|
Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena
Zakona
o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 –
ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – ZLS-UPB-1, 21/06
– odločba US RS in 14/07 – ZSPDPO), 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno
besedilo, 5/03 in 57/06) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine
Krško na 10. seji dne 21. 6. 2007 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o razglasitvi cerkve sv. Lovrenca na
Raki za kulturni spomenik lokalnega pomena |
|
|
1. člen |
|
|
Za kulturni spomenik se razglasi enoto
dediščine: |
|
|
EŠD 2207 – Raka – cerkev sv. Lovrenca. |
|
|
Enota ima zaradi kulturnih,
zgodovinskih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za
Občino Krško. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z
lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika. |
|
|
2. člen |
|
|
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev
za spomenik lokalnega pomena: |
|
|
Cerkev stoji v središču vedutno izjemno
izpostavljenega naselja in predstavlja njegovo izrazito dominanto.
Poznobaročna cerkev zgrajena na mestu starejše predhodnice v letih
1799–1804, je monumentalna arhitektura z dvema zvonikoma in bogato
členjeno fasado z izstopajočimi stebri in napisom in kronogramom z
letnico 1795 nad glavnim portalom. Notranjščina je potegnjen
osmerokotnik z enako visokimi nišami in plitvima stranskima kapelama.
Veliki oltar, delo Mateja Tomca iz leta 1869, se naslanja na baročno
tradicijo. Prižnica iz druge polovice 18. stoletja, je nastala po vzoru
prižnice iz kostanjeviškega samostana, ki je danes v cerkvi sv. Marjete
na Golem. Orgelska omara je kvalitetno baročno delo iz srede 18.
stoletja in je bila prenesena iz kostanjeviškega samostana. |
|
|
3. člen |
|
|
Spomenik stoji na zemljišču katastrske
občine Raka, na parceli št. 91.S. Vplivno območje spomenika je območje
varovane naselbinske dediščine EŠD 17321 Raka – vas, kjer bi neprimerni
posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika. Spomenik in
vzhodni del vplivnega območja ležita v enoti EŠD 16531 Raka – Arheološko
najdišče. Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu
1:2880, meja varovanega območja pa na temeljnem topografskem načrtu v
merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka,
hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije. |
|
|
4. člen |
|
|
Imetniki oziroma imetniki pravice
upravljanja so po stanju v zemljiški knjigi na dan 7. 6. 2007: |
|
|
+---------+---------+-------------------------+------+---------+ |
|
|
|Zap. št.
|Št. |Lastnik |ZKV |k. o. | |
|
|
|
|parcele | | | | |
|
|
+---------+---------+-------------------------+------+---------+ |
|
|
|1
|91.S |Rimokatoliška župnija |184 |Raka | |
|
|
|
| |Raka, Raka 1, Raka | | | |
|
|
+---------+---------+-------------------------+------+---------+ |
|
|
5. člen |
|
|
Za spomenik velja enoten varstveni
režim, ki določa: |
|
|
– vsi posegi v plasti arheološkega
najdišča smejo potekati le pod arheološkim nadzorom in s predhodnim
kulturnovarstvenim soglasjem zavoda, |
|
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje
vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove
premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove
izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in
barvne podobe, |
|
|
– prepoved spreminjanja varovanih
vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter
njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo,
prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin. |
|
|
Za vplivno območje velja varstveni
režim, ki določa: |
|
|
– vsi posegi v plasti arheološkega
najdišča smejo potekati le pod arheološkim nadzorom in s predhodnim
kulturnovarstvenim soglasjem zavoda, |
|
|
– prepoved spreminjanja urbanistične
zasnove naselja, tlorisnih in višinskih gabaritov objektov zaradi
ohranjanja vedut in dominantnosti spomenika, razen v primerih, ki jih s
predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod, |
|
|
– prepovedano je postavljanje objektov
trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno
infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim
soglasjem odobri pristojni zavod. |
|
|
Spomenik je zavarovan z namenom, da se: |
|
|
– ohrani njegov sakralni pomen in raba, |
|
|
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih,
likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot, |
|
|
– poveča pričevalnost kulturnega
spomenika, |
|
|
– predstavi kulturne vrednote spomenika
in situ in v medijih, |
|
|
– vzpodbudi učno-predstavitveno in
znanstveno raziskovalno delo. |
|
|
6. člen |
|
|
Za vsako spremembo funkcije spomenika
ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v
spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni
predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi
kulturnovarstveno soglasje zavoda. |
|
|
7. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturno dediščino. |
|
|
8. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 661-01-16/2004-O703 |
|
|
Krško, dne 21. junija 2007 |
|
|
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r. |
|
|
|