Na
podlagi 29. in 62. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08,
79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 149.
člena
Zakona o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB,
49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08,
108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in
30/16), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah – ZGJS (Uradni list RS, št.
32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40)
in 17. člena
Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14) je
Občinski svet Občine Trebnje na 23. redni seji dne 24. 5. 2017 sprejel
|
|
O D L O
K |
o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini
Trebnje |
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
|
Ta odlok
ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Trebnje tako, da določa:
|
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
|
– vrsto
in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
|
– pogoje
za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
– pravice in obveznosti uporabnikov, |
– vire
financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, |
– vrsto
in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in
|
– druge
elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe. |
2. člen
(pomen izrazov)
|
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
– javna
kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških sklopov in naprav, ki je kot javna infrastruktura lokalnega
pomena namenjena izvajanju javne službe, |
– kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v
javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno
kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen
na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada
objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska
odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v kanalizacijsko
omrežje. |
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je
določen v zakonih s področja varstva okolja in podzakonskih prepisih, ki
so izdani na njihovi podlagi. |
(3) V
odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA
OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
(izvajalec javne službe)
|
Javno
službo na celotnem območju Občine Trebnje izvaja javno podjetje Komunala
Trebnje d.o.o. (v nadaljevanju: »izvajalec«). |
4. člen
(uporabnik javne službe)
|
(1) Uporabnik in plačnik storitev javne službe je lastnik ali solastnik
objekta oziroma dela objekta, v katerem nastaja odpadna voda, pri čemer
se šteje, da le-ta nastaja v vseh objektih: |
– kjer
so stalno ali začasno prijavljene osebe, |
– kjer
se opravlja dejavnost, pri katerih nastaja odpadna voda, |
– v
katerih je interna vodovodna inštalacija in sanitarne zmogljivosti
(javni vodovod, vaški vodovod, kapnica) in |
– upravljavec javnih površin, ki je priključen na javno kanalizacijo.
|
(2) Kot
uporabnika lahko lastnik določi tudi posestnika objekta (npr. najemnika)
vendar samo v primeru, ko lastnik ter posestnik z izvajalcem vnaprej
skleneta dogovor o načinu obračuna storitev, načinu posredovanja
podatkov o zapadlih obveznostih lastniku, subsidiarni odgovornosti
lastnika v primeru neplačila ter drugih podrobnostih glede obračuna
storitve. |
(3) V
večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske in
poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode
po posameznih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje
upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov
stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih
stavb. |
5. člen
(program dela)
|
(1) Izvajalec opravlja javno službo skladno s tem odlokom ter programom
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: program ali program javne službe). |
(2) Program izdela izvajalec za obdobje štirih let in ga predloži v
potrditev občini do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove
veljavnosti. |
3. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
6. člen
(obvezne naloge javne službe)
|
(1) Javna služba obsega naslednje naloge: |
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo ter njena obdelava, |
– redno
vzdrževanje javne kanalizacije, |
– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih
greznicah, ter njeno čiščenje, |
– prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (v
nadaljevanju: MKČN) z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in MKČN z
zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, če se nahajajo na območjih izven
meja aglomeracije, |
– prevzem in odvoz blata iz obstoječih pretočnih greznic, |
– obdelava blata, |
– pregledovanje MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, |
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v
kanalizacijo z javnih površin ter s streh, če za slednjo ni mogoče
zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda, |
– obveščanje uporabnikov, |
– izdelava programa izvajanja javne službe, |
– vodenje evidence o izvajanju javne službe, |
– poročanje o izvajanju javne službe, |
– priključevanje novih uporabnikov javne službe. |
(2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve so: |
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo ter |
– padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, če se takšna odpadna
voda odvaja v javno kanalizacijo. |
7. člen
(obvezne storitve za objekte, ki so
priključeni na javno kanalizacijo)
|
Obvezne
storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno
kanalizacijo, so: |
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo ter njena obdelava, |
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, za katero se zagotavlja
odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe in |
– obdelava blata. |
8. člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso
priključeni na javno kanalizacijo)
|
(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na
javno kanalizacijo, so: |
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic
pri uporabniku in njeno čiščenje ter njena dodatna obdelava,
|
– prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, |
– prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, če se
nahajajo na območjih izven meja aglomeracije, ter njegova obdelava, če
imajo upravljalci teh naprav sklenjen dogovor z izvajalcem, |
– prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic in |
– pregled MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. |
(2) Izvajalec opravlja: |
– samo
storitev čiščenja komunalne odpadne vode ter obdelave blata pri tistih
uporabnikih, ki niso dostopni z ustreznim vozilom. Praznjenje greznice
oziroma prevzem blata iz MKČN oziroma obstoječih pretočnih greznic in
odvoz ter predajo izvajalcu v teh primerih zagotovi lastnik objekta.
|
9. člen
(način obdelave blata)
|
Izvajalec zagotovi obdelavo blata na območju komunalne čistilne naprave,
ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.
|
4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO
JAVNIH DOBRIN
10. člen
(naprave in objekti javne kanalizacije)
|
Naprave
in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave in so:
|
– kanali
z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske odpadne vode,
|
– lovilci olj, |
– peskolovi, |
– zadrževalni bazeni, |
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske odpadne vode,
|
– razbremenilniki visokih vod, |
– čistilne naprave in |
– drugi
objekti in naprave, potrebne za obratovanje javne kanalizacije.
|
11. člen
(pooblaščeni izvajalec)
|
(1) Posege v sistem javne kanalizacije lahko izvaja izvajalec ali od
njega pooblaščeni izvajalec. |
(2) Izvajalec ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov
in naprav zaradi vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na lastništvo
zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave. Izvajalec po
opravljenem delu vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje in poravna
morebitno nastalo materialno škodo. |
12. člen
(vrste kanalizacijskih omrežij)
|
(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem ali mešanem
sistemu. |
(2) Vsi
novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v primerih, ko se s
projektno dokumentacijo ugotovi, da gradnja ločenih sistemov ni smiselna
ali mogoča kot npr. ko padavinske vode ni mogoče ločiti iz sistema ker
ni ustreznega odvodnika oziroma možnosti ponikanja. |
(3) Aglomeracije morajo biti opremljene z javnim kanalizacijskim
omrežjem ter ustrezno čistilno napravo, pri čemer se lahko za posamezen
objekt v aglomeraciji, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja
komunalne odpadne vode v tem objektu manjše od 50 PE in so izpolnjeni
pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100
m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne
stroške glede na koristi za okolje, zagotovi opremljanje z MKČN.
|
13. člen
(padavinska voda)
|
(1) V
javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice,
vodotokov ter padavinskih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico
ali vodotok. |
(2) Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s
strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vodotok ali ponikanje
v tla, kadar je to izvedljivo. |
(3) Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena
padavinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno
v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in
očistiti. |
14. člen
(obvezna uporaba javnih dobrin)
|
Uporaba
objektov in naprav javne kanalizacije je obvezna na vseh območjih, kjer
so vzpostavljeni javni sistemi za odvajanje in čiščenje komunalnih in
padavinskih odpadnih vod. |
15. člen
(posegi na območju kanalizacije)
|
(1) Vsi
subjekti, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za
ta dela pridobiti soglasje izvajalca ter mu pokriti vse s tem nastale
stroške, vključno z nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da
ostane javna kanalizacija nepoškodovana. |
(2) V
primeru poškodbe so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso
morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja
in čiščenja odpadnih vod. |
16. člen
(prepoved nepooblaščenega poseganja)
|
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme
graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi dreves in
izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. |
17. člen
(javna pooblastila izvajalcu)
|
(1) Izvajalec na podlagi javnega pooblastila opravlja naslednje naloge v
zvezi z opravljanjem javne službe: |
– izdaja
smernice k osnutkom prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: smernice),
|
– izdaja
mnenja k predlogom prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: mnenja),
|
– izdaja
projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v
nadaljnjem besedilu: pogoje), |
– izdaja
soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja),
|
– izdaja
soglasja za gradnjo objekta v varovalnem pasu za nezahtevne objekte,
|
– izdaja
soglasje za priključitev na kanalizacijo. |
(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo
zgoraj navedenih listin je: |
1. za
smernice oziroma mnenje: |
– osnutek oziroma predlog prostorskega akta. |
2. za
projektne pogoje: |
– idejna
zasnova ali idejni projekt in |
– kartografski del, ki obsega kopijo katastrskega načrta in
topografskega načrta z vrisanim objektom, skicami tlorisa in tipičnih
prerezov, če gre za stavbo, praviloma v merilu 1:500, če gre za gradbeni
inženirski objekt pa v merilu 1:1000 oziroma drugem ustrezno večjem
merilu. |
3. za
soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja: |
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (s tekstualnim in
grafičnim delom) s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvajanja
komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih vod, |
– za
gospodarske subjekte opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in
nevarnih snoveh v proizvodnji ter izračun biokemijske obremenitve.
|
4. za
soglasje za priključitev obstoječih zahtevnih in manj zahtevnih objektov
na javno kanalizacijo, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja: |
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali
inženirskega objekta, |
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1: 500 in
priključkom, |
– za
odvajanje komunalnih odpadnih vod iz večstanovanjskih objektov,
situacijo zunanje ureditve objektov z interno kanalizacijo (prikazan
način odvajanja komunalnih odpadnih vod in ločen sistem odvajanja
padavinskih odpadih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500,
|
– za
odvajanje industrijskih odpadnih vod analizo obratovalnega monitoringa
odpadnih vod in situacij zunanje ureditve z interno kanalizacijo
(prikazan način odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih vod in
ločen sistem odvajanja padavinskih odpadnih vod), z vrisanimi objekti v
merilu 1:1000 ali 1:500 in |
– služnostno pogodbo z notarsko overjenim podpisom služnostnega
zavezanca ter potrdilo notarja o vloženem predlogu za vknjižbo te
služnosti v zemljiško knjigo. |
(3) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov
in naprav javne kanalizacije. |
18. člen
(prevzem objektov in naprav javne
kanalizacije)
|
(1) Investitor graditve objektov za izvajanje javne službe mora po
končani gradnji prenesti objekte in naprave v najem izvajalcu. Za
prevzem objektov in naprav morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
|
– kanalizacijska mreža in naprave za odvajanje komunalne in padavinske
odpadne vode, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno projektno
dokumentacijo (PGD, PZI, PID), tehnično dokumentacijo, soglasja,
pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, geodetski posnetek, evidenco
predvidenih priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove
vrednosti, evidenco kontrolnih postopkov, urejena lastninska razmerja,
|
– objekti čiščenja odpadnih vod, ki se predajajo, morajo imeti vso z
zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisano dokumentacijo (zlasti
PGD, PZI, PID projektno dokumentacijo, dokazilo o zanesljivosti
objektov, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje,
servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove
vrednosti), |
– postopek prevzema mora biti dokumentiran z zapisnikom o primopredaji.
|
(2) Investitor in upravljavec se lahko za posamezen objekt dogovorita o
zmanjšanju obsega potrebne dokumentacije za prenos v upravljanje.
|
5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
19. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
|
(1) Objekti in naprave uporabnika so: |
– priključni kanal od objekta do javne kanalizacije, |
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, |
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in
na zemljišču uporabnika. |
(2) Uporabnik je dolžan te objekte in naprave upravljati, z njimi
gospodariti in jih vzdrževati na svoje stroške in na način, da je
omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode in da je odpadna voda v
predpisani kvaliteti. |
20. člen
(obveznosti uporabnikov)
|
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski
priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem
izvajalca, |
2. priključiti se na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev od
možnosti priključitve, |
3. omogočati izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne
vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa, |
4. vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi
objekti in napravami, |
5. omogočiti dostop za izvedbo praznjenja greznice, |
6. javljati izvajalcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem
priključku in merilnih napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti
vpliv na obratovanje javne kanalizacije, |
7. pisno
obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah
na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
|
8. omogočiti izvajalcu prevzem grezničnih vsebin ter zagotoviti, da se
te vsebine ne odvajajo v javno kanalizacijo, |
9. plačevati stroške za storitev odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode ter stroške storitev vezanih na greznice in
MKČN, |
10. prijaviti izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne
vode, |
11. spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja
komunalne ali padavinske odpadne vode, |
12. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno
vodo, morajo izvajalcu predložiti letno poročilo o emisijskem
monitoringu za preteklo leto do 31. 3. tekočega leta, |
13. odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni
dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo
vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane
lastnosti, |
14. če
naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca
pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali
uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje
zahtevanih učinkov predčiščenja, |
15. uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez
soglasja izvajalca, |
16. uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu
uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti, |
17. pisno obvestiti izvajalca najmanj 15 dni pred začetkom obratovanja
MKČN in |
18. vse
druge obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o odvajanju in čiščenju
komunalnih odpadnih voda ter predpisov, ki urejajo emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
|
5.1 Pogoji za priključitev na javno
kanalizacijo
21. člen
(obveznosti priključitve)
|
(1) Izvajalec v roku enega meseca od prevzema kanalizacijskega omrežja v
upravljanje s priporočeno pošiljko s povratnico obvesti lastnika, da je
priključitev njegove stavbe obvezna in mu posreduje pogoje za
priključitev. |
(2) Priključitev na javno kanalizacijo se pod nadzorom izvajalca opravi
v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
|
(3) Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala
odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora
priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške
greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti ali odstrani in
izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom
izvajalca. |
22. člen
(pisno soglasje izvajalca)
|
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega
soglasja izvajalca, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. |
23. člen
(izdaja soglasja)
|
(1) Pozitivno soglasje se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji
pogoji: |
– če je
investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano
dokumentacijo, |
– če so
izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij, |
– če je
priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna, |
– če
investitor predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka in
odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki jo na njegovo zahtevo ali po
uradni dolžnosti izda pristojni občinski upravni organ oziroma sklenjen
dogovor o obročnem odplačilu, |
– če ima
uporabnik poravnane vse ostale obveznosti do lastnika in izvajalca.
|
(2) Če
priključitev ni možna, mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in ga
seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna. |
24. člen
(obvezne sestavine soglasja)
|
Pri
izdaji soglasja za priključitev objekta na kanalizacijsko omrežje mora
izvajalec v skladu z določili tehničnega pravilnika določiti:
|
– minimalni odmik objektov od kanalizacijskega omrežja, |
– pogoje
in navodila za zaščito omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem
novogradenj, |
– traso,
globino, profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno
omrežje, |
– lokacijo in velikost kanalizacijskega jaška, |
– pogoje
križanja komunalnih vodov z kanalizacijskim omrežjem. |
25. člen
(izvedba priključitve)
|
(1) Priključitev na javno kanalizacijo izvede izvajalec ali drug za to
usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, pod pogojem, da
uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca in da financira
stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. V
primeru, da priključitev ne izvaja izvajalec se priključitev obvezno
opravlja pod nadzorom izvajalca in na stroške uporabnika. O pričetku del
uporabnik obvesti izvajalca najmanj sedem dni pred pričetkom del.
Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je dovoljena le v
revizijskem jašku, pri čemer se mora dno priključka nahajati nad temenom
iztočnega kanala, razen kadar je izjemoma drugače določeno v soglasju.
|
(2) Če
se priključek nahaja več kot 50 cm nad temenom obstoječega kanala je
potrebno izvesti priključitev preko kolena. |
26. člen
(neugodna lega)
|
Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru
nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi
preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik
priključka. |
27. člen
(število priključkov)
|
(1) Za
vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V
primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in
velikost objektov se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več
priključkov, pri čemer morajo le-ti biti izvedeni preko kontrolnih
kanalizacijskih jaškov. |
(2) Vsak
objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta
priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena
priključitev več objektov različnih lastnikov preko enega skupnega
kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki
takega priključka in tak kanalizacijski vod predati v last občini ter v
upravljanje izvajalcu. |
28. člen
(sprememba priključka)
|
Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba
dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov
kanalizacijski priključek. |
29. člen
(ukinitev priključka)
|
(1) Ukinitev priključka je dovoljena samo v primeru rušitve
priključenega objekta ali opustitve uporabe objekta, kar mora uporabnik
dokazati s potrdilom pristojnih organov. Uporabnik mora zahtevo za
ukinitev v pisni obliki posredovati izvajalcu najkasneje 14 dni pred
rušenjem objekta. Prekinitev priključka izvede izvajalec oziroma drug,
za to usposobljeni izvajalec gradbenih del pod nadzorom izvajalca, v
obeh primerih na stroške uporabnika. |
(2) Ukinitev priključka se lahko izvede tudi na zahtevo izvajalca.
|
30. člen
(način gradnje javne kanalizacije)
|
(1) Ob
izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v
javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča) izvedejo tudi revizijski jaški
in odcepi preko roba cestnega telesa oziroma površin, ki se urejajo v
času izgradnje javne kanalizacije. |
(2) Za
tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino po kateri se gradi javna
kanalizacija, se zgradi odcep do mesta na katerem sta priključena
najmanj dva uporabnika, pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik
služečega zemljišča. |
31. člen
(emisije snovi in toplote)
|
V javno
kanalizacijo se smejo odvajati samo tiste komunalne odpadne vode, ki so
določene v soglasju oziroma so dovoljene po veljavnih standardih in
predpisih o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. |
32. člen
(industrijska odpadna voda)
|
(1) Uporabnik, ki proizvaja industrijsko odpadno vodo je pred vsakim
priključkom na javno kanalizacijsko omrežje dolžan urediti mersko mesto
in mesto za odvzem vzorcev odpadne vode in omogočiti redno kontrolo
vsebnosti nečistoč v odpadni vodi. |
(2) Izvajalec, kakor tudi pooblaščeni izvajalec monitoringa odpadne
vode, morata imeti zagotovljen neomejen dostop do merskega mesta in
mesta za odvzem vzorcev. Kontrolo lahko opravlja samo usposobljeni
izvajalec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega republiškega organa.
Rezultate meritev mora redno posredovati izvajalcu. Obseg in pogostost
meritev se izvaja skladno z veljavnimi predpisi Vsi stroški povezani z
izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo uporabnika oziroma
povzročitelja onesnaženja. |
(3) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja odpadno vodo iz prvega odstavka,
mora letno poročilo o emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s
predpisi o emisijskem monitoringu za odpadno vodo, posredovati izvajalcu
v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.
|
(4) Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in
količine odpadne vode iz prvega odstavka (sprememba tehnologije, obsega
proizvodnje, prenehanje določene dejavnosti, sprememba predčiščenja
ipd.), pridobiti soglasje izvajalca. |
33. člen
(presežene vrednosti emisij)
|
(1) Uporabnik mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti
obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko vsebnost
onesnaženja začasno ali stalno presega dovoljene vrednosti. |
(2) Zaradi zagotavljanja predpisanega učinka delovanja komunalne
čistilne naprave lahko izvajalec prepreči dotok take odpadne vode v
javno kanalizacijo. |
34. člen
(nevarne odplake)
|
(1) Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju,
objektom in napravam javne kanalizacije ter delavcem, ki vzdržujejo
kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno
dovoljene vrednosti. |
(2) Prav
tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano
odvajati padavinsko, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno
meteorno kanalizacijo pa industrijsko in fekalno odpadno vodo.
|
5.2 Evidenca strešnih površin
35. člen
(evidenca strešnih površin)
|
(1) Izvajalec vzpostavi evidenco strešnih površin, s katerih se odvaja
padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo. Evidenca je osnova za
izračun količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo. |
(2) Velikost strešnih površin posamezne nove stavbe ali objekta
uporabnika se določi na podlagi tlorisne površine strehe iz projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(3) Za
obstoječe objekte in stavbe se velikost strešne površine določi na
podlagi tlorisne površine objekta ali stavbe iz uradnih evidenc.
|
(4) Pri
odstopanjih dejanskega stanja v primerjavi z uradnimi evidencami, se
velikost strešnih površin določi na podlagi tlorisne površine objekta
ali stavbe iz digitalnih orto foto posnetkov (DOF) ali na podlagi
meritev dejanskega stanja. |
6. ODVAJANJE ODPADNIH VODA, KJER NI
JAVNE KANALIZACIJE
36. člen
(načini odvajanja in čiščenja izven
aglomeracije)
|
Na
območjih izven aglomeracije mora lastnik ali investitor objekta
zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje v javni kanalizaciji sosednje
aglomeracije, v mali komunalni čistilni napravi ali greznici, ki
ustrezajo predpisom s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
|
37. člen
(obveznosti izvajalca izven
aglomeracije)
|
Izvajalec je na območjih izven aglomeracij dolžan zagotoviti storitve iz
osmega člena tega odloka. |
38. člen
(prevzem vsebin iz greznic in MKČN)
|
(1) Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, vsebino
greznice in MKČN prazni izvajalec s posebnimi vozili za praznjenje,
vsebino pa odvaža na čistilno napravo. |
(2) Praznjenje obstoječih pretočnih greznic ter prevzem blata iz MKČN se
izvaja enkrat na tri leta skladno s programom oziroma več po
vsakokratnem posebnem naročilu uporabnika. |
(3) Na
podlagi dodatnega naročila uporabnikov lahko izvajalec v okviru javne
službe praznjenje pretočne greznice oziroma prevzem blata iz MKČN izvede
tudi večkrat, pri čemer stroški dodatnih naročil niso zajeti v
akontativna mesečna plačila in so jih uporabniki dolžni poravnati
posebej ob vsakem dodatnem naročilu. |
(4) Praznjenje nepretočnih greznic se izvaja po dejanskih potrebah, pri
čemer mora biti minimalna prostornina nepretočne greznice 6 m3
oziroma 3 m3 na osebo. V nepretočno greznico je dovoljeno
odvajati le komunalno odpadno vodo iz gospodinjstva. Nepretočna greznica
mora biti zgrajena skladno s predpisi. |
(5) Izvajalec uporabnike iz prvega odstavka tega člena obvesti o datumu
dejanskega opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni
pred predvideno izvedbo storitve. |
(6) Uporabniki iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma
opravljanja obveznih storitev najmanj osem dni pred predvideno izvedbo
storitve. Spremembo datuma storitve je možno zahtevati samo enkrat. V
tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po
poslani zahtevi. |
39. člen
(podizvajalci)
|
Izvajalec lahko posamezne storitve, ki sestavljajo javno službo,
opravlja tudi s pomočjo podizvajalcev. |
40. člen
(objekti kmetijskega gospodarstva)
|
(1) Za
objekte kmetijskega gospodarstva je ne glede na osmi člen tega odloka
obvezna storitev samo pregled male komunalne čistilne naprave če:
|
– se
blato iz MKČN oziroma komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice
uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih
čistilnih naprav v kmetijstvu in |
– lastnik izvajalcu ob vsakokratni izvedbi pregleda MKČN oziroma enkrat
na tri leta predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa
iz prejšnje alineje. |
(2) Pisna izjava iz druge alineje prejšnjega odstavka vsebuje navedbo
identifikacijske številke kmetijskega gospodarstva (KGM-MID), dokazilo o
številu rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu, datume in količine
odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata
iz MKČN ter mešanja z gnojevko. |
(3) Sprememba v statusu uporabnika se upošteva v mesecu, ki sledi mesecu
v katerem je uporabnik izvajalcu predložil pisno izjavo iz druge alineje
prejšnjega odstavka. Če uporabnik izvajalcu ne dostavi pravočasno pisne
izjave (to je pred potekom triletnega obdobja), izvajalec s potekom
obdobja prične z izvajanjem in obračunom vseh obveznih storitev za
objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje.
|
7. OBVEZNOSTI IZVAJALCA
41. člen
(obveznosti izvajalca)
|
Obveznosti izvajalca po tem odloku so: |
1. zagotavljanje obratovanja javne kanalizacije v okviru razpoložljivih
zmogljivosti, |
2. redno
praznjenje greznic in MKČN, |
3. obveščanje uporabnikov o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne
vode in času trajanja prekinitve, |
4. vodenje operativnega katastra javne kanalizacije in predpisanih
evidenc, |
5. redno
obračunavanje storitev javne službe, okoljske dajatve in ostalih s
posebnimi predpisi določenih dajatev, |
6. izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, |
7. načrtovanje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
|
8. izdajanje smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom v zvezi z
javno kanalizacijo, |
9. izdajanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam,
povezanim z javno kanalizacijo, |
10. priključevanje stavb uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je
določeno s tem odlokom, in obveščanje o tem, |
11. kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne
kanalizacije uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo
na njegove stroške, |
12. kontroliranje stanja kanalizacijskega priključka in interne
kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika na stroške uporabnika.
|
42. člen
(omejitev odgovornosti za škodo)
|
Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne
kanalizacije v primeru: |
– poplav, |
– ko
priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v
skladu z izdanim soglasjem, |
– višje
sile in drugih izrednih dogodkov. |
43. člen
(obveščanje uporabnikov)
|
(1) Izvajalec mora uporabnike pisno obveščati: |
– na
kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska
odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, |
– o
pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno
kanalizacijo, |
– na
kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalno odpadno vodo in
obdeluje blato, |
– o
rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode in
blata pri uporabnikih storitev in |
– o
rokih in času izvedbe pregleda MKČN. |
(2) Izvajalec obveščanje iz prejšnjega odstavka izvede najpozneje v treh
mesecih po sprejetju programa ali najmanj osem dni pred spremembo
pogojev iz prvega odstavka tega člena. |
(3) Izvajalec upravljavce površin, s katerih se odvaja padavinska
odpadna voda v javno kanalizacijo, redno obvešča, da morajo:
|
– na
svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in
peskolove ter lovilce olj ter |
– čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje
padavinske odpadne vode. |
7.1 Prekinitev odvajanja komunalne
odpadne vode
44. člen
(prekinitev dobave vode, odvajanja
odpadne vode)
|
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom
odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
|
(2) Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine
odvajanje odpadne vode, kadar: |
– je
zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo
obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni
napravi, |
– je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
izvajalca, |
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega
uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali
spremeni njegovo zmogljivost, |
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne
vode ali pregled kanalizacijskega priključka, |
– uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni izvedbo priključka,
|
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, |
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje
prebivalcev, |
– kadar
uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu, |
– industrijski uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu izvajalca ne
podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode,
|
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
– uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne
zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov. |
(3) V
primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izvajalec na
stroške uporabnika prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne
vode v javno kanalizacijo z ukrepom prekinitve dobave vode. |
(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka.
Stroške vnovične priključitve plača uporabnik. |
45. člen
(začasna prekinitev)
|
(1) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas
zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije,
vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike
na krajevno običajen način ali neposredno. |
(2) V
primeru intervencije na objektih in napravah, lahko izvajalec prekine
odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.
Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v 48 urah vzpostaviti začasen
režim odvajanja odpadne vode. |
46. člen
(prekinitev v primeru višje sile)
|
(1) V
primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije,
velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih
snovi v kanalizacijo, ima izvajalec pravico brez povračila škode
prekiniti odvajanje odpadnih voda do odprave napake. O tem mora
obvestiti uporabnike. |
(2) V
kateremkoli primeru prekinitve mora izvajalec storiti vse ukrepe, ki so
v njegovi moči, da prepreči oziroma zmanjša škodljive vplive na
življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino. |
8. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
47. člen
(viri financiranja)
|
Viri
financiranja javne službe so: |
– cena
storitve javne službe, |
– sredstva občinskega proračuna, |
– druga
sredstva. |
48. člen
(komunalni prispevek)
|
Uporabnik je za vsako priključitev na javno kanalizacijo dolžan plačati
komunalni prispevek po odločbi pristojnega organa. |
49. člen
(obračun plačevanja storitve)
|
(1) Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se meri in
obračunava v kubičnih metrih. |
(2) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo
odvajanje in čiščenje odpadnih vod v kubičnih metrih v enaki količini in
po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo,
skladno z določili odloka, ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
(3) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov in
imajo vgrajene vodomere ter izvajalcu dostavijo podatke, plačujejo
stroške odvajanja in čiščenja odpadnih vod v količini, kot jo porabijo.
|
(4) Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne
vire in nimajo vgrajenih vodomerov ali izvajalcu ne posredujejo podatkov
o porabi, se odvajanje in čiščenje obračunava po pavšalu, ki znaša 4,5 m3
odpadne vode na osebo na mesec. |
(5) Za
uporabnike, ki nimajo vgrajenih vodomerov in ni stalno prijavljenih oseb
se storitev obračuna glede na dejanske stroške. |
(6) Če
izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali
je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče
odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna
poraba v zadnjem obračunskem obdobju. |
(7) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz
nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih
greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter pregledov za male
komunalne čistilne naprave je izražena v m³ opravljene storitve, za
katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v
nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno
napravo. |
(8) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne
vode s streh je izražena v m3 in se obračuna glede na
količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se
padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na
komunalni čistilni napravi. |
(9) Za
količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina
padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah
državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s
katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti
na čistilni napravi. |
50. člen
(plačilo storitve)
|
(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev v osemnajstih dneh od
datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. |
(2) Uporabnik lahko v osmih dneh od datuma izstavitve računa vloži pisni
ugovor pri izvajalcu. |
(3) Če
uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve, je
izvajalec uporabniku dolžan izstaviti opomin. |
(4) Če
uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu je
izvajalec dolžan dolg sodno izterjati in izvesti prekinitev dobave pitne
vode oziroma odvajanja odpadnih voda. |
(5) Če
uporabnik, ki je najemnik objekta ali stanovanja ne poravna računa
storitev javne službe, ga skladno z zakonom mora plačati lastnik objekta
ali stanovanja. |
51. člen
(vodenje evidenc opravljanja storitev
javne službe)
|
(1) Za
potrebe poslovanja izvajalec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
|
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje
podatke: |
– šifro
uporabnika, |
– ime,
priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča, |
– naslov
za dostavo računov, |
– število oseb v gospodinjstvu, |
– znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
– datum
vnosa podatkov. |
(3) Izvajalec javne službe lahko za potrebe sodnih postopkov v zvezi s
posameznim uporabnikom zbira tudi druge osebne podatke, kot to določa
zakon. |
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike
vsebuje naslednje podatke: |
– šifro
uporabnika, |
– naziv
firme oziroma samostojnega podjetnika, |
– naslov, |
– naslov
za dostavo računov, |
– matično in davčno številko, |
– transakcijski račun/e, |
– znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
– datum
vnosa podatkov. |
(5) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
|
– podatke o priključnem cevovodu in merilnih napravah. |
(6) Izvajalec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti in državnih
organov. |
(7) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca
pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki
vplivajo na razmerje med izvajalcem in uporabnikom in o spremembah
naslova za dostavo računov ter poskrbeti, da tudi njihov pravni
naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
52. člen
(cena storitve)
|
(1) Obračun storitev po tem odloku se izvaja v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(2) Cena
storitve javne službe je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja
storitev javne službe in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje
okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se pri kalkulaciji in na
računu prikazuje ločeno. |
53. člen
|
(1) Uporabniki za vodo, ki jo uporabijo za namene, pri katerih ne
nastaja odpadna voda (npr. napajanje živine, namakanje, zalivanje in
podobno) ne plačajo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode.
|
(2) Količina porabljene vode, ki se uporabi za namen iz prvega odstavka
se ugotavlja bodisi z internim vodomerom bodisi na podlagi števila
stalno prijavljenih oseb. Stroški vzpostavitve internega vodomera
bremenijo uporabnika. |
(3) Način izvajanja javne službe v posameznih kmetijskih gospodarskih
stavbah se lahko opredeli s programom javne službe. |
9. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
54. člen
(nadzor)
|
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojni
občinski inšpekcijski organ, strokovni nadzor nad izvajalcem pa izvaja
pristojni organ občinske uprave Občine Trebnje. |
(2) Organi iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nadzora izdajajo
odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega odloka. |
55. člen
(kazenske določbe)
|
(1) Z
globo 2.000 EUR se kaznuje izvajalec, če ravna v nasprotju z 38. in 43.
členom tega odloka. Z globo 200 EUR se v takem primeru kaznuje odgovorna
oseba izvajalca. |
(2) Z
globo 2.000 EUR se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu s 13.
členom, 16. členom, drugo, peto, osmo, trinajsto ali petnajsto točko 20.
člena, 25. členom, 31. členom, 32. členom, 33. členom, 34. členom ali
36. členom tega odloka. Z globo 200 EUR se v takem primeru kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe. |
(3) Z
globo 1.000 EUR se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu s 15.
členom ter prvo, tretjo, četrto, šesto, deseto, enajsto, dvanajsto,
štirinajsto, šestnajsto in osemnajsto točko 20. člena tega odloka. Z
globo 100 EUR se v takem primeru kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
|
(4) Z
globo 1.500 EUR se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne ravna v skladu s 13.
členom, 16. členom, drugo, peto, osmo, trinajsto in petnajsto točko 20.
člena, 25. členom, 31. členom, 32. členom, 33. členom, 34. členom ali
36. členom tega odloka. |
(5) Z
globo 700 EUR se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne ravna v skladu s 15. členom ter
prvo, tretjo, četrto, šesto, deseto, enajsto, dvanajsto, štirinajsto,
šestnajsto ali osemnajsto točko 20. člena tega odloka. |
(6) Z
globo 500 EUR se kaznuje uporabnik, ki je fizična oseba, če ravna v
nasprotju s 13. členom, 16. členom, drugo, peto, osmo, trinajsto in
petnajsto točko 20. člena, 25. členom, 31. členom, 32. členom, 33.
členom, 34. členom ali 36. členom tega odloka. |
(7) Z
globo 200 EUR se kaznuje uporabnik, ki je fizična oseba, če ravna v
nasprotju s 15. členom ter prvo, tretjo, četrto, šesto, deseto, enajsto,
dvanajsto, štirinajsto, šestnajsto in osemnajsto točko 20. člena tega
odloka. |
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
(prenehanje veljavnosti drugih
predpisov)
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Trebnje (Uradni
list RS, št. 102/09). |
57. člen
(uskladitev priključkov)
|
Uporabniki, ki nimajo izvedenega priključka, ki bi bil skladen s tem
odlokom so dolžni na zahtevo izvajalca v roku 6 mesecev obstoječi
priključek urediti skladno z določbami tega odloka. |
58. člen
(sprejem aktov)
|
Tehnični
pravilnik s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev
javne službe sprejme izvajalec po predhodni pridobitvi soglasja
Občinskega sveta Občine Trebnje v roku enega leta po uveljavitvi tega
odloka. |
59. člen
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-11/2017 |
Trebnje, dne 26. maja 2017 |
|
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij Kastelic l.r. |
|