Na podlagi 43., 72., 73., 174., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), (Ur. list RS št. 110/02, 08/03) in 16. člena Statuta občine Zagorje ob Savi-prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/2003) je občinski svet Zagorje ob Savi na svoji seji dne 10. 11. 2003 sprejel

O  D  L  O  K

O  UREDITVENEM  NAČRTU  ZA  KAMNOLOM  BOROVNIK V  KISOVCU

I.  SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom, se ob upoštevanju 5. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi v letu 1994 (Ur. vestnik Zasavja, 2/96), sprejme ureditveni načrt za KAMNOLOM BOROVNIK V KISOVCU, ki ga je izdelal BETON-PROJEKT-podjetje za projektiranje in inženiring, d.o.o. Zagorje ob Savi, pod št. proj. 10/2000, v septembru 2003.

2. člen

Ureditveni načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične priloge, ki se nanašajo na mejo območja, ter na lego, velikost, namen in oblikovanje območja po končani eksploataciji kamnoloma.

UREDITVENI NAČRT VSEBUJE:

TEKSTUALNI DEL:

· Podatki o investitorju, projektantski organizaciji, izjave in potrdila

· Opis in utemeljitev prostorskih pogojev za realizacijo po posameznih področjih

· Pogoji, smernice in soglasja

· Posestni listi tangiranih parcel

· Odlok o ureditvenem načrtu

GRAFIČNI DEL:

POSEBNE PRILOGE:

Poročilo o vplivih na okolje (v posebni mapi, je sestavni del Ureditvenega načrta)

II. OBMOČJE UREJANJA

3. člen

Meje območja urejanja

Območje urejanja obsega na vzhodu obstoječi kamnolom Borovnik do območja betonarne, severna meja poteka ob potoku Medija in lokalni cesti Kisovec-Strahovlje, južna in zahodna meja pa poteka v oddaljenosti 85-10 m vzporedno z daljnovodom, ki obdaja gozdni greben Borovnika. Meja območja urejanja sovpada z mejo raziskovalnega prostora. Območje obsega 46 ha površin in vključuje naslednje parcele:

k.o. LOKE

144/3, 775, 144/4, 146/7, 146/3, 146/1, 150, 151/3, 151/1, 217, 216, 215/2, 215/1, 221, 210, 770/1, 748/1, 213/1, 181/2, 779, 212/2, 181/1, 748/2, 211/2, 206/4, 770/1, 211/1, 208, 207/1, 206/2, 206/3, 747/3, 207/2, 209, 207/3, 747/1, 224, 223, 222, 219/2, 219/1, 218, 149, 148, 147, 228/25, 228/26, 228/17, 228/1, 228/3, 228/4, 235/1, 235/7, 238/3, 233, 234, 232, 231, 229, 230, 235/6.

k.o. ŠEMNIK

479/1, 479/2, 479/3, 484/4, 484/1, 476/1, 476/2, 478, 479, 458, 459/1, 431, 432/1, 432/2, 459/3, 430/2, 430/7, 459/2, 436/3, 457, 456, 455/1, 455/2, 439/3, 439/10, 439/4, 437, 439/2, 439/11, 436/4, 439/9, 439/1, 439/5, 439/6, 434/2, 454/7, 454/4, 454/3, 389/2, 389/1, 396, 394, 439/1, 439/8, 438, 449, 450, 451, 452, 388, 390, 379, 382, 383, 440, 384, 441, 442, 385, 380, 386, 387, 443, 441/1, 444/2, 445/1, 446/1, 447, 448, 446/6, 446/2, 446/3, 446/4, 446/5.

4. člen

Meja raziskovalnega območja

Meja raziskovalnega prostora sovpada z mejo območja urejanja in vključuje parcele navedene v 3. členu tega odloka.

5. člen

Meja pridobivalnega prostora

Pridobivalni prostor kamnoloma Borovnik se nahaja znotraj raziskovalnega prostora. Zajema celotno pogozdeno vzpetino Borovnika in z vključenim obstoječim kamnolomom obsega 23 ha površin.

Med raziskovalnim in pridobivalnim prostorom je varnostni pas, ki je na severni, vzhodni in južni strani širok približno 100 m, zahodna stran pa je v bistvu čelo obstoječega kamnoloma.

Pridobivalni prostor je razdeljen je na dve fazi (dva dela), ki ju ločuje skrajna meja 1. faze pridobivalnega prostora kamnoloma Borovnik.

I. faza pridobivalnega prostora obsega naslednje parcele:

V k.o.Loke parc. št.:

222-del, 223-del, 224/1, 224/2, 219/1-del, 219/2, 219/3-del, 228/1, 228/3-del, 228/17, 228/25, 228/26, 228/31;

V k.o. Šemnik parc. št.:

444/2-del, 445/1, 445/2, 446/1-del, 446/2, 446/3, 446/4, 446/5, 446/6, 446/7,

447/1-del, 447/2, 448/1-del, 448/2;

II. faza pridobivalnega prostora obsega naslednje parcele:

V k.o.Loke parc. št.:

147, 148, 149, 218, 219/1-del;

V k.o. Šemnik parc. št.:

458-del, 456, 457, 455/1, 437, 439/1-del, 439/8, 438/1, 438/2, 449, 448-del, 447-del, 446/1-del, 444/2-del, 442-del, 441-del, 451, 440-del, 450, 452-del, 459/1-del, 444/1-del, 445/1;

III.  FUNKCIJA OBMOČJA

6. člen

Območje urejanja je namenjeno izkopu dolomita za potrebe v gradbeništvu. Območje, kamor naj bi se kamnolom širil, ni posejano z objekti, izven tega območja pa je le redko poseljeno. Dostop do kamnoloma je neposredno z državne ceste RI-221 Izlake-Trbovlje, dovozna cesta poteka mimo objektov podjetja Tebag.

7. člen

Namenska raba in zasnova

V kamnolomu se uporablja t.i. «Borovniška metoda« izkoriščanja kamnoloma. To je metoda čelnega pridobivanja s poševnimi etažami od spodaj navzgor. Obstoječi sistem pridobivanja dolomita z vrtalno–minerskimi deli se predvidoma ne bo spreminjal, saj predvidena zasnova raziskovalnega in pridobivalnega prostora le-to omogočata.

Kamnolom se bo v I. fazi širil proti zahodu s platojem na končni koti cca 281,30 m in tlorisne velikosti cca 200 m x 300 m.

Iz situacije končne ureditve je razvidno, da bo posebej zaščitena kmetija “Polc”, pri kateri bo ohranjen del grebena, ki bo varoval kmetijo pred neposrednim vplivom kamnoloma. Severno, zahodno in južno odkopno območje bo imelo v končni fazi terasasto obliko.

Po končani eksploataciji kamnoloma, se bo ureditveno območje namensko uporabljalo za rekreacijo v naravnem okolju.

IV.  POGOJI ZA PROSTORSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA

8. člen

Pri eksploataciji kamnoloma je že sedaj, grobo poseženo v naravno krajino zato je potrebno med in po končanem obratovanju kamnoloma takoj pristopiti k revitalizaciji celotnega pridobivalnega območja kamnoloma Borovnik.

Tehnična sanacija z eksploatacijo

Tehnična sanacija bo predvidoma potekala od zgoraj navzdol in sicer tako, da se bo formirala najprej zgornja etaža nato pa spodnje etaže. V obstoječem kamnolomu etaž ni. Osnovni plato je na koti okrog 281,30 absolutne nadmorske višine. Obstoječe odlomne robove južnega in zahodnega pobočja je obvezno zaščititi s primernimi ograjami, ter območje opremiti z opozorilnimi tablami.

Nad platojem se bodo formirale etaže na nivojih 301,00 m, 321,00 m, 341,00 m in 361,00 m. Etaže bodo običajno široke okoli 10 m in visoke do 20 m. Pred koncem eksploatacije je potrebno te etaže preoblikovati v nižje etaže, višine do 8 m z manjšim naklonom (do 40^o) in bolj razgibane. Prehod vrhnje etaže v obstoječ relief bo potrebno oblikovati mehko-oblo, da bo dosežen blag prehod.

Biološka sanacija

Po končani tehnični sanaciji posamezne etaže, se bo izvedla biološka sanacija z utrditvijo gozdnega roba z zasaditvijo avtohtone podrasti. Biološka sanacija bo potekala sproti od etaže do etaže.

Etažne ravnine in osnovni plato se bo prekril s humusom, nato se bodo etaže zatravile in zasadile z avtohtonimi rastlinami. Na brežinah bodo v preperevajočih delih zasnovali vegetacijska jedra z oblikovanjem polic iz vegetacijskega materiala tako, da bo najkasneje v petih (5) letih pokritih najmanj 25 % vseh brežin.

Izdelati je potrebno nov Rudarski projekt, ki mora definirati podrobnejši način eksploatacije in sanacije kamnoloma. Izdelan mora biti v skladu z zakoni in predpisi iz sanitarno-higiensko-ekološkega področja.

Ureditev površin za rekreacijo v naravi

Po končani eksploataciji in sanaciji se območje uredi za rekreacijo v naravi pri čemer je treba:

- Izvesti celovito krajinsko sanacijo območja na osnovi načrta ozelenitve.

- Sprehajalne poti speljati po določenih trasah (pretežno po etažah in gozdnih robovih), tako, da bodo povezovala posamezna območja za rekreacije v naravi. Na severnem delu območja naj se sprehajalna pot priključi na krajevno cesto Kisovec-Strahovlje na južnem delu pa na obstoječo pot, ki vodi iz Ribnika proti Strahovljam.

- Uredijo se določena mesta razgledišč, trim steze in pešpoti, ki se posujejo s peskom v temni barvi. Območje se opremi s klopmi, ki so iz naravnega materiala.

- Na celotnem območju ni dopustno postavljati kakršnih koli pomožnih lesenih objektov.

- Pri PGD in PZI projektih zunanje ureditve je pri določanju elementov dostopov upoštevati Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur.l. RS št. 92/99).

9. člen

Območje nahajališča dolomita Borovnik se nahaja znotraj pridobivalnega prostora Rudnika Zagorje v zapiranju in sicer v 3. Coni “Elaborata kategorizacije prostora RZvZ”, kar pomeni, da so na tem območju možne tako novogradnje in kot tudi adaptacije gradbenih objektov, zato s stališča rudarskih del v preteklosti, ni zadržkov za realizacijo ureditvenega načrta.

V.  POGOJI ZA UREJANJE INFRASTRUKTURE

10. člen

Znotraj pridobivalnega prostora kamnoloma Borovnik ni obstoječih komunalnih omrežij in naprav. Komunalni vodi potekajo po vmesnem delu znotraj raziskovalnega prostora:

- V skrajnem severozahodnem delu oplazi meja raziskovalnega prostora državno cesto RI.221 Izlake-Trbovlje.

- Vzporedno s severno mejo pridobivalnega prostora kamnoloma Borovnik poteka kategorizirana javna pot.

- Vzporedno s severno meje pridobivalnega prostora kamnoloma Borovnik poteka tudi pomemben tranzitni vodovod za oskrbo mesta Zagorje in Kisovec iz PVC 315/10, ter primarno vodovodno omrežje za naselje Kisovec iz PVC 140/10. Vodovod poteka delno po kategorizirani javni poti Kisovec – Strahovlje, delno pa ob njej.

- Južno od JV dela pridobivalnega prostora kamnoloma Borovnik, v območju raziskovalnega prostora poteka primarno vodovodno omrežje iz PVC 160/10 in sekundarno vodovodno omrežje PE 110/10.

- Po južnem delu raziskovalnega prostora poteka plinovod R25A za MRP Hrastnik (premer 200 mm, tlak 50 bar, stacionaža 7970 m, obč. Zagorje ob Savi) od katerega se odcepi plinovod P 252A za MRP Ytong-Siporex (premer 100 mm, tlak 50 bar), ki poteka po zahodnem delu območja (poteka ob meji pridobivalnega območja in jo večkrat križa).

11. člen

Promet in javna razsvetljava

Na severnem delu meje pridobivalnega prostora kamnoloma Borovnik, od priključka na državno cesto RI-221 Izlake-Trbovlje (uvoz Kamnoloma Borovnik do domačije Polc), je ob kategorizirani javni poti, predvidena obnova javne razsvetljave.

12. člen

Vodovod

Južno od pridobivalnega prostora kamnoloma Borovnik, v območju raziskovalnega prostora je potrebno prestaviti sekundarno vodovodno omrežje iz PE 3 110/10, za oskrbo bližnjih stanovalcev z nadtalnim hidrantom.

Cevi vodovoda morajo biti položene tako, da ne ogrožajo drugih infrastrukturnih vodov; teme cevi mora biti minimalno 0.90 m pod nivojem terena.

Lega vseh cevovodov in ostalih elementov cevovoda v zemlji mora biti posebej označena, tako da je možen nadzor. Pri izkopih je potrebno obvezno deponiranje humuznega sloja, ki se uporabi pri zasipanju kanalov za ozelenitev površin.

Po prestaviti sekundarnega vodovodnega omrežja, mora ostati namembnost vseh zemljišč na trasi enaka kot je bila pred začetkom del.

13. člen

Kanalizacija

Na območju urejanja ni predvidenih novih fekalnih kanalizacijskih vodov.

Vse meteorne vode iz gravitacijskega območja se v času eksploatacije in kasneje prestrežejo s posebno meteorno kanalizacijo, opremljeno z usedalniki in lovilci olj. Očiščena meteorna voda se nato spelje v potok Medija preko novo zgrajene kanalizacije.

14. člen

Magistralni plinovod

Za vse plinovode je upoštevati Energetski zakon (Ur. list RS št. 79/99 in 8/00). Za visokotlačne plinovode se upošteva pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. list št. 60/2001 in 54/2002). V nadzorovanem pasu, ki je 100 m širok pas na vsako stran od osi visokotlačnega plinovoda je potrebno upoštevati omejitve in za poseg pridobiti soglasja upravljalca.

V fazi načrtovanja in obdelavi eksploatacije II. faze, ki bi kakorkoli vplivali na plinovod (miniranje ali drugi načini, ki povzročajo vibracije) je potrebno izdelati analizo vpliva na plinovod tudi za posege izven nadzorovanega pasu plinovoda in meje pridobivalnega prostora glede na predvidene vplive odmakniti.

15. člen

Odpadki

Investitor mora, skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Ur.l. RS 85/98) za to pooblaščeni organizaciji, predajati odpadna olja, odpadno goščo iz lovilcev olj ter naoljene krpe, ki nastajajo ob vzdrževanju mehanizacije.

Po končani eksploataciji kamnoloma in sanaciji površin bo območje urejanja namenjeno rekreaciji v naravnem okolju. V izvedbenem načrtu ureditve je potrebno predvideti mesta in zadostno številom koškov za smeti.

16. člen

Ureditve načrtovanih in morebitnih novih infrastrukturnih objektov in naprav na območju je potrebno projektno obdelati.

VI.  POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA

17. člen

Požarna varnost

V ureditvenem načrtu so skladno z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93) in 2. Členom Pravilnika o požarnovarnostnih zahtevah….(Ur. list SRS št. 42/85) upoštevani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom:

· Dovozne ceste, peš poti, parkirišča in dvorišča morajo biti namenjena tudi prometnim in delovnim površinam za intervencijska vozila z osno obremenitvijo do 10 t in morajo biti urejena skladno s standardom SIST DIN 14090; minimalna širina dovoznih cest in glavnih peš poti je 3,00 m v premi, v zavojih pa ustrezno razširjene glede na zunanji radij zavoja.

· Na območju ureditve ni predvidena gradnja novih objektov, kar je razvidno iz geodetske situacije.

· Požarno nevarna dela in opravila lahko nastopijo pri minerskih delih in transportu. Navedenim delom je potrebno posvetiti vso pozornost ter strogo upoštevati predpise o požarnem varstvu, oziroma tudi druge predpise o varstvu pri delu.

· Vire, za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, predstavlja obstoječe zajetje Šemnik in Strahovlje z 24 l/s in zajetje Ribnik z 5 l/s. Potreben minimalni tlak za požarno vodo mora biti 2,5 bara.

· Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so potresi ali vojna.

18. člen

Za ureditveno območje je podjetje Oikos d.o.o., pod št. proj. 155-711/00, v avgustu leta 2000, izdelalo Poročilo o vplivih na okolje. Celovito gledano ocenjujejo, da je eksploatacija kamnoloma Borovnik v predvidenem obsegu ob upoštevanju priporočil za izboljšavo projekta sprejemljiva.

19. člen

Voda

Vpliv obratovanja kamnoloma na vode je ocenjen kot zmeren, ker bo deloma spremenjen vodni režim in obremenjevanje vode s pripadajočimi delci. Po sanaciji bo odtok vode podobno velik ali manjši, voda pa manj onesnažena z delci. Vpliv kamnoloma na vode po sanaciji bo majhen.

Po končani eksploataciji bodo vse površine hortikulturno urejene, brežine pa terasasto oblikovane tako, da meteorne vode ne bodo erodirale tangiranih površin.

20. člen

Hrup

Delovanje kamnoloma ne povzroča prekomernega hrupa. Hrup v kamnolomu se ne bo bistveno spremenil, saj se bo celo odmaknil od obstoječih hiš v naselju Ribnik, ki so sedaj močno prizadete, predvsem zaradi hrupa, ki ga povzroča delovanje podjetja Tebag.

Obstoječi kamnolom je v prostorskem planu občine Zagorje definiran kot območje izkoriščanja mineralnih surovin, kar pomeni, da ožje območje kamnoloma lahko kot industrijsko območje uvrstimo v območje IV. stopnje varstva pred hrupom (Uredba o hrupu v naravnem in življenskem okolju; Ur. l. RS 45/95, 66/96).

Okolica kamnoloma sodi po omenjeni Uredbi na območje III. stopnje varovanja pred hrupom (kmetijska območja, mešana poslovno stanovanjska območja), kjer se dopušča poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in ne presega 60 dBA podnevi in 50 dBA ponoči.

Najbližje stanovanjske hiše so obravnavane kot območje II. stopnje varovanja pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa in ne presega 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči.

Upravljalec kamnoloma mora pri pristojni organizaciji naročiti kontrolna merjenja hrupa. V primeru, da bodo merjenja pokazala, da so dovoljeni nivoji hrupa preseženi, bo moral upravljalec z ustreznimi ukrepi to takoj odpraviti in zmanjšati hrup na zakonsko dovoljen nivo.

21. člen

Vibracije

V kamnolomu nastajajo med minerskimi deli (Borovniška metoda), ob detonacijah vibracije in stresljaji (potresi), ki s slovensko zakonodajo še niso opredeljeni, zato se praviloma uporablja kriterije nemškega standarda DIN 4150 ali avstrijskega ONORM S 9020. Stresljaji so povezani s količino razstreliva, ki je iniciran v nekem mili-sekundnem intervalu.

Upravljalec kamnoloma mora pri pristojni organizaciji naročiti kontrolna merjenja vibracij.

Po sanaciji na območju ne bo večjih umetnih povzročiteljev vibracij in stresljajev. Nova dejavnost (rekreacija v naravnem okolju) ne bo več vir vibracij.

22. člen

Zrak

Sprememba reliefa na mikro-nivoju bo povzročila spremembo prevetrovnosti. To ne bo imelo vpliva na klimo, povzročilo bi lahko kvečjemu prašenje, zato je potrebno sproti zatravljati odprte površine oz. že pričeti z gradnjo objektov in urejanje okolice.

Glavni vpliv kamnoloma na zrak bo prašenje med potekom del in transportom, plini in zračni udari, ki nastajajo pri miniranju in posredno z izpušnimi plini mehanizacije in transportnih vozil.

Dovoljene vsebnosti prašnih delcev v zraku določa Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur.l. RS 73/94).

V času miniranja prihaja do zračnih udarov, ki jih povzročajo detonacije eksplozivnih polnitev. Mejne vrednosti povečanja zračnega tlaka na čelu zračnega udara so opredeljene s Pravilnikom o tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranje v rudarstvu (Ur.l. SFRJ 26 in 63/88; 113 čl.)

Po končani eksploataciji v kamnolomu in vzpostavitvi nove rabe površin na območju urejanja ne bo prašenja.

23. člen

Odpadki

Z eksploatacijo v kamnolomu ne bodo nastajali okolju nevarni odpadki. Kamnina je trenutno zelo čista in jalovine skorajda nima. Tovrstna jalovina po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS 84/98) ne sodi med nevarne odpadke.

Mulj iz usedalnika pri odvodnjavanju kamnoloma bo inerten odpadek, ki se lahko deponira na deponiji inertnih odpadkov, komunalnih odpadkov oz. se uporabi pri gradbenih delih.

Investitor naj od pooblaščene organizacije, ki ji bo predajal odpadna olja, odpadno goščo iz lovilcev olj ter naoljene krpe, skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Ur.l. RS 85/98) zahteva potrdila o predaji odpadkov in jih arhivira.

Po sanaciji v kamnolomu ne bo odpadkov. Odpadki, ki se bodo pojavili pri rekreaciji v naravi, spadajo med komunalne odpadke, zato bo območje opremljeno s koški za smeti.

24. člen

Za varovanje in izboljšanje okolja je potrebno upoštevati tudi pogoje vseh pristojnih organov in organizacij.

VII.  OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

25. člen

Poleg obveznosti iz drugih določb tega odloka, so investitor in izvajalci dolžni upoštevati tudi naslednje:

· V najkrajšem času odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vse odškodnine v prostoru, ki bi nastale v zvezi z eksploatacijo oz. obratovanjem kamnoloma.

· Pri izvajanju eksploatacije so dolžni upoštevati zahteve, opredeljene z zakonodajo in s tem zagotoviti vse potrebne ukrepe, da ne pride do možnost nastanka in širjenja požara, onesnaženja površinskih in podtalnih voda ali okolja nasploh.

· Po končani gradnji geodetsko posneti ureditveno območje.

VIII.  TOLERANCE

26. člen

Pri realizaciji ureditvenega načrta so dopustna manjša odstopanja zaradi geoloških in geomehanskih razmer oziroma, če so izkazane ekonomsko ali tehnično bolj utemeljene rešitve, vendar pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo ustrezno strokovno podlago pred izdajo dovoljenja.

Določbe tega člena veljajo tudi za posege, ki niso predvideni in prikazani v grafičnih prilogah.

IX.  ETAPNOST IZAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA

27. člen

Izvajanje ureditvenega načrta bo potekalo v dveh etapah.

Prva etapa se nanaša na eksploatacijo kamnoloma Borovnik in se deli v dve fazi:

I. faza obsega dejansko eksploatacijo kamnoloma Borovnik, ki trenutno poteka in je definirana z mejo sedanjega pridobivalnega prostora kamnoloma Borovnik. Razširjen pridobivalni prostor kamnoloma Borovnik je definirana s skrajno mejo I. faze pridobivalnega prostora.

II. faza je odvisna od tržnih potreb po dolomitnem materialu in obsega prostor, ki ga zajema II. faza pridobivalnega prostora eksploatacije kamnoloma Borovnik.

Druga etapa obsega ureditev, oziroma spremembo namembnosti, ureditvenega območja po končani eksploataciji kamnoloma Borovnik v površine za rekreacijo v naravi.

X.  KONČNE DOLOČBE

28. člen

Nadzor nad tem odlokom in izvajanjem Ureditvenega načrta opravlja pristojna služba občinske uprave.

29. člen

Ureditveni načrt je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem upravnem organu.

30. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 352-7/99

Datum: 10.11.2003

ŽUPAN

OBČINE ZAGORJE OB SAVI

Matjaž ŠVAGAN