Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
– ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in
109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 14. člena
Statuta Občine Semič
(uradno prečiščeno besedilo; Uradni list RS, št. 57/10, 27/16) je
Občinski svet Občine Semič na 23. redni seji dne 14. 12. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Črmošnjice (enota CRM-4) |
|
1 UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S
tem odlokom se ob upoštevanju občinskega prostorskega načrta Občine
Semič (Uradni list RS, št. 60/13, 105/15, 52/16) in Sklepa županje
Občine Semič št. 3505-03/2016-4 z dne 19. 8. 2016 sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt Črmošnjice (enota CRM-4) (v nadaljnjem
besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o. pod
številko IČ-02/2016. |
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka in
vsebuje: |
1. Opis prostorske ureditve, |
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor, |
3. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
4. Rešitve in ukrepe za ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih
virov, |
5. Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
6. Etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
7. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev. |
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN in vsebuje: |
1 |
Izsek iz OPN Občine Semič – namenska raba
prostora s prikazom območja OPPN |
M
1:5.000 |
2 |
Izsek iz OPN Občine Semič – gospodarska
javna infrastruktura s prikazom območja OPPN |
M
1:5.000 |
3 |
Prikaz območja OPPN z obstoječim parcelnim
stanjem |
M
1:1.000 |
4 |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji |
M
1:2.500 |
5 |
Ureditveno situacijo |
M
1:1.000 |
6 |
Ureditveno situacijo s prikazom poteka
omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo |
M
1:1.000 |
7 |
Načrt parcelacije |
M
1:1.000 |
8 |
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje
okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine |
M
1:2.500 |
9 |
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter
varstvo pred nesrečami |
M
1:2.500 |
10 |
Značilni prerezi območja |
M
1:500 |
11 |
Karakteristični prečni profili cest |
M
1:50 |
|
3. člen |
|
(obvezne priloge OPPN) |
|
(1) Obvezne priloge OPPN so: |
1. Izsek iz veljavnega prostorskega plana, |
2. Prikaz stanja prostora, |
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, |
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
6. Povzetek za javnost, |
7. Odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje. |
(2) Obvezne priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, razen strokovnih
podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebni mapi
in se hranijo na sedežu Občine Semič. Grafični del odloka bo dostopen na
spletni strani občine. |
|
2 NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti s fasado v celoti ali
večinskem delu (minimalno 75 % celotne dolžine fasade) postavljene
stanovanjske stavbe. |
(2) Območje za razvoj stavb je površina, na kateri je dopustno umestiti
stanovanjsko stavbo in pomožne objekte skladno z določili tega odloka. |
(3) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je
predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu
objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile temu
objektu. |
|
5. člen |
|
(opis prostorske ureditve) |
|
S
tem OPPN se načrtuje ureditev stanovanjskega območja Črmošnjice na robu
naselja. Predvidenih je 11 manjših bivalnih objektov po načelih
sonaravne gradnje, ureditev 3 večjih objektov, v katerih so poleg
stanovanj dopustne tudi dejavnosti in ureditev 11 enodružinskih
stanovanjskih objektov. Na vseh parcelah je poleg stanovanjskih objektov
dovoljena tudi ureditev pomožnih objektov. Na območju OPPN je predvidena
tudi ureditev parkirišča za obiskovalce in izletnike ter ureditev skupne
zelene površine. Uredijo se prometne površine in vsa potrebna
gospodarska javna infrastruktura. |
|
6. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje OPPN zajema pretežno nepozidane površine na severnem delu
naselja Črmošnjice. |
(2) Območje OPPN meri približno 3,0 ha. |
(3) V območje OPPN so vključena zemljišča oziroma del zemljišč s parc.
št. 1720/1, 4001/1, 4001/2, 1718, 1780/2, 1781, 1784, del 1785, 1790,
del 1792, del 1797, 1791/1, 1791/2, 1805, 1711/1, 1696/1, 1696/4,
1695/5, 1696/3, 1695/7, 1669, 1665/2, 1667/1 – vse k.o. Črmošnjice.
Zaradi izvedbe infrastrukturne opreme obravnavanega območja so dopustni
posegi tudi zunaj območja urejanja tega OPPN. |
(4) Zunaj meje OPPN potekajo navezave na cestno omrežje in omrežja
gospodarske javne infrastrukture (kanalizacija za odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode, elektroenergetski vodi in cestna razsvetljava)
po delih zemljišč s parc. št. 1681/15, 1681/16, 1684, 1686, 1687, 1691,
1795, 1797, 1800, 4001/1 in 4001/2, vse k.o. Črmošnjice. |
|
7. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve
s sosednjimi območji) |
|
Območje OPPN Črmošnjice leži na uravnanem delu nad dolino Divjega
potoka, severno od obstoječega naselja Črmošnjice in v bližini
regionalne ceste R1 216/1177 Soteska–Črmošnjice. Teren je na pretežnem
delu uravnan in urejen kot kmetijske površine, manjši del pa predstavlja
strmo gozdnato pobočje. Območje napaja in prečka delno asfaltirana javna
pot, ki poteka v smeri jug–sever od jedra naselja do pokopališča na
Novem Taboru. Na območju se nahaja še makadamski kolovoz, ki povezuje
javno pot in regionalno cesto. Znotraj območja urejanja se v
severovzhodnem delu nahaja obstoječa počitniška hiša s pomožnimi
objekti. Drugih objektov na območju ni. |
|
8. člen |
|
(koncept urejanja prostora) |
|
(1) Območje OPPN se uredi kot naselje za počitniško ali stalno bivanje v
manjših objektih in večjih stanovanjskih objektih. Območje je glede
razdeljeno na sedem enot. V enoti 1 je predvidena izgradnja večjih
poslovno-stanovanjskih ali stanovanjskih objektov, v katerih so
praviloma v pritličju dejavnosti, v mansardi pa stanovanja, lahko so v
objektih samo stanovanja. V enoti 2 je predvidena gradnja enodružinskih
stanovanjskih hiš s pomožnimi objekti. V enoti 3 je predvidena izgradnja
manjših objektov za bivanje, pri izgradnji katerih se uporabijo postopki
sonaravne gradnje. V enoti 4 se nahaja obstoječa počitniška hiša s
pomožnimi objekti, ki se ji s tem odlokom dovoli tudi sprememba v
stanovanjski objekt za trajno bivanje. V enoti P je predvidena izgradnja
parkirnih površin za stanovalce, obiskovalce širšega območja in
avtodome. V enoti Z se uredijo javne zelene površine, ki se jih v
podenoti Z1 opremi z igrali in z urbano opremo za preživljanje prostega
časa. V enoti C se uredijo prometne površine. |
(2) Postavitev stavb upošteva gradbene linije vzdolž interne dostopne
ceste 2 in gradbene linije ob javni poti JP 870011, s čimer se zagotovi
oblikovanje urejenih uličnih nizov. |
(3) Objekti in dostopi se prilagajajo razgibanemu terenu, s čimer se
zagotovi čim bolj smotrna in funkcionalna izraba površin. |
(4) Oblikovanje vseh objektov mora upoštevati tradicionalno tipologijo
kočevarskih objektov. |
|
9. člen |
|
(stanovanjske stavbe) |
|
(1) Stanovanjske stavbe in pomožni objekti se lahko uredijo na območju
za razvoj stavb. |
(2) Tlorisni gabariti: Objekti so pravokotnega tlorisa z razmerjem
stranic najmanj 1:1,4. V enoti 1 zazidana površina posameznih
stanovanjskih stavb na gradbeni parceli ne sme biti manjša od 150 m2 in
ne sme presegati 220 m2. V enoti 2 in 4 zazidana površina
posameznih stanovanjskih stavb na gradbeni parceli ne sme biti manjša od
90 m2 in ne sme presegati 125 m2. V enoti 3
zazidana površina posameznih stanovanjskih stavb na gradbeni parceli ne
sme biti manjša od 50 m2 in ne sme presegati 75 m2. |
(3) Etažnost stavb: Največja dovoljena etažnost v vseh enotah je
(K)+P+M. Dopustna je izvedba kleti v celotni velikosti objekta ali samo
pod delom objekta. Največja dopustna višina stavb v enoti 1 je 14,0 m
nad koto pritličja. Največja dopustna višina stavb v enoti 2 in 4 je
10,0 m nad koto pritličja. Največja dopustna višina stavb v enoti 3 je
8,5 m nad koto pritličja. |
(4) Streha je simetrična dvokapnica z naklonom od 45 do 48 stopinj v
enoti 1, 2 in 4 ter simetrična dvokapnica z naklonom 45 do 52 stopinj v
enoti 3. Kritina mora biti sive ali temno sive barve. Dovoljene so
dvokapne frčade in strešna okna, naklon strešin frčad mora biti enak
osnovnemu naklonu strehe. Strešna okna in strehe vseh frčad na eni
strešini se oblikujejo enako ter lahko zavzemajo največ tretjino
površine strešine. Dopustna je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih
celic v enotah 1, 2 in 4, vendar ne smejo segati nad sleme objekta. V
vseh enotah mora biti sleme glavnega (najvišjega/največjega) dela
objekta vzporedno z javno potjo JP 870011. Izvedba čopov je v enoti 1
obvezna. V enoti 3 izvedba frčad in čopov ni dopustna. |
(5) Fasade pritličja in mansarde so izvedene z zaglajenim ometom bele
ali sive barve, tudi v kombinaciji z lesom. Viden les se lahko izvede
brez barvanja ali z uporabo sivih in temno rjavih barv. Fasade kleti so
izvedene v ometih sivih barvnih tonov, v kamnu ali surovem betonu.
Zatrepi so zidani, dopustna je izvedba v lesenem opažu. Dopustni so
arhitekturni elementi in detajli (obrobe okoli oken in vrat). Balkoni so
na vzdolžnih fasadah, ograje se izvedejo iz lesenih, vertikalno
položenih elementov. Na vzdolžni fasadi so pred vhodom dopustne masivne
stopnice s podestom. Fasadne odprtine morajo biti pravokotne oblike,
postavljene po vertikali z razmerjem med širino in višino fasadne
odprtine 2:3. |
(6) Kote pritličij stavb sledijo niveleti dostopnih cest: |
a) kote pritličij stavb: |
– objekt 1a na koti 405,00 m n. m., |
– objekt 1b na koti 405,00 m n. m., |
– objekt 1c na koti 405,00 m n. m., |
– objekt 2a na koti 411,00 m n. m., |
– objekt 2b na koti 410,00 m n. m., |
– objekt 2c na koti 410,00 m n. m., |
– objekt 2d na koti 411,00 m n. m., |
– objekt 2e na koti 411,00 m n. m., |
– objekt 2f na koti 410,00 m n. m., |
– objekt 2g na koti 411,00 m n. m., |
– objekt 2h na koti 411,00 m n. m., |
– objekt 2i na koti 409,00 m n. m., |
– objekt 2j na koti 411,00 m n. m., |
– objekt 2k na koti 411,00 m n. m., |
– objekt 3a na koti 404,50 m n. m., |
– objekt 3b na koti 404,00 m n. m., |
– objekt 3c na koti 406,00 m n. m., |
– objekt 3d na koti 404,00 m n. m., |
– objekt 3e na koti 403,50 m n. m., |
– objekt 3f na koti 405,00 m n. m., |
– objekt 3g na koti 406,00 m n. m., |
– objekt 3h na koti 403,00 m n. m., |
– objekt 3i na koti 402,00 m n. m., |
– objekt 3j na koti 401,00 m n. m., |
– objekt 3k na koti 400,00 m n. m., |
(7) V enoti 3 je dovoljena le ureditev stanovanjskih objektov po načelih
sonaravne gradnje. To pomeni gradnjo objektov, pri katerih uporabljamo
postopke (energetska učinkovitost brez uporabe dragih tehnoloških
rešitev) in materiale (les, kamen, ilovica, slama, volna ipd.), ki so
povsem naravnega, lokalnega izvora ali pa njihova izdelava in uporaba ne
škodujeta okolju ter ne zahtevajo veliko predelave in transporta na
velike razdalje. |
(8) Na posameznih gradbenih parcelah je na območjih za razvoj stavb v
enoti 1, 2 in 4 poleg stanovanjskih stavb dopustna izvedba prizidkov in
postavitev pomožnih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov
glede na zahtevnost; ti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim
objektom in mu biti podrejeni. Orientacija pomožnih objektov je
praviloma vzporedna orientaciji osnovnih objektov. Izjeme so predvsem
objekti na zahodnem (2c, 2f) in severnem delu (2i, 2j, 2k) enote 2, ki
so zaradi konfiguracije terena in oblike gradbenih parcel omejeni in jim
pravokotna postavitev omogoča boljši izkoristek območja za razvoj stavb. |
|
10. člen |
|
(enostavni in nezahtevni objekti) |
|
(1) Na posameznih gradbenih parcelah stanovanjskih stavb je na območjih
za razvoj stavb dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v
skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. |
(2) Enostavni in nezahtevni objekti se postavijo kjerkoli na območju za
razvoj stavb, vendar za gradbeno linijo, ki je prikazana na Ureditveni
situaciji. |
(3) Orientacija pomožnih objektov je praviloma vzporedna orientaciji
osnovnih objektov. |
(4) Med območjem za razvoj stavb in robom bankine cest se lahko izvajajo
utrjene dovozne poti, utrjeno dvorišče, ograje, podporni zidovi, pomožni
infrastrukturni objekti. Lahko se uredijo tudi, rezervoar za
utekočinjeni naftni plin ali kurilno olje in zbiralnik za kapnico, ki pa
morajo biti vkopani. |
(5) V enoti 3 se dovoli postavitev enega pomožnega objekta, katerega
največja bruto površina ne sme presegati 20 m2. Pri izvedbi
morajo biti uporabljene enake tehnike in materiali kot pri gradnji
osnovnega objekta. |
(6) V enoti Z1 na območju zelenih javnih površin je dopustna postavitev
grajene urbane opreme, grajene opreme v parkih, igral, vadbene opreme
ter ureditev pešpoti in postavitev premične urbane opreme (klopi, igrala
ipd.). |
|
11. člen |
|
(zunanje ureditve) |
|
(1) Ob stanovanjskih objektih se uredijo parkirne in druge utrjene
površine ter dvorišča. Preostale površine se zatravijo in zasadijo. |
(2) Za tlakovanje površin ob objektih se uporabijo materiali, usklajeni
z arhitekturnim oblikovanjem objektov. |
(3) V enoti Z je predvidena ureditev javnih zelenih površin, kjer se
ohrani in vzdržuje obstoječa zarast, ob vznožju enote Z1 pa se lahko
namestijo igrala in urbana oprema za preživljanje prostega časa. |
(4) Terenski prehodi se urejajo kot ozelenjene brežine, izjemoma pa tudi
z opornimi zidovi, vendar njihova višina ne sme presegati 1,50 m. |
|
12. člen |
|
(dopustne dejavnosti) |
|
V
stanovanjskih objektih je poleg bivanja (stalnega, začasnega in
občasnega) dopustno opravljanje dejavnosti, ki so združljive z bivanjem,
npr. varstvo otrok, poslovne dejavnosti, trgovina na drobno ter
storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil),
gostinstvo in turizem, kultura, izobraževanje, razvedrilo, rekreacija
ter druge dejavnosti, pri čemer je površina za opravljanje teh
dejavnosti v enoti 1 omejena na 200 m2, v enoti 2 in 4 na 60
m2, v enoti 3 pa na 30 m2. Poleg tega mora biti
pri teh objektih zagotovljeno parkiranje na lastni parceli, dejavnosti
pa ne smejo generirati bistveno večjega tovornega in osebnega prometa
ter ne smejo bistveno povečati negativnih vplivov na okolje. |
|
13. člen |
|
(usmeritve glede posegov na obstoječih
objektih) |
|
V
enoti 4 je dopustna odstranitev obstoječega objekta ali njegovih delov.
Na obstoječem objektu so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela, dela
v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin in dela v skladu s
predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost. V primeru odstranitve
obstoječega objekta je dovoljena novogradnja v okviru določil tega
odloka v skladu s smernicami za gradnjo stavb v enoti 2. |
|
14. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN, na
katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v
naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN. |
(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna,
kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih
postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom,
pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev
in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin. |
(3) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist
so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel,
ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih
izvajanju gospodarskih javnih služb. |
|
3 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
15. člen |
|
(skupne določbe o gospodarski javni
infrastrukturi) |
|
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno
infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji
upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih
vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in
vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne
infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične
rešitve. |
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali
predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne
ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma
lastnika določenega infrastrukturnega voda. |
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in
objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno
zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih
investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene
gospodarske javne infrastrukture. |
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah
infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma
obratovanje gospodarske javne infrastrukture. |
|
16. člen |
|
(prometne ureditve) |
|
(1) Predvidi se ureditev prometnic, ki omogočajo tako ureditev
funkcionalnih dostopov do novo predvidenih objektov kot tudi dostopa do
zelenih površin izven naselja ter do pokopališča Novi Tabor. Predvidi se
tudi vsa potrebna gospodarska javna infrastruktura za napajanje tega
območja. |
(2) Primarna cestna povezava, ki poteka skozi območje OPPN, je obstoječa
JP 870011, ki se rekonstruira. Rekonstrukcija predvideva preureditev
nivelete ceste, razširitev vozišča ter izgradnjo pločnikov. Znotraj
območja OPPN se za prometno napajanje predvidenih objektov predvidi
ureditev internih dostopnih cest C1 in C2, ki se priključujeta na
obstoječo javno pot. |
(3) Dostopi do vseh objektov se uredijo z internih dostopnih cest C1 in
C2. |
(4) Rekonstrukcija JP 870011 znotraj območja OPPN se predvidi z
ureditvijo dveh tipskih prečnih profilov ceste. Na odseku od priključka
JP 870014 do križišča K1 se predvidi TPP 1, na odseku od križišča K1 do
severnega roba območja pa TPP2. Širine obravnavanih tipskih prečnih
profilov znašajo: |
TPP1
na odseku od odcepa JP 870014 do križišča K1 v dolžini 180 m: |
– vozni pas |
2 x
2,75 m |
5,50
m |
– pločnik |
2 x
1,50 m |
3,00
m* |
– bankina /
berma |
2 x
0,25 m |
0,50
m |
Skupaj |
|
9,00
m |
*na začetnem
delu, do priključka predvidenega parkirišča, se uredi samo
enostranski pločnik.
TPP2 na odseku
od križišča K1 do severnega roba območja v dolžini 120 m: |
– vozni pas |
2 x
2,75 m |
5,50
m |
– pločnik |
1 x
1,50 m |
1,50
m |
– bankina /
berma |
2 x
0,25 m |
0,50
m |
Skupaj |
|
7,50
m |
(5) Širina prečnega profila dostopnih cest omogoča izvedbo dostopnih
cest po principu shared space (skupna površina za vozila, pešce
in kolesarje) ali pa izgradnjo vozišča z obojestranskimi pločniki.
Predvidena širina cestišča dostopnih cest znaša največ 7,00 m. Dolžini
internih dostopnih cest znašata približno 190 m pri C1 in 135 m pri C2. |
(6) Predvideni dostopni cesti sodita med malo prometne ceste, zato se
kolesarje vodi po vozišču. |
(7) Stanovanjski objekti imajo zagotovljena parkirišča na lastni
parceli. |
(8) V sklopu urejanja prometne infrastrukture se predvidi tudi
prestavitev obstoječe javne poti JP 870013, ki se preko priključka na
dostopno cesto C2 naveže na predvideno križišče K1 oziroma
rekonstruirano JP 870011. JP 870013 se uporablja izključno za dostop do
kmetijskih površin v zaledju in dostop do parcele 3B. |
(9) Na južnem robu območja OPPN se na stiku z naseljem uredijo parkirne
površine za obiskovalce in pohodnike. Predvidi se ureditev parkirnih
mest za osebne avtomobile in dva avtodoma. Površina parkirišča se delno
asfaltira, delno pa utrdi s travnimi ploščami. |
(10) Investitor mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z
gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot
doslej. Cesta JP 870011 se uporablja za izvoz lesa iz gozdov
severozahodnega zaledja predmetnega območja, kar mora biti zagotovljeno
tudi v prihodnje. |
(11) Predvidi se ureditev horizontalne in vertikalne prometne
signalizacije na območju obstoječega priključka javne poti JP 870012 na
regionalno cesto R1-216/1177 Soteska–Črmošnjice. Predvidi se tudi
ureditev vodenja peščevega prometa od obstoječih avtobusnih postajališč
ob regionalni cesti ter ob javni poti JP 870012 in JP 870011 do območja
ureditev na območju OPPN. |
|
17. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Oskrba z električno energijo se zagotovi z izgradnjo novega NN
zemeljskega voda iz obstoječe transformatorske postaje TP Črmošnjice ME.
V primeru večjih odjemov na območju OPPN je potrebno zgraditi lastno TP. |
(2) Uredi se elektro kabelska kanalizacija, ki se jo umesti v predvidene
pločnike ob dostopnih cestah. Kabelska kanalizacija se izvede s PVC
cevmi Ø 160 mm, na lomih in razcepih tras se vgradijo jaški 100 x 100 x
80 cm. Pokrovi jaškov morajo biti dimenzionirani v skladu s standardom
SIST EN 124. |
(3) Obstoječi NN elektroenergetski priključek objekta hišna št.
Črmošnjice 40 poteka po območju predvidenem za razvoj stavb, zato se
preuredi. Priključek se izvede iz novo predvidene kabelske kanalizacije.
Nova trasa do objekta se spelje ob dovozni poti. |
(4) Prostostoječe priključne merilne omarice (PMO), ki po potrebi
omogočajo vgradnjo dveh ali večjega števila merilnih mest, se umestijo
na stalno dostopno mesto ob dostopnih cestah. |
(5) Na strehah stavb je dopustna izvedba fotovoltaičnih sistemov za
proizvodnjo električne energije. |
|
18. člen |
|
(cestna razsvetljava) |
|
(1) Obstoječa cestna razsvetljava ob javni poti se v dolžini 80 m
prestavi. |
(2) Nova cestna razsvetljava se uredi ob predvidenih pločnikih z
navezavo na obstoječo cestno razsvetljavo. Svetilke so tipizirane,
enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo. |
|
19. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Predvidene ureditve območij za razvoj stavb deloma posegajo na traso
obstoječega TK kablovoda. Le-tega se v sklopu ureditve TK kabelske
kanalizacije prestavi. |
(2) Na območju urejanja se uredi TK kabelska kanalizacija, ki poteka v
predvidenih pločnikih. TK kabelska kanalizacija se zaključi na zahodnem
in južnem robu območja urejanja z navezavo na obstoječi TK kablovod, ki
se ga prestavi v predvideno kanalizacijo. |
|
20. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Na območju urejanja se uredi javno vodovodno omrežje za oskrbo pitne
in požarne vode iz NL cevi. Navezava na obstoječi vodovod NL DN100 je
predvidena ob obstoječi javni poti na osrednjem delu območja urejanja.
Trase načrtovanega vodovoda potekajo v predvidenih pločnikih in so
načrtovane tako, da tvorijo zankasto omrežje. |
(2) Minimalni notranji profil vodovodnih cevi za oskrbo požarne vode
znaša 100 mm. V sklopu javnega vodovoda se predvidijo nadzemni hidranti. |
(3) Za vsak stanovanjski objekt se načrtuje samostojni vodovodni
priključek. Vodovodni priključki se izvedejo iz predvidenega vodovoda,
namenjenega oskrbi obravnavanega območja. Merilno mesto se izvede v
zunanjem vodomernem jašku na parceli objekta. Vodomerni jašek se locira
na vedno dostopnem mestu in ne sme biti umeščen na parkirni ali vozni
površini. |
(4) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upoštevajo smernice
predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno in požarno vodo. |
|
21. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Na obravnavanem območju se uredi ločeni sistem kanalizacije. |
(2) Kanalizacija komunalnih odpadnih vod se na treh mestih naveže na
obstoječi kanalizacijski sistem naselja. Komunalne odpadne vode se tako
odvede na obstoječo čistilno napravo kapacitete 250 PE. Trase načrtovane
komunalne kanalizacije potekajo praviloma v načrtovanih cestah ter delno
po zelenih površinah. Zaradi konfiguracije terena se kanal komunalne
kanalizacije vodi ob zahodnem robu meje območja urejanja tako, da se
omogoči gravitacijski priklop objektov na zahodnem delu območja
urejanja. Minimalni profil gravitacijskih kanalizacijskih cevi znaša
DN200. |
(3) Padavinske vode iz ceste se v padavinsko kanalizacijo odvede preko
cestnih požiralnikov s peskolovi. Padavinska kanalizacija se zaključi na
severnem delu območja urejanja, kjer se uredi ponikovalnica v vrtači.
Vrtača se zasuje, na površju pa se uredi igrala in urbano opremo. |
(4) Padavinsko vodo s streh objektov in manipulativnih površin se preko
interne padavinske kanalizacije odvaja v ponikovalnico na parceli
objekta. Ponikovalnice morajo biti ustrezno dimenzionirane ter locirane
izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Padavinsko vodo je
dopustno zadržati ter uporabiti za zalivanje ali sanitarne potrebe. |
(5) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki
urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
22. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o
ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Semič. |
(2) Uredi se sistem individualnega prevzema komunalnih odpadkov iz
prevzemnih mest ob cesti. Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina
posameznega stanovanjskega objekta, na kateri povzročitelj odpadkov,
le-te v tipiziranih zabojnikih volumna 120 ali 240 l preda izvajalcu
gospodarske javne službe. |
(3) Ekološki otok za zbiranje ločenih in bioloških odpadkov se uredi na
območju enote P (parkirne površine za obiskovalce in pohodnike). |
(4) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno
ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o
obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. |
|
23. člen |
|
(ogrevanje in priprava tople vode) |
|
Ogrevanje stanovanjskih objektov in priprava tople vode se ureja
individualno, dopustna je tudi izgradnja skupinskega sistema ogrevanja
in priprave tople vode, kotlovnica se izvede v enoti 1. Pri zasnovi
objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode
se v čim večji meri zagotovi učinkovita raba in izraba obnovljivih virov
energije. Predvidijo se sistemi na podlagi obnovljivih virov energije
kot so lesna biomasa, toplota okolja, sončna energija, geotermalna
energija idr. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno
proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije). |
|
4 REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE
NARAVE, VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV |
|
24. člen |
|
(ohranjanje narave in kulturne
dediščine) |
|
(1) Območje OPPN oziroma območje vpliva OPPN se nahaja na naslednjih
območjih ohranjanja narave: naravna vrednota Divji potok, posebno
ohranitveno območje Divji potok in ekološko pomembno območje Gorjanci. |
(2) Posegi in dejavnosti na območju OPPN se načrtujejo in izvajajo na
način, da ne pride do poslabšanja ekološkega stanja v vodotoku in
posledično stanja populacij prisotnih živalskih vrst. |
(3) Kvaliteta vode na izpustu iz čistilne naprave mora biti primerna za
izpust v površinski vodotok, skladno z določili predpisov o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode. |
(4) Ohranja se obstoječa zdrava in stabilna drevesna in grmovna zarast,
ki se nahaja na vrhu brežine nad naravno vrednoto Divji potok. |
(5) Na območju OPPN ni registrirane kulturne dediščine. Na celotnem
območju urejanja se upoštevajo splošna zakonska določila glede varstva
arheoloških ostalin. |
|
25. člen |
|
(ohranjanje gozdnih površin) |
|
(1) Drevje, predvideno za posek, označi pooblaščen delavec Zavoda za
gozdove Slovenije – Krajevna enota Semič - Metlika po pridobitvi
potrebnih dovoljenj. Drevje se poseka na podlagi ugotovitvene odločbe,
ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije. |
(2) Na stiku z gozdnimi površinami na robu območja se vzpostavi nov
gozdni rob, pri čemer se oblikuje stopničasto strukturo (drevesni in
grmovni sloj) in uporabi avtohtone drevesne vrste. |
(3) Sečnja drevja in spravila lesnih sortimentov se izvedeta v skladu s
predpisi o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in
zlaganju gozdnih lesnih sortimentov. |
(4) Štore ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne
odlaga v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega
materiala, oziroma se ga vkoplje v zasip. |
(5) Tovorna ali katerakoli druga vozila in stroji med gradnjo ne smejo
voziti ali obračati na gozdnih površinah na robovih območja. |
(6) Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe, ki so nastale
zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih
gradbenih površinah. Teren se v delu, kjer ostaja gozd, vzpostavi v
prvotno stanje. |
(7) Poseg se izvede tako, da bo povzročena minimalna škoda na preostalem
gozdnem rastju in tleh. |
|
26. člen |
|
(varstvo tal in voda) |
|
(1) Do izgradnje celovitega sistema odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode se čiščenje odpadne komunalne vode začasno omogoči z
individualno rešitvijo čiščenja. Po izgradnji javnega kanalizacijskega
sistema je priključitev na javno kanalizacijo za vse objekte obvezna. |
(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in
zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev
neposredno v tla (podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in
vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) je v
pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi
celotna vsebina prestreže in zadrži. |
|
27. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih
vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču
in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa
gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri
transportu). |
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba
goriv, ki vsebujejo manj ogljika, ter zagotovi energetska učinkovitost
objektov. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se
upošteva, da gre za območje II. kategorije varstva pred hrupom. |
(2) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni
moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro. |
(3) Na območju OPPN so dovoljene le dejavnosti, ki s svojim delovanjem
ne presegajo mejnih vrednosti za kazalce hrupa za območje II. kategorije
varstva pred hrupom. |
|
29. člen |
|
(ravnanje s plodnim delom tal) |
|
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine
tal. |
(2) Tla pod delovnimi stroji za časa gradnje objektov morajo biti
ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva
nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla. |
(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje
zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno
deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo
sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja –
živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0
m. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) |
|
(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni
meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja. |
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje
odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se
zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju
se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in
gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo
pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov. |
|
31. člen |
|
(učinkovita raba in obnovljivi viri
energije) |
|
Pri
zasnovi objekta in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne
vode se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba
obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo
hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne
energije). |
|
5 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
32. člen |
|
(ukrepi za obrambo in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe. |
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba
ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma
programi. |
(4) Območje OPPN leži zunaj poplavnih območij in visoke podtalnice,
erozivnosti ali plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev
potrebnega varstva s tega področja pri gradnji objektov in ostalih
ureditev niso potrebni. |
(5) Predvideni objekti in ureditve se projektirajo za VII. stopnjo MCS
(Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni
pospešek tal je 0,175 g). |
(6) V primeru razlitja nevarnih snovi se upoštevajo določila 26. člena
tega odloka. |
|
33. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti
pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu –
zasnova požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v
predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(2) Vse ureditve in objekti morajo upoštevati obvezne protipožarne
odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve, da se prepreči širjenje
požara na sosednje objekte. Interne dostopne ceste omogočajo dostop z
vozilom za intervencijo in evakuacijo, za razmeščanje opreme za gasilce
ter pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja. |
(3) Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo preko obstoječega in
novega hidrantnega omrežja, ki se napaja iz vodovodnega omrežja. |
|
6 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
34. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
OPPN
se izvaja v fazah. Prva faza zajema izvedbo javne cestne in druge
gospodarske javne infrastrukture. V nadaljevanju se izvaja gradnja
posameznih stanovanjskih stavb, ki se lahko izvaja sočasno ali pa ločeno
po posameznih parcelah. |
|
7 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
35. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Dopustna odstopanja lege stavb ob gradbeni liniji znašajo ±0,5 m. |
(2) Dopustna so odstopanja do ±0,5 m od predvidenih kot pritličij
oziroma kleti objektov, ki so navedene v 9. členu, zaradi prilagoditve
cestam in drugim zunanjim ureditvam. |
(3) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem
OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih,
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega
vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti
posegajo ta odstopanja. |
(4) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega
odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in
prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na
območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju
z javnimi koristmi. |
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi
odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica
podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega
certifikata. |
|
8 PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
36. člen |
|
(hramba OPPN) |
|
OPPN
se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu
Občine Semič in na sedežu Upravne enote Črnomelj. V primeru odstopanj
med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika. |
|
37. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3505-03/2016-38 |
Semič, dne 14. decembra
2017 |
|
Županja |
Občine Semič |
Polona Kambič l.r. |