, 375/5, 375/6, 375/7, 375/8, 375/9, 375/10, 376, 377/1, 377/2, 377/3, 377/4, 380/1, 381, 382, 383/1, 383/2, 383/3, 383/4, 383/5, 385, 393/2, 395, 398/2, 398/3, 398/4, 398/5, 399/2, 399/3, 399/4, 399/5, 399/6, 399/7, 400/3, 400/4, 403/1, 403/2, 403/3, 409, 425/2, 425/5, 427.

III. Funkcija območja

4. člen

Območje, ki se ureja z ureditvenim načrtom ima centralni značaj. Dejavnosti obstoječih objektov so podrobneje prikazane v grafičnih prilogah, karta št. 4 "Inventarizacija stanja" in so sledeče:

- stanovanjske,

- poslovne,

- trgovske,

- gostilniške,

- servisne,

- izobraževalne,

- kulturne,

- upravne,

- obrtne in

- rekreacijske.

Naselje je razdeljeno na morfološke enote, v katerih je določena podrobnejša funkcija oziroma namenska raba:

morfološka enota I - centralne dejavnosti,

morfološka enota II - kulturno izobraževalne, socialne in rekreacijske dejavnosti,

morfološka enota III - stanovanjske in stanovanjsko dopolnilne dejavnosti,

morfološka enota IV - stanovanjske in stanovanjsko dopolnile dejavnosti,

morfološka enota V - zelene površine in pokopališče,

morfološka enota VI - obrtno industrijske dejavnosti.

IV. Urbanistični pogoji in pogoji za oblikovanje

5. člen

Grafične priloge ureditvenega načrta prikazujejo:

- razporeditev obstoječih in predvidenih ter možnih nadomestnih objektov in odprtih površin,

- namembnost objektov in odprtih prostorov,

- maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,

- smeri dostopov in dovozov,

- usmeritve za prenovo grajene strukture in oblikovanje novih objektov,

- ureditev utrjenih in zelenih površin.

V. Objekti predvideni za rušenje

6. člen

Objekti predvideni za rušitev se nahajajo na naslednjih parcelnih številkah:

- 403/1, 383/1, 403/2, 91/8, 354/4, 10/13, 353/14, 353/2, 66/11.

VI. Funkcionalno oblikovalski pogoji

7. člen

Horizontalni gabariti so razvidni iz grafičnih prilog št. 6 "Ureditvena situacija" in št. 7 "Urbanistično oblikovalski pogoji", vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 8 "karakteristični vzdolžni in prečni prerezi".

8. člen

Pogoji za izrabo zemljišča

FIZ- faktor izrabe zemljišča je razmerje med vsoto vseh bruto etažnih površin in stavbnim zemljiščem.

V morfoloških enotah I, II in V ohranjamo obstoječi faktor pozidave. V teh območjih so novogradnje razvidne iz grafične priloge št. 6 "Ureditvena situacija".

V morfoloških enotah III in IV (stanovanjske in stanovanjsko dopolnilne dejavnosti) je faktor izrabe najmanj 0,2 in največ 0,4. Najmanj 50% zemljišča mora biti ozelenjenega.

V morfološki enoti VI (obrtno industrijske dejavnosti) je faktor izrabe najmanj 0,3 in največ 0,7.

9. člen

Opis načrtovanih objektov

Morfološka enota I:

- Predvidenih je sedem novogradenj: dve na novem trgu (poslovno stanovanjska objekta), ena tik za krožiščem (poslovni objekt), ena za gostilno (poslovno stanovanjski objekt), dve na skrajnem vzhodnem robu naselja (trgovsko - poslovna objekta) in en stanovanjski objekt.

- Potrebna je rekonstrukcija trgovine, gospodarskega objekta ob stari strugi reke Pesnice in v primeru spremembe namembnosti tudi objekta za župniščem.

- Za rušitev je predviden prizidek objekta južno od gostilne.

Morfološka enota II:

- Predvidene so tri novogradnje: etapna novogradnja osnovne šole in športne dvorane ter gradnja klubskega objekta ob športnem parku (garderobe, sanitarije, gostinski programom in pisarna).

- Oblikovno je treba rekonstruirati gasilski dom in vrtec.

Morfološka enota III:

- Predvidenih je sedem novogradenj stanovanjskih objektov z dopolnilnimi dejavnostmi ali samo stanovanjskih objektov. Vsi objekti imajo lahko pritlične garaže ob glavnem objektu.

Morfološka enota IV:

- Predvidenih je pet novogradenj stanovanjskih objektov z dopolnilnimi dejavnostmi ali samo stanovanjskih objektov in ena rušitev, ki ustvari prostor za novogradnjo.

- Vsi novi objekti imajo garaže predvidene v objektih.

Morfološka enota VI:

- Predvidena je novogradnja enega obrtno proizvodnega objekta in dveh stanovanjskih objektov z dopolnilnimi dejavnostmi ali samo stanovanjskih objektov.

- Oblikovno je treba rekonstruirati objekte, ki niso oblikovani v skladu z oblikovnimi določili tega odloka.

Ob glavni cesti je treba načrtovati avtobusni postaji, ki naj imata predviden tudi zaprti del.

10. člen

Pogoji za oblikovanje objektov

Tlorisi novogradenj naj bodo v razmerju od 1:1,5 do 1:2.

Fasade so svetlih zemeljskih tonov, nekatere površine so lahko vertikalno opažene z lesom. Poudarjeno oblikovane morajo biti pročelne fasade, na katerih je obvezna uporaba visoko kvalitetnih materialov.

11. člen

Strehe

Strehe morajo biti praviloma dvokapnice v naklonu 35°- 40°strmimi nakloni, razen:

- nad sestavljenimi tlorisi, kjer so možne tudi večslemenske in večkapne strehe,

- če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m; morfološka enota IV - obrtno industrijske dejavnosti, stanovanjsko dopolnile dejavnosti in morfološka enota II - kulturno izobraževalne, socialne in rekreacijske dejavnosti,

- pri zamenjavi kritine je izjemoma dovoljen drugačen naklon strehe, kot je predpisano s tem odlokom.

Dvokapne strehe morajo biti oblikovane simetrično. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.

Strehe pomožnih objektov, ki so oblikovani kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje prek pomožnega v enakem naklonu, kot ga ima osnovna streha oziroma se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Kritina mora biti na vseh objektih temnih barv. V morfološki enoti I – centralne dejavnosti je na vseh objektih obvezna opečna kritina.

Pri zamenjavi kritine je izjemoma dovoljen drugačen naklon strehe, kot je predpisano s tem odlokom.

Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, pri čemer morajo strešine imeti enak naklon kot osnovni objekt. Celotna širina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe.

12. člen

Kleti

Po predhodno pridobljenih geotehničnih soglasjih so dovoljene tudi vkopane ali polvkopane kleti. Polvkopane kleti lahko gledajo 1,5 metra iz zemlje. Pri poslovno stanovanjskih objektih na »Novem trgu« so dovoljene samo popolnoma vkopane kleti.

13. člen

Dozidave in nadzidave

Dozidave in nadzidave se morajo proporcionalno skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovnim delom oblikovati celovito prostorsko kompozicijo.

14. člen

Dostopi

Do vseh objektov morajo biti zagotovljeni dostopi z najbližje javne poti oziroma tako kot je označeno v grafičnih prilogah. Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno-varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe.

Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic izvedena tudi položna klančina.

15. člen

Prenova

Ne glede na vrsto prenove veljajo za vse oblike posegov enaki pogoji kot za oblikovanje novogradenj ob upoštevanju pogojev pristojnih služb ter vrsto prenove. Pri posegih prenove kulturnega spomenika si mora investitor pridobiti kulturno-varstvene pogoje pred izdelavo projektne dokumentacije ter kulturno-varstveno soglasje na projektno dokumentacijo pred izdajo gradbenega dovoljenja.

16. člen

Rušitev

V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je treba ohranjeni in nov del objekta povezati v celovito oblikovno stavbno maso z usklajeno proporcijsko zasnovo in kompozicijsko skladnostjo fasad, tlorisov in strešin.

17. člen

Ograje

Ograje ne smejo presegati višine 2,0 m. Oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel s krajevno značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi naravnimi gradivi.

Dopustna je izvedba ograj z živimi mejami in žičnim jedrom (primerne avtohtone drevesne oziroma grmovne vrste).

V območjih varovanja premoženja (proizvodna območja, manipulativne površine) ter športnih in vzgojno-varstvenih objektih (šola – vrtec) so dopustne ograje višje nad 2,0 m, ki so lahko tudi žične.

Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno varstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.

18. člen

Brežine in oporni zidovi

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba varovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je treba zavarovati pred erozijo in jih ozeleniti. V primerih strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna je treba uporabljati za zavarovanje takšne elemente, ki omogočajo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.

Betonski oporni elementi morajo biti arhitekturno oblikovani in obloženi z avtohtonim kamnom.

19. člen

Druge prostorske ureditve

V sklopu krožišča, se na vizualno izpostavljene površine, ki so za gradnjo neprimerne, postavi poudarjeno prostorsko znamenje – kulturno obeležje značilno za naselje Pernica (npr. klopotec, kočija, spomenik).

20. člen

Ulična oprema

Ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki ipd.) mora biti postavljena tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb, zastira značilnih pogledov ter ne ovira dostopa za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav.

Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.

Napisi, nadstrešnice in izvesne table morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom.

Postavitev ulične opreme ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina in pozicija usklajena s prometnovarstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.

Utripajoče svetlobne reklame niso dopustne.

Ulična oprema mora biti usklajeno oblikovana. Priporočljivo bi bilo izdelati celostno podobo ulične opreme za celotno naselje Pernica.

VII. Pogoji za urejanje prostih površin

21. člen

Morfološka enota I

- Obstoječo cesto se rekonstruira v cestni trg - "Stari trg". Na njem dobijo prednost pešci. Trg je treba opremiti z ustreznim tlakovanjem in ulično opremo. Vsi tlaki na trgu (cestišče in ploščad za pešce morajo biti enonivojski).

- Med "Starim trgom" in glavno cesto se na novo uredi "Novi trg" z dvema poslovno stanovanjskima objektoma. Trg se opremi z ustreznim tlakovanjem, ulično opremo in zelenjem. Vsi tlaki na trgu (cestišče in ploščad za pešce motajo biti enonivojski).

- Med "Novim trgom" in staro strugo reke Pesnice je predviden javni park. Na njem so predvidena igrišča za otroke in počivališča. Ustrezno in po potrebi ga je treba tlakovati in opremiti s potrebno ulično opremo (klopi, smetnjaki, luči, igrala ipd). Do parka je treba urediti neoviran dostop tudi iz vzhodne strani iz začetka "Starega trga".

- Pri šoli je treba urediti večnamensko šolsko igrišče.

- V neposredni bližini krožišča se postavi krajevno značilne elemente (klopotec, kočija, umetniško skulpturo), ki jih je treba ustrezno osvetliti. Vendar pozicija teh elementov ne sme ogrožati preglednosti v prometu.

- Netlakovane površine ob cestah in pločnikih je treba obsaditi s travo, nizkim okrasnim grmičevjem in drevoredi.

- V skladu z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV, 17/92, Pernica NS 7) je treba urediti ostanke stare struge Pesnica pri Pernici.

Morfološka enota II:

- V sklopu športnega parka je treba urediti:

- nogometno igrišče v optimalni velikosti z možnostjo postavitve tribune,

- nogometno igrišče v minimalni velikosti za potrebe vadbe,

- odbojkarsko igrišče na mivki,

- rokometno igrišče,

- košarkarsko igrišče (2x),

- teniško igrišče (2x),

- stezo za balinanje,

- z vegetacijo je treba urediti prostor med igrišči in potokom ter prostor med igrišči in glavno cesto.

- Na funkcionalnem zemljišču vrtca je treba za potrebe vrtca urediti otroško igrišče.

- Ob novi šoli je treba prenoviti obstoječe športno igrišče.

- Na severno zahodni strani gasilskega doma je treba urediti utrjeno ploščad.

Morfološka enota VI:

- Na stiku z morfološko enoto IV je treba urediti vizualno bariero iz gostega visokega drevja.

- Na zahodni strani ceste je treba urediti drevored, ki se nadaljuje v priključek na glavno cesto.

Morfološka enota V:

- Pokopališče se za potrebe pokopov razširi proti severu. Potrebno je urediti vizualno zeleno bariero med objekti, ki so v neposredni bližini in pokopališčem. Okoli pokopališča je treba načrtovati promenadno pot, ograjo in predvideti vhode na pokopališče. Pred mrliško vežico je treba urediti poslovilno ploščad z ustreznim tlakovanjem, ozelenitvijo in ulično opremo.

Vsa parkirišča v ureditvenem načrtu je treba obsaditi z drevesi.

Na glavni cesti je treba cestne otoke obsaditi z nizkim okrasnim rastlinjem ter zasaditi drevorede.

Pri vseh zasaditvah v območju ureditvenega načrta je treba uporabiti avtohtono rastlinje.

VIII. Pogoji za urejanje prometa

22. člen

Obvezni sestavni del pogojev za urejanje prometa je grafična priloga "Prometna situacija".

Cestno omrežje

Izgraditi je treba novo krožno križišče: glavna cesta G1-3 (Pesnica - Lenart - Murska Sobota - Dolga vas) in lokalna cesta LC 310120 (Pernica - Dragučova). Potek trase lokalne ceste je treba prilagoditi novemu priključevanju.

Rekonstruirajo, dogradijo ali izgradijo se naslednje ceste:

- Glavna cesta G1- 3 (Pesnica - Lenart - Murska Sobota - Dolga vas)

Cesta se rekonstruira skladno s prikazano ureditvijo v grafičnih prilogah. Uredi se krožno križišče, dogradijo se obvoziščne površine (skupne površine za pešce in kolesarje), prestavi se zahodno avtobusno postajališče. Na centralnem območju naselja ločuje dvosmerno dvopasovno vozišče ločilni otok, ki ima funkcijo umirjanja prometa.

- Lokalna cesta 310040 (Pernica - Sp. Jakobski dol)

Na severnem odseku ceste med priključkom na glavno cesto G1-3 in odcepom lokalne ceste LC 310120 se ob vzhodnem robu obstoječega vozišča dogradi pločnik. Južni odsek med odcepom lokalne ceste LC 310120 in mejo ureditvenega območja naselja se rekonstruira. Rekonstrukcija obsega razširitev vozišča in dograditev obvoziščnih parkirišč.

- Lokalna cesta 310120 (Pernica - Dragučova)

Spremeni se potek trase v delu navezave na krožno križišče vzhodno in zahodno od glavne ceste G1-3. Horizontalni elementi novega odseka se prilagodijo oblikovanju krožnega križišča. Na navezovalnem odseku zahodnega dela trase se ob vozišču uredi pločnik. V vzhodnem delu naselja se odsek ceste na območju starega trga uredi kot del tržne površine, na katerem velja režim umirjenega prometa.

- Javna pot 811231 (Pernica naselje - Malečnik terase)

Spremeni se potek trase proti severu od odcepa javne poti 811232 (Pernica - avtotrgovina) do podrejene navezave na preloženo lokalno cesto 310120.

- Cesta A (v zahodnem delu naselja za dostop do stanovanjsko-poslovnega objekta, vrtca predvidene šole in do športno - rekreativnih površin)

Cesto je treba izgraditi kot dvosmerno in dvopasovno z enostranskim pločnikom. Podrejeno se priključuje na lokalno cesto 310120.

- Cesta B (v vzhodnem delu naselja kot dovoz in del novega trga)

Cesto je treba izgraditi kot dvosmerno in dvopasovno. Na območju trga poteka v obliki zanke, ob kateri so parkirišča za osebna vozila. Urejena je kot del enotne tržne površine, kjer velja režim umirjenega prometa. Cesta B se podrejeno priključuje na lokalno cesto 310120.

- Cesta C (v vzhodnem delu naselja kot dovoz do poslovno trgovskih objektov)

Cesto je treba izgraditi kot dvosmerno in dvopasovno. Urejena je kot skupna prometna površina in kot parkirna ulica. Podrejeno se priključuje na lokalno cesto 310120.

Cestno omrežje se dogradi še s krajšimi dovoznimi cestami do posameznih objektov ali območij ter parkirnih površin.

Višinski poteki rekonstruiranih cest in novogradenj se prilagodijo izgrajenim cestam in cestnim priključkom. Niveleta odsekov novih cest se definira s koto priključitve na obstoječo cesto.

Vse ceste in ulice so dvosmerne. Prednostni cesti v vzhodnem in zahodnem delu sta lokalni cesti. Hitrost na glavni cesti je 50 km/h, na ostalih pa se omeji na 30 km/h (območje omejene hitrosti). V starem jedru naselja se odsek lokalne ceste in odsek ceste B določi za območje umirjenega prometa.

23. člen

Mirujoči promet

Za parkiranje osebnih vozil so predvidena zunanja parkirišča.

Parkirne površine so načrtovane pretežno ob cestah in sicer ob lokalnih cestah in ob cestah A, B in C. V vzhodnem delu naselja so parkirna mesta zgoščena na robu območja umirjenega prometa (območje starega in novega trga); večja parkirna površina je načrtovana pred trgovsko poslovnimi objekti. V zahodnem delu naselja so parkirne površine predvidene ob pokopališču, na vstopu v športno rekreacijsko območje, povečanje parkirišča pred stavbo krajevne skupnosti ter parkirišče med potokom in lokalno cesto. Število parkirnih mest je določeno skladno s predvidenimi dejavnostmi.

Parkirne površine morajo imeti najmanj 5% parkirnih mest namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički.

24. člen

Dostava in intervencija

Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so speljane z vozišča, kjer to ni možno pa s ploščadi (čez spuščeni robnik).

Dostavne poti so prav tako speljane z vozišča in preko ploščadi. Dostavna pot preko ploščadi se lahko s talno ureditvijo loči od ureditve ostale ploščadi.

25. člen

Peš in kolesarski promet

Vodenju peš in kolesarskega prometa so namenjene skupne površine za pešce in kolesarje. Uredijo se vzdolž glavne ceste G1-3 in kot samostojne skupne poti, ki prečno povezujejo vzhodni in zahodni del naselja. Drugje v območju obravnave se kolesarji vodijo v sklopu motornega prometa. Pešcem so namenjeni še pločniki, ploščadi in trgi, delno pa tudi skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet.

Ob vseh objektih se uredijo odstavna mesta za kolesa. Število odstavnih mest za kolesa se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti.

26. člen

Javni potniški promet

Območje urejanja se na omrežje javnega avtobusnega potniškega prometa priključuje preko obstoječih postajališč na glavni cesti G1-3. Postajališče na zahodni strani se prestavi za ca. 80 metrov proti severu.

IX. Pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez

27. člen

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob izgradnji novih objektov in novi ureditvi, je treba prestaviti oz. prilagoditi zazidavi. Pred gradnjo je potrebno pri upravljavcih pridobiti natančne podatke o legah komunalnih vodov.

V dostopnih, novo načrtovanih cestnih površinah je treba zagotoviti prostor za položitev komunalne in energetske infrastrukture (vodovod, kanalizacija, elektrika, Telekom, KRS).

Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev ter zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Upoštevati je treba tudi predpisani odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0,5 m, minimalni horizontalni odmik 3,0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

28. člen

Vodooskrba

Zaradi širitve gradnje in dobre propustnosti vodovodnega sistema bo treba:

- tranzitni vodovodni cevovod AC DN 250, ki poteka ob cesti Maribor - Lenart zaradi dotrajanosti nadomestiti

- zaradi lokacije novega objekta na mestu obstoječega cevovoda AC A 250, bo potrebno cevovod prestaviti ob vozišče

- za potrebe nove šole in spremljajočih objektov bo potrebno izvesti krožno napajanje, za kar se zgradi vodovodni cevovod min A 100 mm, ki se naveže na južnem delu šole na obstoječ cevovod A 110, in vzhodno od šole na vodovodni cevovod A 250

- predvidene objekte ob prometnicah, v katerih so zgrajeni vodovodni cevovodi, se direkto priključi na njih.

29. člen

Odvajanje in čiščenje onesnaženih voda

Na območju ureditve ni obstoječe javne kanalizacije. Izdelati je potrebno projekt odvajanja odpadnih voda in tretman čiščenja celotnega naselja.

Za odvajanje fekalnih in meteornih voda je treba na obravnavanem območju zgraditi ločen sistem kanalizacije. Sanitarne odpadne vode je voditi v predvideno ČN. Biološka čistilna naprava mora biti ustrezno hidravlično in biološko dimenzionirana, ob upoštevanju vseh obremenitev ter ob upoštevanju veljavne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav. Glede na konfiguracijo terena se pri kanalizaciji za odvajanje sanitarnih voda na določenih lokacijah predvidijo črpališča. Točne lokacije bodo določene v projektu odvodnje.

Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih utrjenih površin in parkirišč je treba niveletno urediti s primernimi padci in jih reševati skupaj s cestno kanalizacijo. Odvodnjavanje se izvede s predčiščenjem direktno v najbližje površinske odvodnike.

Za strešne meteorne vode je treba izvesti točkovno odvodnjavanje na mestu samem (ponikanje).

Po izgradnji kanalizacije za odvajanje sanitarnih voda in čistilne naprave, je treba obstoječo čistilno napravo opustiti in obstoječe omrežje preko novega omrežja navezati na novo ČN (500 PE v končni fazi).

Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po izgradnji kanalizacije je obvezna priključitev objektov nanjo.

30. člen

Vodnogospodarske ureditve

Vse predvidene objekte je treba graditi v minimalnem odmiku 5,0 m od vodotoka II. reda, skladno z veljavno zakonodajo.

Upoštevati je potrebno vse ukrepe, ki bodo zanesljivo preprečevali onesnaženje površinskih in podtalnih voda tako, kot to določa veljavna zakonodaja.

Načrtovati je treba ločeno odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod. Za odvodnjo komunalnih odpadnih vod je treba zgraditi vodotesno kanalizacijo in jo zaključiti v biološki čistilni napravi. Meteorne vode iz manipulativnih površin in parkirišč je samo prečiščene dovoljeno voditi v najbližje odvodnike.

Ob ustrezno načrtovani površinski odvodnji vod območja bodočega šolskega objekta in ureditvi odvodnje glavne ceste, ni zadržkov za zasip meteornega jarka pod lokacijo predvidene šole.

Ob načrtovani izgradnji odseka AC Maribor - Lenart, severno izven območja obdelave, je vzporedno z izgradnjo AC potrebno izvršiti vodnogospodarske ureditve (v skladu z lokacijskim načrtom AC).

31. člen

Električno omrežje in javna razsvetljava

Za napajanje predvidenih objektov, ki jih zajema ureditveni načrt, bo potrebno:

- ustrezno rekonstruirati obstoječo transformatorsko postajo TP Pernica 1 in vanjo namestiti transformator ustrezne večje moči

- zgraditi ustrezne nizkonapetostne kabelske razvode iz nove TP do posameznih novih objektov

- pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo obstoječe transformatorske postaje in nove nizkonapetostne razvode.

Zaradi lokacije novih objektov in novih cest je treba:

- del obstoječega daljnovoda 20 kV - odcep Pernica 2, na delu od rekonstruirane TP Pernica 1 do konca šolskih igrišč (glej situacijo) demontirati in ga kablirati v novi trasi

- del obstoječega 20 kV daljnovoda Pernica 3 (nad bodočim šolskim objektom) se demontira in preveže na predviden kablovod visoke napetosti

- del obstoječega 20 kV daljnovoda Pernica - Zamarkova, ki poteka preko novega krožišča in ima stojno mesto na novi cesti, je treba demontirati in na tem mestu kablirati

- del prostega voda N.N., katerega trasa poteka preko predvidenih individualnih objektov etažnosti P + 1 + M je treba prestaviti ob novo cesto in ga kablirati

- ob parkiriščih in novih cestah zgraditi javno razsvetljavo.

V morfološki enoti I. je treba dolgoročno električne proste vode nizke napetosti zamenjati s kablovodi v zemlji.

Svetila javne razsvetljave morajo biti v celotnem območju ureditvenega načrta enaka - enake tipologije "laterna" in sicer v skladu s celostno podobo ulične opreme.

32. člen

Telekomunikacijsko in KRS omrežje

Zgraditi je treba telekomunikacijsko (TK) omrežje in kebelske priključke do posameznih objektov. Posamezni uporabniki se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet telefonske centrale LC Vosek. Omenjena centrala ima še proste kapacitete telefonskih priključkov.

V planu Telekoma je predvidena v letih 2002 oz. 2003 izgradnja nove telefonske centrale LC Pernica, na katero se naveže kompletno naselje Pernica.

Za izgradnjo kabelskega TK omrežja je treba pri pristojni organizaciji naročiti ustrezen projekt priključitve.

Predvidena je optična povezava med omrežjem KRS Rotovž in naseljem Pernica. V prometnicah naselja se predvidi kabelska kanalizacija za potrebe kabelsko komunikacijskega omrežja.

33. člen

Ogrevanje

V skladu s predvideno ureditvijo predlagamo, da se ogrevanje individualne pozidave vrši individualno s tekočim naftnim plinom oz. ekstra lahkim kurilnim oljem. Rezervoarji za tekoči naftni plin se morajo vizualno osamiti.

Za ogrevanje šolskih objektov naj se predvidi skupni energetski vir iz kotlovnice.

34. člen

Odstranjevanje odpadkov

Komunalne odpadke je treba tudi pri načrtovanih objektih zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Pesnica.

V kolikor bi se pojavili odpadki, ki jih ni možno odvažati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki, se je potrebno s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju, odlaganju in odvažanju.

X. Pogoji za varovanje okolja in protipožarna varnost

35. člen

Varstvo zraka

Ogrevanje predvidenih objektov naj se vrši z ekološko sprejemljivimi energenti (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin, elektrika,...), s katerimi bo preprečeno povečanje onesnaženosti zraka.

Varstvo voda

Pred izgradnjo predvidenih objektov je treba načrtovati ukrepe, ki bodo zanesljivo preprečevali onesnaženje površinskih in podtalnih voda tako, kot to določa veljavna zakonodaja tega področja (načrtovati ločeno odvajanje komunalnih in padavinskih voda, načrtovati vodotesno kanalizacijo zaključeno v čistilni napravi). Vse objekte je potrebno načrtovati v min. odmiku 5,0 m od vodotokov II. reda, oz. 15.0 m od vodotoka I. reda (Pesnica).

Požarna varnost

Požarno varnost je potrebno zagotoviti z ustrezno hidrantno mrežo za zaščito pred požarom ter dovozne poti za gasilsko intervencijo.

Varstvo pred hrupom

V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je treba v območju urejanja zagotoviti pogoje za območje III. stopnje varstva pred hrupom.

XI. Pogoji za varovanje kulturne dediščine

36. člen

Za posege na kulturnih spomenikih in dediščini je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti konzervatorski program, za novogradnje znotraj naselbinskega območja pa kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

XII. Etape izvajanja posegov

37. člen

Ureditveni načrt je možno izvajati etapno.

XIII. Tolerance

38. člen

Tolerance glede oblikovanja objektov

Tolerance so možne v skladu s pogoji, ki so prikazani v grafičnih prilogah št. 6: 1Ureditvena situacija" in št. 7: "Urbanistični pogoji".

Tolerance so dovoljene pri gradbenih mejah in sicer 0,5 m.

V uličnem nizu, kjer je več stavb, je določena tudi gradbena linija. Višja nadstropja lahko s svojo maso segajo preko gradbene linije do 1,5 metra.

Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu natančneje določijo v izrisu iz ureditvenega načrta v skladu z določili tega odloka.

Tolerance glede infrastrukture

Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez) določenih s tem ureditvenim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali hidrotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo spreminjati vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videz obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalne in delovne pogoje in ne smejo povečati negativne vplive na okolje.

Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih soglasodajalci podali k temu ureditvenemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev, je treba ponovno pridobiti soglasje soglasodajalcev, da so njihovi pogoji upoštevani. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

XIV. Končne odločbe

39. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje on prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

40. člen

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri:

Občinski upravi občine Pesnica,

Upravni enoti Maribor.

41. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju urejanja, opredeljenem v 3. členu tega odloka, veljati določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v občini Pesnica (MUV, št. 13/00 in 18/01).

42. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.

Župan

Venčeslav Senekovič, inž., s. r.

Številka: 35005-2/2002-VF

Datum: 4. avgust 2003