Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi - ZLS -
(Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98)
je občinski svet Občine Pesnica na 4. redni seji dne 23. marca 1999
sprejel |
S T A T U T |
Občine Pesnica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Pesnica je
samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Dolnja Počehova, Dragučova, Drankovec, Flekušek,
Gačnik, Jareninski Dol, Jareninski Vrh, Jelenče, Kušernik, Ložane, Mali
Dol, Pernica, Pesnica pri Mariboru, Pesniški Dvor, Polička Vas, Polički
Vrh, Počenik, Ranca, Ročica, Slatenik, Spodnje Dobrenje, Spodnje Hlapje,
Spodnji Jakobski Dol, Vajgen, Vosek, Vukovje, Vukovski Dol, Vukovski
Vrh, Zgornje Hlapje, Zgornji Jakobski Dol. |
Sedež Občine je v
Pesnici pri Mariboru 39a. |
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
2. člen |
Na območju občine
Pesnica so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status ožjih delov občine Pesnica so določeni s tem
statutom in odlokom občine. |
Imena in območja
ožjih delov občine so: |
- Krajevna skupnost
Jakobski Dol, ki obsega območja naslednjih naselij: Drankovec, Flekušek,
Kušernik - del, Mali Dol, Počenik, Ročica, Slatenik, Spodnje Hlapje,
Zgornje Hlapje, Spodnji Jakobski Dol in Zgornji Jakobski Dol;
|
- Krajevna skupnost
Jarenina, ki obsega območja naslednjih naselij: Jareninski Dol,
Jareninski Vrh, Polička Vas, Polički Vrh, Vajgen, Vukovski Dol, Vukovski
Vrh; |
- Krajevna skupnost
Pernica, ki obsega območja naslednjih naselij: Dragučova, Ložane,
Pernica, Vosek, Vukovje, Kušernik - del; |
- Krajevna skupnost
Pesnica pri Mariboru, ki obsega območja naslednjih naselij: Dolnja
Počehova, Gačnik, Jelenče, Pesnica Pri Mariboru, Pesniški Dvor, Ranca,
Spodnje Dobrenje. |
3. člen |
Občina Pesnica (v
nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja
in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine
in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju
prenesene z zakonom. |
4. člen |
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in
po postopku predpisanem v zakonu. |
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
6. člen |
Občina Pesnica ima
svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
Občina ima pečat, ki
je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
OBČINA PESNICA, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski
svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V
sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine
določi župan s svojim aktom. |
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
|
II. NALOGE OBČINE |
7. člen |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem
statutom in zakoni, zlasti pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
- sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
- sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
- načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
- predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
- ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
- pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
- sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
- sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
- spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
- sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
- oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
- sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
- z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz.
gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
- v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
- sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
- spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
- spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
- gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
- v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
- sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
- ustanavlja lokalne
javne službe, |
- sprejme splošne
akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
|
- zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
- nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
- gradi in vzdržuje
vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
|
- zagotavlja javno
službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
- ustanovi vzgojno
izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in
v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
|
- sodeluje z vzgojno
izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
- z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
- ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
- spremlja stanje na
tem področju, |
- pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
- sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
- omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
- zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
- z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
- sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
- izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
- spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
- sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
- sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
- z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
- lokalne javne ceste
in druge javne poti, |
- površine za pešce
in kolesarje, |
- igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
- javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
- ureja promet v
občini. |
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
- organizira
reševalno pomoč v požarih, |
- organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
- zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
- zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
- sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
- opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
- sprejema ustrezne
splošne akte, |
- določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
- ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
- organizira občinsko
redarstvo, |
- izvaja nadzorstvo
nad javnimi prireditvami, |
- opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja - zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
- opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
8. člen |
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
- inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
- ugotavljanje
javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
- določanje
namembnosti urbanega prostora, |
- gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
- evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
- zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
- mrliško ogledno
službo in |
- ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
9. člen |
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te
potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih
organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
Za potrebe iz prvega
odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o
fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o
fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih
osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
|
III. ORGANI OBČINE |
1. SKUPNE DOLOČBE |
10. člen |
Organi občine so:
|
- občinski svet,
|
- župan in
|
- nadzorni odbor
občine. |
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega
sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji. |
11. člen |
Občina ima občinsko
upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o
upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. |
Občinsko upravo lahko
sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave.
Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim
določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
|
12. člen |
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov.
|
13. člen |
Delo organov občine
je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
2. OBČINSKI SVET |
14. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet šteje
17 članov. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo novo izvoljenega občinskega
sveta skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku,
jo skliče predsednik občinske volilne komisije. |
Ko članom občinskega
sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih
in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta. |
15. člen |
Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli
v skladu z zakonom. |
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči
občinski svet z odlokom. |
16. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik
občinskega sveta. |
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
- sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
- sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
- ustanavlja organe
občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
|
- v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
- daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
- nadzoruje delo
župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
- potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
- imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
- imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
- na predlog župana
imenuje in razrešuje podžupane, določi župana, ki bo v primeru
predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o
poklicnem opravljanju funkcije podžupana, |
- odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z
odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
- odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
- razpisuje
referendum, |
- s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih
funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom
organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, |
- določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
- ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
- imenuje in
razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih
funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo
uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih
na podlagi zakona, |
- določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
- sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
- določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
- sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
- daje mnenje k
imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v
sosvet načelnika upravne enote, |
- odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
17. člen |
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
18. člen |
Občinski svet
predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta. |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni
mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega
sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. |
19. člen |
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
20. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo podžupanom, članom občinskega sveta,
predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave,
predsednikom svetov krajevnih skupnosti in predstavnikom političnih
strankin. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
|
21. člen |
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. |
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
22. člen |
Članu občinskega
sveta predčasno preneha mandat: |
- če izgubi volilno
pravico, |
- če umre ali postane
trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
- če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
|
- če v treh mesecih
po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva
s funkcijo člana občinskega sveta, |
- če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
če odstopi.
|
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta iz prve in tretje alinee prvega odstavka
tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član
občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v
zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana
občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona. |
2.1. ODBORI IN
KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
23. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
Stalna delovna telesa
občinski svet ustanovi z odlokom, s katerim določi število članov,
organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles. |
Občasno delovno telo
občinski svet ustanovi s sklepom, s katerim določi njegove naloge,
število članov ter opravi imenovanje. |
Način dela delovnih
teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
24. člen |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih občinski svet
imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
- občinskemu svetu
ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, |
pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
- opravlja naloge po
zakonu o nezdružljivosti opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo
|
- opravlja naloge v
zvezi z občinskimi priznanji in nagradami |
- obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
25. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
26. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
27. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
3. ŽUPAN |
28. člen |
Župana volijo
državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
Potek štirih let od
nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat
novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski
svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na
prvi naslednji seji. |
29. člen |
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
Poleg tega župan
predvsem: |
- predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
- izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
- skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
- odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine v skladu z odlokom o proračunu občine, |
- skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
- predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske
uprave za te naloge, |
- imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske
uprave in organov skupne občinske uprave, |
- usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
- opravlja druge
zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
30. člen |
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
31. člen |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
- skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
- imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
- sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
- vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
- določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
- ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
- sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
- v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
- predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
32. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
33. člen |
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana
imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih
članov. S sklepom o imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog
župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem
prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega
župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
Podžupani pomagajo
županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere jih župan pooblasti. |
Podžupan, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana
v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
V soglasju z županom
se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno.
O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na
predlog župana. |
34. člen |
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
|
35. člen |
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
36. člen |
Županu in podžupanu
preneha mandat: |
- če izgubi volilno
pravico, |
- če umre ali postane
trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
- če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
|
- če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali
podžupana, |
- če v treh mesecih
po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva
s funkcijo župana ali podžupana, |
- če odstopi,
|
- če je po odločitvi
Državnega zbora razrešen. |
Podžupanu preneha
mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši. |
Če je župan razrešen
po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima
preneha z dnem razrešitve. |
Razlogi za prenehanje
mandata iz prve in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo
na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in
šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna
izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta.
Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati
predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. |
Županu oziroma
podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne
izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu s
prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee
prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta.
Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi
kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata
nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na
mandat člana občinskega sveta. |
4. NADZORNI ODBOR |
37. člen |
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
- opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
- nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
- nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb, ki razpolagajo z občinskimi
javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
38. člen |
Nadzorni odbor ima 3
člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske
uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih
sredstev. |
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
39. člen |
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora na predlog
župana. |
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
40. člen |
Nadzorni odbor
sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor
zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov
krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih
skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti,
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni
nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V
program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom
seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. |
Poleg zadev iz
letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
41. člen |
Ugotovitve, ocene in
mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega
odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z
letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni
odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine
nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali
organizacija z odgovornimi osebami). |
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
Po opravljenem
pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je
navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda,
ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi
ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
|
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
42. člen |
Predsednik nadzornega
odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če
so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
|
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
43. člen |
Delo nadzornega
odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko
je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati
pravice strank. |
Pri opravljanju
svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne
in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
44. člen |
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora. |
45. člen |
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
|
5.1. OBČINSKA UPRAVA |
46. člen |
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
47. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
Organizacija in delo
organa skupne občinske uprave se določi z odlokom, ki ga na skupen
predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
48. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih stvareh iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
|
49. člen |
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko
pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v
upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
|
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
50. člen |
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za
notranje zadeve. |
51. člen |
O upravnih stvareh iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
52. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
|
53. člen |
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi
direktorja občinske uprave in župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
6. OBČINSKO
PRAVOBRANILSTVO |
54. člen |
Občina ima lahko
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
Po pooblastilu lahko
občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
Občina lahko skupaj s
še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
7. DRUGI ORGANI
OBČINE |
55. člen |
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
56. člen |
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
57. člen |
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
|
Krajevne skupnosti so
del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Pobudo za ustanovitev
nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja
lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s
tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za
ljudsko iniciativo. |
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po
poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila oziroma ukinila krajevna
skupnost ali spremenilo njeno območje. |
58. člen |
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
- dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
- sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
- dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
- dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
- dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
- predlagajo programe
javnih del, |
- sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
- oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
- dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene; predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v krajevni skupnosti; za
posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi
prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
- seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
- sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
- spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
- dajejo mnenja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
59. člen |
Krajevne skupnosti
opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na
prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine Pesnica praviloma
samostojno: |
- skrbijo za
urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno
običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, |
- skrbijo za pluženje
in odvoz snega, |
- skrbijo za
vzdrževanje krajevnih cest, |
- v skladu z zakonom
o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih
obratov, |
- upravljajo z
lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
|
- izdelujejo načrte
zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine, |
- pripravljajo in
izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi
na svojem območju, |
- pospešujejo
kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter
organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč
pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
Podrobneje se naloge
krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
60. člen |
Krajevna skupnost je
pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v
skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
|
Skupnost iz
prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun. |
Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
61. člen |
Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov.
Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
Mandat članov sveta
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
Funkcija člana sveta
je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem
odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega
statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta
se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega
dela občine. |
Funkcija člana sveta
je častna. |
62. člen |
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
Predsednik sveta
krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet
krajevne skupnosti. Vrednost pravnega posla, ki ga lahko sklene
predsednik sveta krajevne skupnosti brez predhodnega soglasja župana, se
lahko določi v odloku o proračunu občine. |
Svet na predlog
predsednika izvoli enega ali več podpredsednikov. Podpredsednik sveta
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
|
Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
|
Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
|
63. člen |
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
- obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
|
- daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
- sprejema odločitve
o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti. |
Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
|
Odločitve sveta
krajevne skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju
s premoženjem krajevne skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje
občinski svet. |
Odločitve sveta
krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava. |
64. člen |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
65. člen |
Krajevne skupnosti
imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine,
denarna sredstva in pravice, in sicer: |
Krajevna skupnost
Jakobski dol ima opremo in denarna sredstva; |
Krajevna skupnost
Jarenina ima opremo in denarna sredstva; |
Krajevna skupnost
Pernica ima opremo in denarna sredstva in |
Krajevna skupnost
Pesnica pri Mariboru ima zemljišča, poslovno zgradbo, opremo in denarna
sredstva. |
Krajevna skupnost
mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega
statuta. |
Če krajevna skupnost
preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse
njene pravice in obveznosti na občino. |
66. člen |
Delovanje krajevnih
skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi
prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s
samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. |
Kriteriji in merila
za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna
občine se določijo z odlokom. |
Krajevne skupnosti se
ne smejo zadolževati. |
Prihodki in odhodki
krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za
posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo
njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega
proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. |
Občina ne prevzema
finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu
občine. |
Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. |
Krajevne skupnosti
imajo lahko svoje žiro račune. Sklep o posebnem žiro računu krajevne
skupnosti izda župan. |
Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. |
Nadzor nad finančnim
poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
|
67. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
- če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
- če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
- če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so
skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
|
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
Odločitev sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
68. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
1. ZBOR OBČANOV |
69. člen |
Občani na zboru
občanov: |
- obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
- obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
- obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
- predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
- opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
- dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
- oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
- obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
70. člen |
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno
naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne
skupnosti. |
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
|
71. člen |
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora volivcev
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
72. člen |
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Delavec občinske
uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi
zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor
občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
2. REFERENDUM O
SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
73. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
74. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
75. člen |
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel do konca
njegovega mandata. |
76. člen |
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
77. člen |
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. |
Župan določi obrazec
za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
78. člen |
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena. |
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prosti dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto re- ferenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
79. člen |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
80. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
3. SVETOVALNI
REFERENDUM |
81. člen |
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. DRUGI REFERENDUMI |
82. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
Odločitev o uvedbi
samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v
občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
|
5. LJUDSKA INICIATIVA |
83. člen |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša
na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša
na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
84. člen |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
85. člen |
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
- neposredno v okviru
občinske uprave, |
- z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
- z dajanjem
koncesij, |
- z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
86. člen |
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
osnovnošolsko
izobraževanje, |
- predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
- osnovno zdravstvo
in lekarna, |
- osebna pomoč
družini in |
- knjižničarstvo.
|
Občina lahko ustanovi
javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
87. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
88. člen |
Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
- oskrbo s pitno
vodo, |
- ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
- odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
- javno snago in
čiščenje javnih površin, |
- urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
- pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
- gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
- vzdrževanje
občinskih javnih cest, |
- in na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
89. člen |
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
|
90. člen |
Občinske javne službe
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
|
91. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
92. člen |
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
93. člen |
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
94. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Odločitev o odtujitvi
nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega
premoženja je pristojen župan. |
Pred sklenitvijo
pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali
so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na
način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in
zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
95. člen |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
96. člen |
Prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu
občine. |
Proračun občine
sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in
naložb ter račun financiranja. |
97. člen |
Sredstva proračuna se
smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva proračuna se
lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom
predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
98. člen |
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
99. člen |
Proračun občine je
odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in
odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. |
Rebalans proračuna je
odlok o spremembi proračuna. |
Neposredni uporabnik
občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine. |
Posredni uporabnik
občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega
ustanovitelj je občina in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega
proračuna (v nadaljevanju: uporabnik). |
100. člen |
Proračun občine
sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. |
V odloku o proračunu
občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga
vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila
župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
101. člen |
V bilanci prihodkov
in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno
porabo po zakonu, ti pa so zlasti: |
- prihodki od
dohodnine, |
- davek na dediščine
in darila, |
- davek na dobitke od
iger na srečo, |
- davek od prometa
nepremičnin, |
- upravne takse,
|
- posebna taksa za
uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, |
- davek od
premoženja, |
- finančne izravnave,
|
- nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča, |
- krajevne turistične
takse, |
- komunalne takse,
|
- pristojbine,
|
- pristojbina zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, |
- odškodnine in
nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
|
- prihodki uprave in
|
- prihodki določeni z
drugimi predpisi. |
Prihodki iz tega
člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o
njihovi uvedbi. |
102. člen |
V bilanci prihodkov
in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v
primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od: |
- obresti na
depozite, |
- najemnin za
stanovanja in poslovne prostore, |
- prodaje
nepremičnega premoženja, |
- prodaje premičnega
premoženja, |
- drugega premoženja,
|
- vrnjenih depozitov,
akreditivov in garantnih pisem, |
- nakupov in prodaje
vrednostnih papirjev, |
- komunalnih
prispevkov, |
- samoprispevka,
|
- prispevkov občanov
za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
|
- opravljanje
dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji, |
- koncesijske dajatve
oziroma odškodnine, |
- ožjih delov občine,
|
- dotacije, darila in
pomoči, |
- namenska sredstva
iz državnega proračuna ali skladov in |
- drugi prihodki.
|
103. člen |
V bilanci prihodkov
in odhodkov se izkazujejo vsi prihodki, ki obsegajo tekoče prihodke,
kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke iz drugih
blagajn javnega financiranja; na strani odhodkov pa se izkazujejo vsi
odhodki, ki zajemajo tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske
odhodke in investicijske transfere. |
104. člen |
Proračun občine mora
biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. |
V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno
porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
O izvajanju proračuna
občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti
proračunske porabnike župan s sklepom. |
105. člen |
Če se med
proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali
zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče
realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov
proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in
pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska
sredstva. |
O odločitvi iz
prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. |
Če proračuna ni možno
uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. |
106. člen |
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
107. člen |
Če se med letom
spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali
posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša
obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju
sredstev odloča župan. |
Če se uporabnik ali
posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali
se prerazporedijo med druge uporabnike. |
108. člen |
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega
proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. |
O uporabi sredstev
rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
109. člen |
Občina oblikuje svoje
rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5
% prihodkov. |
Izločanje rezerve se
praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega
leta. |
Izločanje prihodkov v
rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letno doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
110. člen |
Rezerva se uporablja:
|
- za pokrivanje
stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih
in drugih nesreč, kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne
oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne
bolezni in rastlinski škodljivci; |
- za zagotovitev
sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; |
- za kriterije
proračunskega primanjkljaja. |
Sredstva za namene iz
prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez
obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v
rezerve do konca leta. |
O uporabi sredstev
odloča župan. |
111. člen |
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto. |
V zaključnem računu
proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in
doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa finančnih
terjatev in naložb, računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski
svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko
bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni
račun. |
Zaključni račun za
preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca
tekočega leta. |
112. člen |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
113. člen |
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem občine. |
O soglasju odloča
župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti
javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
pod pogoji, ki jih določa zakon. O tem obvesti občinski svet.
|
114. člen |
Finančno poslovanje
občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
115. člen |
Nabavo blaga,
opravljanje storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti
občine |
116. člen |
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. |
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
117. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
118. člen |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
119. člen |
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
120. člen |
Z odredbo uredi
občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah |
121. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
122. člen |
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
123. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine,
Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
|
2. Posamični akti
občine |
124. člen |
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti -
sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
125. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
126. člen |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine
oziroma, če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
127. člen |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
128. člen |
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
129. člen |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
130. člen |
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
131. člen |
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
132. člen |
Volilne enote za
volitve članov svetov ožjih delov občine do uskladitve določb ZLV z ZLS
določi svet ožjega dela občine s svojim aktom. |
Volilne enote iz
prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z odlokom, če svet ožjega
dela občine s tem soglaša. |
133. člen |
Zaposlene v krajevnih
skupnostih se z dnem uveljavitve tega statuta razporedi na delovna mesta
v občinski upravi, ki ustrezajo njihovi izobrazbi. |
134. člen |
Do sprejema novih
splošnih aktov občine Pesnica se v občini uporabljajo splošni akti, ki
so na dan uveljavitve tega statuta veljali za območje občine Pesnica.
|
135. člen |
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati statut občine Pesnica (Medobčinski uradni
vestnik št. 15/95). |
136. člen |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku
Štajerske in Koroške regije. |
Župan |
Venčeslav Senekovič,
ing. agr, s.r. |
Številka: 01502-1/99-IRH
|
Datum: 24. marec 1999
|