|
Na podlagi 19. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95, 80/98, 119/05 in
80/06), je Občinski svet Občine Trebnje, na 6. redni seji dne 9. 5. 2007
sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta
Občine Trebnje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
VSEBINA: |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
V. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
|
IX. DELA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih
teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
(1) Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem
jeziku. |
|
|
(2) Svet in njegova delovna telesa zasedajo v prostorih
občinske uprave Goliev trg 5, Trebnje, v času delovnih dni občinske
uprave. |
|
|
4. člen |
|
|
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih, slavnostnih
in žalnih sejah. |
|
|
(2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
|
(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega
poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
|
|
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika
v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
|
|
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in
drugih svečanih priložnostih. |
|
|
(6) Žalne seje se sklicujejo ob smrti: častnega občana
občine, župana, podžupana, člana občinskega sveta in bivših županov
Občine Trebnje. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem
besedilu: župan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica
delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
|
7. člen |
|
|
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom
občine. |
|
|
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih
aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi
delovna telesa sveta. Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo
direktor občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
(1) Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
(2) Prvo sejo sveta nove občine skliče prejšnji župan
najkasneje 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po
prejemu končnega poročila Občinske volilne komisije, v primeru drugega
kroga volitev. |
|
|
(3) Prvo sejo sveta vodi najstarejši član sveta oziroma
član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet. Če seja ni
sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik Občinske volilne
komisije. |
|
|
(4) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki in določijo
predlog dnevnega reda konstitutivne seje, sedežni red izvoljenih članov
sveta, predlog članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
9. člen |
|
|
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
|
|
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov |
|
|
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v
svet in volitev župana |
|
|
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih
pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta |
|
|
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov
svetnikov |
|
|
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah
kandidatov za župana |
|
|
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja
in ne odloča. |
|
|
(3) Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi
slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor. |
|
|
10. člen |
|
|
(1) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej
imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in
pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne
komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po
vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
(2) Mandatna komisija na podlagi poročila Občinske volilne
komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili
izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
in predlaga potrditev mandatov članov sveta. |
|
|
(3) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika
kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila Občinske
volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v
vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o
posameznih pritožbah. |
|
|
11. člen |
|
|
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne
komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi
ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
(2) Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne
sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
|
|
(3) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila
o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči
o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
(4) Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati
izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena
pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti
vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za
člana sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
(1) Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat
dotedanjim članom sveta in županu pa preneha. |
|
|
(2) Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana
iz četrtega odstavka 11. člena, prične novoizvoljenemu županu teči
mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha. |
|
|
(3) S prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v
nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
|
13. člen |
|
|
(1) Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih
članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje
stalno delovno telo. |
|
|
(2) Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati
članstvo v občinskih organih in delovnih telesih. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
14. člen |
|
|
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z
zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se
sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih
člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
|
|
(3) Član sveta ima pravico: |
|
|
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo
drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh
predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in
skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma
v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
|
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem
delu. |
|
|
(5) Član sveta ima pravico do sejnine v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do
dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
15. člen |
|
|
(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi
mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje
funkcije. |
|
|
(2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki
niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in
kazensko odgovoren. |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Svetniki imajo pravico, da se povezujejo v svetniške
skupine. Svetnik je lahko član le ene svetniške skupine. |
|
|
(2) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta
izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo
le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
|
|
17. člen |
|
|
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih
občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu
potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana
pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti
oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
(3) Član sveta ima pravico županu, podžupanu in direktorju
občinske uprave postaviti vprašanje ter jim lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njihove
pristojnosti. |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude
praviloma v pisni obliki, lahko pa tudi ustno. |
|
|
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in
postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem
primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član
sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
(4) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj
posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
|
(5) Pri obravnavi vprašanj in pobud mora biti na seji
obvezno prisoten župan občine. Če je župan občine zadržan, določi, kdo
ga bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
(6) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje
podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali
njegov namestnik odgovori na naslednji seji. |
|
|
(7) Župan, podžupan, direktor občinske uprave lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorijo pisno, pisno mora odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa
na prvi naslednji redni seji. |
|
|
19. člen |
|
|
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje
vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po
tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava,
o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in
delovnih teles, katerih član je. |
|
|
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
(3) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov
ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko
predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
|
(4) Članu sveta, ki se ne udeleži seje, sejnina ne
pripada. |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Svet dela in odloča na sejah. |
|
|
(2) Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela
sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev,
določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih
sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana
predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler
ne konča prejšnje redne seje. |
|
|
22. člen |
|
|
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda
se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj
z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev
na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je
vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
Občinski svet ne more odločati o zadevah, glede katerih članom sveta ni
bilo prej poslano oziroma vročeno gradivo. |
|
|
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu
(podžupanom), predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske
uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem političnih
strank in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev. |
|
|
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po
pošti v fizični obliki na papirju, če tako s pisno izjavo naroči
prejemnik pa lahko tudi na disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu
podatkov ali po elektronski pošti. |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na
zahtevo 1/4 članov sveta. |
|
|
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo
biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo
o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z
gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za
sejo pripravi. |
|
|
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja
sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od
predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma
njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član
sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
|
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti
vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v
skladu z 22. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani
občine. |
|
|
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja
sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni
vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko
dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži
tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane
izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da
ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za
sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu
in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz
katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na
podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s
priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z
osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
|
|
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano
vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot
polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so
glasovali. |
|
|
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je
sprejet, če so za sklep glasovali vsi svetniki, ki so do roka oddali
svoj glas. Če je kateri izmed svetnikov glasoval proti sklepu, se opravi
izredna seja sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo
sveta. |
|
|
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg
sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni
vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je
glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo
redno sejo sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih določi župan. |
|
|
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je
glede na dnevni red seje potrebna. |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
|
|
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki
imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
(3) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
(4) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
(5) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje
uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim
ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj. |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej
sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem
besedilu: predsedujoči). |
|
|
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
|
|
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker
župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član
sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Seje sveta so javne. |
|
|
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
|
(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in
občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo
gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni
strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega
obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
|
|
(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v
prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko
spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora
biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
|
|
(5) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega
obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O
zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
|
|
(6) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva
javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če
tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
29. člen |
|
|
(1) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za
javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to
terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe,
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, ki v skladu z
zakonom niso informacije javnega značaja. |
|
|
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma
kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči,
kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na
seji. |
|
|
(3) Član sveta ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov
oziroma gradiv, ki so zaupne narave oziroma podatkov iz seje, ki poteka
brez navzočnosti javnosti. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
30. člen |
|
|
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed
članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v
zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
31. člen |
|
|
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
(3) Mandatne zadeve se uvrstijo na dnevni red takoj za
točko »potrditev zapisnika«. |
|
|
(4) Zadeve, katerih predlagatelj je župan, se brez
razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
|
|
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko
sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
(6) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
32. člen |
|
|
(1) Po določitvi dnevnega reda seje, svet odloča o
sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje
in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
33. člen |
|
|
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po
določenem (sprejetem) vrstnem redu. Kadar je pri isti točki vloženih več
predlogov, se najprej obravnava predlog župana, sledi obravnava
predlogov po vrstnem redu kot so bili vloženi v proceduro. |
|
|
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red
obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo
okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati
pred točko dnevnega reda na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda
obravnave je potrebno pisno obrazložiti. |
|
|
34. člen |
|
|
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko
poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to
ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan
oziroma njun pooblaščeni namestnik mnenje k obravnavani zadevi. Potem
dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset (10) minut. |
|
|
(3) Po tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu,
kakor so se priglasili k razpravi. K razpravi se lahko priglasijo z
dvigom zelenega kartona. Po vrstnem redu prijav se razpravljavce zapiše,
predsedujoči pa vrstni red razpravljavcev glasno prebere. Razprava
posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot deset (10) minut. |
|
|
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja dvakrat, ima
pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. K
repliki se razpravljavci prijavijo z dvigom rumenega kartona. Replika
mora biti konkretna in se mora nanašati na imenovanje predhodnih
razpravljavcev. V najavi replike mora član sveta napovedati komu
replicira in kaj. Predsedujoči lahko odvzame svetniku, ki replicira
besedo, če se replika ne nanaša na njegovo napoved oziroma na točko
dnevnega reda. Replike smejo trajati največ tri (3) minute. |
|
|
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave
lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
35. člen |
|
|
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
|
|
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali
prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem
opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
36. člen |
|
|
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali
o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve
poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči
svet o tem vprašanju brez razprave. |
|
|
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k
razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na
podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi na
predlog člana sveta, o tem odloči svet, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja
ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v
drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato,
ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Seje sveta se sklicujejo praviloma ob sredah ob 16.
uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot
štiri ure. |
|
|
(2) Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh
urah neprekinjenega dela. |
|
|
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen
predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja,
če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč,
dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih
podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko
pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po
izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se
lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
39. člen |
|
|
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal
razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi
odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na
eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel
obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
|
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča
sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
40. člen |
|
|
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne
sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
|
41. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
42. člen |
|
|
(1) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav
ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način
krši red na seji. |
|
|
(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče
članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši
red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
(4) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep
odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v
katerem je seja. |
|
|
43. člen |
|
|
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
44. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
45. člen |
|
|
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina
vseh članov sveta. |
|
|
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
|
|
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
sveta v sejni sobi (dvorani). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak
član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
|
|
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska
večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh članov sveta. |
|
|
46. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve z večino glasov opredeljenih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA“ njen sprejem. |
|
|
47. člen |
|
|
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
|
|
48. člen |
|
|
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere
predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
|
|
(2) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če
ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
|
|
(3) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da
jim najprej predlaga, da se opredelijo «ZA« sprejem predlagane
odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da
se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o
isti odločitvi samo enkrat, razen, če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
(4) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi
in objavi izid glasovanja. |
|
|
49. člen |
|
|
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom zelenega kartona
»ZA« oziroma dvigom rdečega kartona »PROTI«, z uporabo glasovalne
naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči
na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem
redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi
“ZA“ali “PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se
pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži
njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
|
50. člen |
|
|
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog
predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim
glasovanjem opravlja delavec občinske uprave, ki ga določi župan. |
|
|
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot
je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga
uporablja svet. |
|
|
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti
označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je
določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, “PROTI“ pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo “ZA“ ali besedo “PROTI“. |
|
|
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke,
imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk
njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko
pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in
največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
|
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
|
|
51. člen |
|
|
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
|
|
– datumu in številki seje sveta, |
|
|
– predmetu glasovanja, |
|
|
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“, oziroma
pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih
kandidat je imenovan. |
|
|
(3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi
zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi
izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
52. člen |
|
|
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja
ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali
na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ
dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
53. člen |
|
|
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
|
|
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti
pa podatke o udeležbi na seji sveta in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, povzetek razprave posameznih razpravljajočih,
posebej tistih, ki razpravljajo proti predlaganemu predlogu, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta
ter o stališčih komisije za pripravo statuta in poslovnika o
postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original vabila
in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. V
zapisnik se ne piše razprav, razen stališč za katere član sveta ali
župan izrazita zahtevo, da se v zapisnik zapiše kot njegovo mnenje. V
zapisnik pa se pišejo stališča, ki so jih posamezni člani izrekli proti
predlogom sklepov s poimensko navedbo članov sveta. |
|
|
(3) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave.
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo
zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta.
Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti
pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik
ustrezne spremembe. |
|
|
(4) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je
sejo vodil, in delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
|
|
(5) Občinska uprava je dolžna zapisnik seje sveta
posredovati članom sveta v roku sedmih (7) dni po končani seji. |
|
|
(6) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh
občine in na krajevno običajen način. Zapisnik nejavne seje oziroma
tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne
objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
|
(7) V skladu s tehničnimi možnostmi se omogoči objavo
zvočnega zapisa sej občinskega sveta na spletni strani Občine Trebnje. |
|
|
54. člen |
|
|
(1) Potek seje sveta se snema na magnetofonski trak, ki se
hrani še eno leto po koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali svet,
katerega seja je bila posneta. |
|
|
(2) Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in
drugim gradivom s seje. |
|
|
(3) Član sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil
dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje
se opravi v prostorih občinske uprave. |
|
|
(4) Član sveta in drug udeleženec seje lahko zahteva, da
se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za
katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu.
Župan zagotovi prepis ustreznega dela magnetograma. |
|
|
55. člen |
|
|
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi
svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta,
zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hrani
v arhivu občinske uprave. |
|
|
(3) O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega
gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
56. člen |
|
|
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske
uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled
odredi župan občine na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original
zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je
bilo vpogledano. |
|
|
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči
o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
57. člen |
|
|
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za
delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
|
|
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in
tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca,
ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila
potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to
s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
|
(3) Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi
direktor občinske uprave, ki lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge
javne uslužbence občinske uprave. |
|
|
7. Delovna telesa
sveta |
|
|
58. člen |
|
|
(1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ima sedem (7) članov. |
|
|
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– svetu predlaga kandidate za delovna telesa sveta in
druge organe, ki jih imenuje svet, |
|
|
– svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami
ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
|
|
– zbira predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in
organizacijah ter daje mnenja in predloge za podelitev državnih in
občinskih priznanj ter odlikovanj, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
|
(4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
imenuje svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in
ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. |
|
|
59. člen |
|
|
(1) Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore
kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi
obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in
predloge. |
|
|
(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
60. člen |
|
|
Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom
občine, so naslednji odbori: |
|
|
– odbor za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti |
|
|
– odbor za gospodarske dejavnosti |
|
|
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo |
|
|
– odbor za proračun in finance |
|
|
– odbor za lokalno samoupravo |
|
|
– komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta. |
|
|
61. člen |
|
|
(1) Odbori štejejo sedem (7) članov, komisija za pripravo
statuta občine in poslovnika pa devet (9) članov. |
|
|
(2) Odbori obravnavajo vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na svojem področju, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikujejo o njih svoje mnenje in svetu podajo
stališče s predlogom odločitve. |
|
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti v roku, da omogoča
sklic redne seje sveta, svoje mnenje, stališče in predloge pa pisno
predložiti pred sklicem redne seje županu. |
|
|
(4) Odbori lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz svoje pristojnosti. |
|
|
62. člen |
|
|
(1) Odbor za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo
ima sedem (7) članov. |
|
|
(2) Odbor obravnava predloge aktov in odločitev, in sicer
na področju: |
|
|
– urbanizma in prostorskega planiranja |
|
|
– varstva naravne in kulturne dediščine |
|
|
– varstva okolja |
|
|
– ustanavljanja, financiranja in nadzorovanja javnih služb
na področju okolja in prostorskega urejanja |
|
|
– razvoja naselij |
|
|
– izgradnje, vzdrževanja in upravljanja z energetskimi,
vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti in napravami |
|
|
– izgradnje, vzdrževanja in upravljanja javnih cest,
javnih poti, parkirišč, trgov, parkov in drugih javnih površin |
|
|
– urejanja prometa |
|
|
– izgradnje, vzdrževanja in upravljanja pokopališč,
organizacijo pogrebnih storitev ter organizacijo mrliško ogledne službe |
|
|
– ustanavljanja, financiranja in nadzorovanja javnih služb
na področju komunalne dejavnosti |
|
|
– varstva tal in vodnih virov |
|
|
– varstva zraka, varstva pred hrupom ter zbiranja in
deponiranja odpadkov. |
|
|
(3) Odbor za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo
lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
63. člen |
|
|
(1) Odbor za družbene dejavnosti ima sedem (7) članov. |
|
|
(2) Odbor obravnava predloge aktov in odločitev, in sicer
na področju: |
|
|
– zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva,
varstva otrok in družin, invalidov in ostarelih, |
|
|
– vzgoje in izobraževanja na nižji, srednji in visoki
ravni, |
|
|
– pospeševanja kulturne, raziskovalne, knjižničarske,
informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, |
|
|
– razvoja športa in rekreacije, |
|
|
– varstva naravne in kulturne dediščine, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
|
(3) Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
|
64. člen |
|
|
(1) Odbor za gospodarske dejavnosti ima sedem (7) članov. |
|
|
(2) Odbor obravnava predloge aktov in odločitev, in sicer
na področju: |
|
|
– sodelovanja med občino in z gospodarskimi subjekti |
|
|
– problematike zaposlovanja |
|
|
– pogojev za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih
dejavnosti, vključno z malim gospodarstvom, katerih razvoj bo v interesu
občine |
|
|
– razvoja turizma |
|
|
– razvoja demografsko ogroženih območij |
|
|
– promocije občine, organizacije promocijskih prireditev
ter izdajanje ustreznih publikacij. |
|
|
(3) Odbor za gospodarske dejavnosti lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
|
65. člen |
|
|
(1) Odbor za proračun in finance ima sedem (7) članov. |
|
|
(2) Odbor obravnava predloge aktov in odločitev, in sicer
na področju: |
|
|
– delitvene bilance občinskega premoženja |
|
|
– oblikovanja proračuna |
|
|
– financiranja porabnikov občinskega proračuna |
|
|
– gospodarjenja z občinskim premoženjem in sredstvi, ki so
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
|
(3) Odbor za proračun in finance lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
|
66. člen |
|
|
(1) Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ima sedem (7)
članov. |
|
|
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev, in sicer na področju: |
|
|
– razvoja kmetijstva, vključno s poljedelstvom,
živinorejo, lovom in ribolovom |
|
|
– gozdarske dejavnosti. |
|
|
(3) Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo lahko predlaga svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
|
67. člen |
|
|
(1) Odbor za lokalno samoupravo ima sedem (7) članov. |
|
|
(2) Odbor obravnava predloge aktov in odločitev, in sicer
na področju: |
|
|
– lokalne samouprave v občini ter krajevnih skupnostih |
|
|
– vključevanja občine v širše lokalne skupnosti |
|
|
– financiranja krajevnih skupnosti |
|
|
– preoblikovanja občine, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
|
|
(3) Odbor za lokalno samoupravo lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
|
68. člen |
|
|
(1) Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika
sveta ima devet (9) članov. |
|
|
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in
poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. |
|
|
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede
skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom
občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in
dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
|
|
69. člen |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
70. člen |
|
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih
članov najmanj polovico članov, ostale člane izmed drugih občanov, če ta
poslovnik ne določa drugače. |
|
|
(2) Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
|
|
(3) Prvo sejo odbora skliče župan. |
|
|
(4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
71. člen |
|
|
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora
sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta.
Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta. |
|
|
72. člen |
|
|
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V
aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava
in naloge. |
|
|
73. člen |
|
|
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu. |
|
|
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo
dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje
sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano
članom delovnega telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa,
razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko
veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih
članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega
sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in
predloge z večino glasov opredeljenih članov. |
|
|
(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo
določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
|
|
74. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni
delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki
organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je
neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
V. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
75. člen |
|
|
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in
statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik o delu sveta, |
|
|
– proračun občine in zaključni račun, |
|
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene
akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila,
obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje
mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
76. člen |
|
|
(1) Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
|
|
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko
predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana. |
|
|
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
77. člen |
|
|
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
|
(2) Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v arhivu
občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
78. člen |
|
|
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja,
cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo
imelo sprejetje odloka. |
|
|
(3) Če je predlagatelj odloka sveta ali član sveta, pošlje
predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu sveta, ki je
pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
|
|
79. člen |
|
|
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo
sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
|
|
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka
na sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
80. člen |
|
|
(1) Predsedujoči sveta pošlje predlog odloka članom sveta
in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj petnajst (15) dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka. |
|
|
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
81. člen |
|
|
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o
razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter
temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
(2) Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
|
|
(3) Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina
opredeljenih članov sveta. |
|
|
(4) Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka
dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili
sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
82. člen |
|
|
(1) V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o
vsakem členu predloga odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu
predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
(2) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta
predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v
obliki amandmaja. Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam
predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu
predlogu odloka. |
|
|
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni
obliki z obrazložitvijo najmanj tri (3) dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena
četrtina vseh članov sveta. |
|
|
(4) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta
na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora
vložiti pisno. |
|
|
(5) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
(6) Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po
končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. |
|
|
(7) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo
bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi
obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko
svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako
da se prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
83. člen |
|
|
(1) O vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej. |
|
|
(2) Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po
poglavjih ali delih predloga odloka, mora predsedujoči pred takim
glasovanjem ugotoviti, ali kdo izmed svetnikov zahteva ločeno glasovanje
o katerem izmed predloženih amandmajev. |
|
|
(3) Če predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev
ali črtanje kakega drugega člena oziroma posameznih določb odloka, se
takoj po sprejemu takega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih
povezanih amandmajih. Če tak amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo
posameznih določb predloga odloka, ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da
o drugih amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili svoj pomen. O
taki ugotovitvi predsedujočega se ne razpravlja in ne glasuje. Če je k
členu predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o
amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato
po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu. |
|
|
(4) Če je predložen amandma k amandmaju, se najprej
glasuje o amandmaju, ki je dan k amandmaju predloga odloka. |
|
|
(5) Amandma, člen odloka, in odlok so v celoti sprejeti,
če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
|
|
84. člen |
|
|
(1) Statut občine in poslovnik o delu sveta se sprejemata
po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
|
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s
tem postopkom. |
|
|
(3) O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa
drugače, odloča svet na eni obravnavi. |
|
|
85. člen |
|
|
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov
praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
(2) V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi
sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
(3) Svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta
oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na
volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni
več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
|
86. člen |
|
|
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
(2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga
obravnava predloga odloka na isti seji. |
|
|
(3) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
(4) Župan lahko predlaga amandma tudi, kadar ni
predlagatelj odloka. |
|
|
(5) O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje
pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
(6) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po
hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za prvo
obravnavo predloga odloka. |
|
|
(7) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
|
|
87. člen |
|
|
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči,
da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se
sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
– zaključni račun občine, |
|
|
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih
posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom,
drugimi predpisi Državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta, |
|
|
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov, |
|
|
– prečiščena besedila aktov. |
|
|
(2) V skrajšanem postopku sprejemanja splošnih aktov, se
amandmaji lahko vlagajo; pri spremembah in dopolnitvah odlokov pa samo k
členom, ki so predmet sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko
vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka ali drugega splošnega
akta. |
|
|
(3) Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti
sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. |
|
|
(4) Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta
predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena
in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet
takoj po vložitvi predloga. |
|
|
88. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi splošni akti občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določa statut občine in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
5. Postopek za sprejem
proračuna |
|
|
89. člen |
|
|
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in
izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini. |
|
|
(2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki
se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
90. člen |
|
|
(1) Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto
mora župan predložiti svetu najkasneje v 30-ih dneh po predložitvi
državnega proračuna v Državnem zboru. |
|
|
(2) Župan lahko svetu skupaj z predlogom proračuna za
naslednje proračunsko leto predloži tudi predlog proračuna za leto, ki
temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil
svet izvoljen. |
|
|
(3) Župan pošlje predsednikom delovnih teles, vsem članom
sveta in predsednikom krajevnih skupnosti predlog proračuna občine in
sklic seje, na kateri bo svet opravil I. obravnavo o predlogu proračuna
občine in zagotovi objavo predloga proračuna na spletnih straneh občine. |
|
|
(4) Na seji sveta župan predstavi predlog proračuna
občine. Predstavitev ni časovno omejena. V okviru predstavitve predstavi
župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave svetu: |
|
|
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga
proračuna, |
|
|
– načrtovane politike občine, |
|
|
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev
in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
|
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega
neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski
načrt, |
|
|
– načrt razvojnih programov, |
|
|
– načrt nabav. |
|
|
(5) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet
razpravo. |
|
|
(6) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za I.
obravnavo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku
sedem dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo,
kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
|
(7) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna
ugotovi, da ni ustrezen za I. obravnavo, ga skupaj s stališči in
predlogi delovnih teles posreduje v I. obravnavo župan. |
|
|
91. člen |
|
|
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj
petnajst (15) dni. |
|
|
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v
predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna
objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do
predloga v prostorih občine. |
|
|
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in
predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih
straneh in na krajevno običajen način. |
|
|
92. člen |
|
|
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna
delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana
javnost. |
|
|
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo
županu. |
|
|
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne
razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih
sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
|
|
93. člen |
|
|
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in
odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz
javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je
upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni
upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je
sestavni del gradiva predloga proračuna. |
|
|
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih
amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda
svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj
umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z
utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
|
|
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji
so vloženi in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem
ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem
času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine
za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom
sveta. |
|
|
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako,
da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa
še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
|
94. člen |
|
|
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi,
kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po
delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno
financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu
občine. |
|
|
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti.
S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o
proračunu občine. Če proračun ni usklajen, lahko župan odredi odmor in
zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in pripravi
predlog za uskladitev. O predlogu uskladitve ni razprave. |
|
|
(3) Po obrazložitvi uskladitve svet glasuje o proračunu v
celoti. |
|
|
(4) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni
sprejet. |
|
|
(5) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem
mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
|
|
(6) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem
odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
|
95. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se
nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri
mesece in se lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o
začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka |
|
|
96. člen |
|
|
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna
občine. |
|
|
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna
telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
|
|
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah
tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga
proračuna. |
|
|
6. Postopek za sprejem
prostorskih aktov |
|
|
97. člen |
|
|
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja
prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje
občanov (1. obravnava) pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z
odlokom v eni obravnavi (2. obravnava), ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka in
določb zakona, ki ureja sprejem prostorskih aktov občine. |
|
|
7. Postopek za sprejem
obvezne razlage |
|
|
98. člen |
|
|
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda
zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta,
označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
(3) Zahtevo za obvezno razlago se vloži pri županu. Če
župan ugotovi, da je zahteva utemeljena, jo posreduje občinski upravi,
ki pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
Predhodno pridobi mnenje pristojnih delovnih teles sveta in
predlagatelja splošnega akta. |
|
|
(4) Svet sprejema obvezno razlago po skrajšanem postopku. |
|
|
8. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
99. člen |
|
|
(1) Če bi bil občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj vetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta
v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
|
|
(2) Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka
določi svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
|
100. člen |
|
|
(1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki
spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov,
pripravi komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega
sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
|
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če
ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka,
tako določi svet. |
|
|
(3) O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez
obravnave. |
|
|
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi. |
|
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
101. člen |
|
|
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali
statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala
večina opredeljenih članov sveta. |
|
|
102. člen |
|
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko
glasuje samo za enega od kandidatov. |
|
|
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove
ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
|
|
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje
izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več
istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot
je funkcij. |
|
|
103. člen |
|
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa
nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine,
se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih
dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če
pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako
drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno
glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po
vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če
pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili
enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
|
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi
pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa
ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate
ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega
predloga kandidatur. |
|
|
9. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
|
|
104. člen |
|
|
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi
liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za
predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega
telesa. |
|
|
(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov,
se na isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso
imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
10. Postopek za
razrešitev |
|
|
105. člen |
|
|
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po
postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen
drugačen postopek. |
|
|
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog
predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na
predlog najmanj 1 članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve
vloži pri komisiji. |
|
|
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v
kateri so navedeni razlogi za razrešitev. |
|
|
106. člen |
|
|
(1) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog
ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena,
ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev. |
|
|
(2) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na
katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo
obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se
opredeliti o predlogu razrešitve. |
|
|
(3) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta,
do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
107. člen |
|
|
(1) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet
sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali
imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
|
|
(2) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim
poukom. |
|
|
11. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
|
108. člen |
|
|
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti, tako,
da ne povzročijo izvedbo nadomestnih volitev. |
|
|
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z
zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih
teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani,
tudi če niso občinski funkcionarji. |
|
|
(4) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem
telesu sveta dolžna predlagati svetu novega kandidata. |
|
|
(5) Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(6) Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se
pošlje Občinski volilni komisiji. |
|
|
(7) Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega
kandidata. |
|
|
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN SVETOM |
|
|
109. člen |
|
|
(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove
seje. |
|
|
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo
pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem
usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno
obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali
problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih
problemov. |
|
|
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih
predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu,
poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed
strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
110. člen |
|
|
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki
redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali
direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o
izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno
posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
|
|
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan
svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
|
111. člen |
|
|
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o
delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom
in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
(3) Župan in direktor občinske uprave občine obveščata
občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles
sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
(4) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo
za javnost. |
|
|
(5) Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se
objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in
odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
112. člen |
|
|
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivi zaupne narave
se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
IX. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
|
|
113. člen |
|
|
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina
delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke
sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma
jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
114. člen |
|
|
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
115. člen |
|
|
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe
poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda do
pridobitve mnenja občinske uprave za posamezno določbo poslovnika. |
|
|
(2) Vsak član sveta lahko zahteva, da o pridobljeni
razlagi poslovnika odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
116. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati
Poslovnik o delu Občinskega sveta Občine Trebnje (Uradni list RS, št.
26/97). |
|
|
117. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 007-00014/2007 |
|
|
Trebnje, dne 9. maja 2007 |
|
|
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r. |
|
|
|