Na podlagi 298. člena Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 –
ZDU-1O) v povezavi s 119. členom Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 –
ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 –
ZIUOOPE) ter 19. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 53/23) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota
na 6. redni seji dne 22. 6. 2023 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora
SO 53 (Športno rekreacijski center Fazanerija) |
|
1 UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto
urejanja prostora SO 53 (Športno rekreacijski center Fazanerija) (v
nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt). |
(2) Identifikacijska številka občinskega podrobnega prostorskega načrta
v zbirki prostorskih aktov je 3085. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
prostorsko ureditev, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge
pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta
ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
3. člen |
|
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični
del. |
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
besedilo odloka. |
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
naslednje grafične načrte: |
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega
načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu
1:2000, |
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem v merilu 1:1000, |
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000, |
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:1000, |
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu
1:1000, |
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave v merilu 1:1000, |
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000, |
– načrt parcelacije v merilu 1:1000. |
|
4. člen |
|
(spremljajoče gradivo občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
Spremljajoče gradivo občinskega podrobnega prostorskega načrta je: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– prikaz stanja prostora, |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
– smernice in mnenja, |
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– povzetek za javnost. |
|
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
5. člen |
|
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema glede na
Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota (SD OPN 1) (Uradni
list RS, št. 54/16 in 67/16) območje enote urejanja prostora SO 53 z
oznakami podrobnejše namenske rabe BC (športni centri), ZD (druge
urejene zelene površine) in VC (celinske vode). |
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča
ali dele zemljišč s parcelnimi številkami 5, 6/2, 10, 12,13, 14, 15/1,
15/2, 15/3, 16, 17/1, 17/2, 18/1, 18/2, 381, 382, 383, 385, 386, 387,
3157/7 in 3158 vse v k.o. 105 – Murska Sobota, skupne površine
97.317,8 m2 oziroma 9,7 ha. |
(3) Na severozahodnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta je zgrajen nogometni stadion, na vzhodnem delu letno kopališče,
na južnem oziroma jugozahodnem delu pa se nahaja parkovni mestni gozd.
Poleg tega je na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
oziroma v neposredni bližini zgrajena prometna, okoljska, energetska in
komunikacijska infrastruktura (ceste, vodovod, kanalizacija, elektrika,
plinovod, toplovod, komunikacije). |
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se delno nahaja
znotraj ožjega zaščitnega vodovarstvenega pasu – cona II. vodnega
zajetja Fazanerija, določenega na podlagi občinskega Odloka o
zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list
RS, št. 34/00). Celotno območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta leži znotraj območja, kjer veljajo omejitve za potrebe obrambe
vojašnice Murska Sobota in območja Berek, kjer je načrtovana nova
vojašnica. Poleg tega se območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta nahaja znotraj vplivnega območja javnega letališča Rakičan v
radiju 10 km. |
|
3 PROSTORSKA UREDITEV, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM
NAČRTOM |
|
6. člen |
|
(načrtovana prostorska ureditev in prostorske enote) |
|
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtujejo: |
– športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in
športnim prireditvam, |
– površine in objekti, ki so namenjeni preživljanju prostega časa
oziroma oddihu in rekreaciji, |
– površine in objekti prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture. |
(2) Na območju nogometnega stadiona oziroma prostorske enote A se
načrtuje gradnja oziroma ureditev: |
– severozahodne pokrite tribune s pomožnimi prostori ter dodatnim
stavbnim krakom oziroma volumnom ob severu pomožnega nogometnega
igrišča, |
– vzhodne pokrite tribune s pomožnimi prostori, |
– dodatnih pomožnih prostorov pod tribunami, |
– prodajalne vstopnic, |
– snemalnih stolpov, |
– parkirnih površin z dostopnimi potmi. |
(3) Na območju kopališča oziroma prostorske enote B se načrtuje gradnja
oziroma ureditev: |
– gostinske stavbe, |
– servisnih, sanitarnih in garderobnih stavb, |
– odprtih in pokritih plavalnih bazenov, |
– športnih igrišč (odbojka na mivki, košarka, balinanje ipd.), |
– otroških igrišč, |
– večnamenskega prostora. |
(4) Na območju parkovnega mestnega gozda oziroma prostorske enote C se
načrtuje gradnja oziroma ureditev: |
– površin za oddih in rekreacijo (sprehajalna pot, trim steza, učna pot
ipd.). |
|
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
7. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so
dovoljeni za gradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske,
energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
8. člen |
|
(rešitve načrtovanih objektov in površin) |
|
Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na
podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in
gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo
fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati
pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. |
|
4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
9. člen |
|
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) |
|
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne
naslednje izvedbe del: |
– pripravljalna in zemeljska dela, |
– novogradnja, |
– rekonstrukcija, |
– manjša rekonstrukcija, |
– vzdrževanje objekta, |
– vzdrževalna dela v javno korist, |
– odstranitev, |
– sprememba namembnosti. |
|
10. člen |
|
(vrste objektov glede na namen) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne
naslednje vrste objektov glede na namen: |
– gostilne, restavracije in točilnice, |
– druge poslovne stavbe, |
– konferenčne in kongresne stavbe, |
– trgovske stavbe, |
– stavbe za storitvene dejavnosti, |
– garažne stavbe, |
– rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo skladiščne stavbe), |
– stavbe za kulturo in razvedrilo, |
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
– stavbe za šport, |
– sanitarije, |
– stavbe za funkcionalno dopolnitev, |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
– parkirišča izven vozišča, |
– mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi, |
– predori, |
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
– sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti, |
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
– lokalni (distribucijski) plinovodi, |
– lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, |
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, |
– vodni stolpi in vodnjaki, |
– cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija), |
– čistilne naprave, |
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, |
– lokalni (dostopovna) komunikacijska omrežja, |
– športna igrišča, |
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
– objekti za preprečitev zdrsa in ograditev, |
– odprta skladišča in odprte prodajalne površine, |
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustni
tudi naslednji objekti, ki se štejejo za enostavni objekt: |
– priključek, |
– vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine, |
– ekološki otok, |
– objekt za oglaševanje in informacijski pano, |
– naprava in gradbeni element za opazovanje naravnih pojavov, naravnih
virov in stanja okolja, |
– urbana oprema in spominska obeležja, ki se gradijo na obstoječih
javnih površinah, |
– zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje
električne energije iz obnovljivih virov energije. |
|
11. člen |
|
(lega, velikosti in oblikovanje objektov) |
|
(1) Stavbe: |
– lega: znotraj površine za razvoj stavb, ki je določena z gradbenimi
mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme
presegati, lahko pa se je dotika ali pa je od nje odmaknjen v notranjost
zemljišča; |
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; |
– oblikovanje: stavbe se oblikuje arhitekturno sodobno in tako, da se na
celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ustvari
oblikovno in funkcionalno skladna celota. |
(2) Gradbeni inženirski objekti: |
– lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta; |
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; |
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. |
(3) Pomožni objekti: |
– lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta; |
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; |
– oblikovanje: objekte se oblikuje arhitekturno sodobno in tako, da se
na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ustvari
oblikovno in funkcionalno skladna celota. |
(4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske
javne infrastrukture, priobalnem zemljišču celinskih voda,
vodovarstvenem območju, vplivnem območju letališča in območju za potrebe
obrambe so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem
pristojnega organa oziroma upravljavca. |
|
12. člen |
|
(ureditev in oblikovanje zunanjih površin ter zelenih površin) |
|
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati
naslednje pogoje za ureditev in oblikovanje zunanjih površin ter zelenih
površin: |
– zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom
cest, |
– zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in
uporabo funkcionalno oviranim osebam, |
– v okviru posamezne prostorske enote se zagotovi čim več prostih
zelenih površin, ki morajo biti ustrezno zasajene (trata ali zasaditev)
in prilagojena višinskim kotam raščenega terena na meji območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta in višinskim kotam pritličij
stavb, |
– za posamezno prostorsko enote se glede na dejavnost zagotovi zadostna
parkirna mesta, |
– na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se
vitalna drevesa v največji možni meri ohranijo, če njihova odstranitev
ni nujna zaradi načrtovanih gradenj in ureditev, |
– na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se
zasaditve izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske
vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. |
|
13. člen |
|
(merila za parcelacijo) |
|
(1) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu občinskega podrobnega
prostorskega načrta. |
(2) Točke mej parcel so podane v D96/TM koordinatnem sistemu. |
|
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
14. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo
veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. |
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko
javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije
posameznega objekta v skladu s smernicami in mnenji k temu občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno
načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
15. člen |
|
(prometno urejanje) |
|
(1) Za zagotavljanje prometnega dostopa se: |
– rekonstruira javno pot št. 769060-1 na odseku od Razlagove ulice do
stadiona; |
– rekonstruira del javne kolesarske poti št. 976960-1 odseka M.
Sobota–Berek in cestni priključek na lokalno cesto št. 269050-1 na
odseku Sobota–Markišavci. Rekonstruiran del javne kolesarske poti se
prekategorizira v javno pot. |
(2) Ceste in cestne priključke se izvede v protiprašni izvedbi z
elementi, ki omogočajo osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno
ovirane ljudi ter opremi z vertikalno in horizontalno prometno
signalizacijo. |
|
16. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
|
(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se
izvede ločeni kanalizacijski sistem. |
(2) Komunalne odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. |
(3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno
očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v ponikovalnice, vodotoke ali
meteorne odvodnike. |
(4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični
predpisi o javni kanalizaciji. |
|
17. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
(1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se: |
– obstoječa vodovodna priključka za potrebe kopališča in nogometnega
stadiona ustrezno predelata z vodomernima jaškoma izven utrjenih
površin, |
– obstoječi pitnik z vodomernim jaškom premesti na novo ustrezno
lokacijo, |
– izvede nov sekundarni vodovod DN 100 (kot precevitev PVC DN 200 z PE
Φ110 od odcepa pri teniškem igrišču do trenutnega vodomernega jaška), |
– obstoječa nadzemna hidranta ukineta in nadomestita s podzemnima
hidrantoma, ki se locirata izven utrjenih površin. |
(2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se
določijo v projektni dokumentaciji. |
(3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upošteva veljavna področna
zakonodaja in Tehnični pravilnik na Vodovodu sistema B. |
|
18. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi ter na podlagi strokovne podlage Elektra Maribor, d.d. |
(2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo
pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. |
|
19. člen |
|
(oskrba s plinom) |
|
(1) Za oskrbo z zemeljskim plinom se zgradi ustrezno dimenzionirano
plinovodno omrežje, katero se naveže na obstoječe srednjetlačno (4 bar)
plinovodno omrežje. |
(2) Priključke se izvede na predvideno oziroma obstoječe plinovodno
omrežje. Priključka na plinovodno omrežje ni treba izvest le v primeru
izkoriščanja obnovljivih virov energije. |
(3) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi upravljavec
plinovodnega omrežja. |
(4) V plinski omarici se izvede redukcija tlaka na 20 mbar. |
(5) Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno
obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi. |
|
20. člen |
|
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) |
|
(1) Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev se obstoječa
telekomunikacijska kabelska kanalizacija ustrezno zaščiti, prestavi in
razširi na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta
zaščite, prestavitve in izvedbe telekomunikacijskega omrežja, zakoličbe
ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako
bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi
del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki
bi zaradi tega nastali. |
(2) Prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe
investitorjev. |
(3) Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek,
predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi
ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice,
mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna
telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen
24-urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s
tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje
telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem
se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno
telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski
omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti
električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
|
21. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Javna razsvetljava se uredi v skladu s kriteriji in predpisi glede
osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja. |
|
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
22. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni
registriranih enot kulturne dediščine. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA
NARAVE |
|
23. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske
odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s
standardom SIST EN 1610. |
(2) Komunalne odpadne vode se obvezno odvaja v javno kanalizacijsko
omrežje. Odvajanje komunalnih odpadnih voda v greznice je prepovedano.
Na območju nogometnega stadiona se obvezno ukine odvajanje komunalnih
odpadnih voda v greznico in izvede odvajanje komunalnih odpadnih voda v
javno kanalizacijsko omrežje. |
(3) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je
treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske
odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki ipd.). |
(4) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba
odvajati v javno meteorno kanalizacijo. Če ne obstaja možnost
priključitve na javno kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo
preko zbiralnikov padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in zgrajene
ponikovalnice, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica
locirana izven povoznih in manipulativnih površin. |
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s
parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno
dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti
izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. |
(6) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora
investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega
soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora
investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. |
(7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda),
si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo
vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda
(izvedba vrtine). |
(8) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni
vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda,
zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(9) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja
oziroma vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev
gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za naravne vire in prostor,
Direkcija Republike Slovenije za vode. |
(10) Gradnja vseh vrst objektov znotraj vodovarstvenega območja II je po
veljavnem Odloku o zavarovanju vodnih virov Črnske Meje, Krog in
Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00) prepovedana in bo možna šele po
sprejetju novega predpisa, ki bo nadomestil veljavni odlok in bo
predvideno gradnjo objektov tudi dopuščal. Izjemoma se lahko izvedejo
predvidene ureditve pod naslednjimi pogoji: |
– analiza tveganja vplivov na okolje na projektno dokumentacijo izvedena
pred izdajo gradbenega dovoljenja pokaže, da je tveganje sprejemljivo; |
– analiza tveganja po potrebi predvidi tudi dodatne omilitvene ukrepe,
za katere skupaj s posegom pokaže, da je tveganje sprejemljivo; |
– vso vodo iz igrišča (padavinsko, namakanje ipd.) je potrebno odvajati
izven vodovarstvenega območja I in vodovarstvenega območja II; |
– padavinske vode iz streh novih in rekonstruiranih objektov je potrebno
odvajati izven vodovarstvenega območja I; |
– za pripravo travnate površine je prepovedana uporaba FFS
(fitofarmacevtskih sredstev), razen s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih
snovi iz seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki
urejajo FFS; |
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni
vplivi na vodni režim in stanje površinskih voda ter na kakovost in
količino podzemne vode, če ne vplivajo na smer in količino pretakanja
podzemne vode ter ne povzročijo povezave različnih gladin podzemne vode
ali pretakanja ene podzemne vode v drugo; |
– je zagotovljeno, da so v primeru kakršne koli nesreče v času gradnje
ali uporabe stavb in objektov izvedeni zaščitni ukrepi, s katerimi se
prepreči kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje snovi preko tal
ali površinskih voda v podzemno vodo ali zajetje. |
|
24. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati
ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti
zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri
končni ureditvi območja. |
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V
času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir
onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja
predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost
tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
(3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
|
25. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v njegovi
bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je
zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij
Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in
ekološko pomembnih območij. |
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
26. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja
zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih
koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi s
področja varovanja kakovosti zunanjega zraka. |
(2) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo
in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije
določenih v veljavnem predpisu. |
(3) Ogrevanje objektov z naftnimi derivati je prepovedano. |
(4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih
strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in
uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. |
|
27. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s
predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v območje III.
stopnje varstva pred hrupom. |
(2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih
ureditev je treba upoštevati predpisane mejne ravni hrupa, ki ne smejo
biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja
načrtovanih objektov prekoračene predpisane mejne ravni hrupa na
sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa uvrščena v območja II., III. in IV. stopnje varstva pred
hrupom. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to
usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni
hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v območja II. III. in IV. stopnje
varstva pred hrupom, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom,
ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo
ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred
ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne
zaščite stavb z varovanimi prostori ipd. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede
zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. |
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja
osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil. |
(3) Za osvetlitev zunanjih površin se uporabljajo sijalke, ki ne svetijo
v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Vse svetilke
morajo biti takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico, prav tako
morajo biti pravilno nameščene (da ni sevanja nad vodoravnico). Za
osvetljevanje se uporabljajo popolnoma zasenčena svetila z ravnim
zaščitnim in nepredušnim steklom. |
|
29. člen |
|
(varovanje naravnih virov) |
|
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi: |
– stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri
občine, |
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). |
|
30. člen |
|
(učinkovita raba energije) |
|
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne
in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo. |
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
– izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo
sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika
(zemeljski plin) ali z biomaso. |
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se
upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se
štejejo: |
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
– soproizvodnja, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
– toplotne črpalke. |
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
|
31. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom,
ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
32. člen |
|
(obramba) |
|
V oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri
ali stolpi je treba za vsako novogradnjo višine nad 18 m nad terenom
pridobiti projektne pogoje in mnenje ministrstva pristojnega za obrambo.
V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo
višine nad 25 m nad terenom pridobiti projektne pogoje in mnenje
ministrstva pristojnega za obrambo, razen za novogradnje v okolici
območij za potrebe obrambe na vzpetinah izven naseljenih območij. |
|
33. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100
[g]. |
(2) Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10.000
prebivalci se v objektih določenimi s predpisi gradijo zaklonišča
osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. |
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale,
pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo
preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti
požiralnikom, kanalizacija ipd.). |
|
34. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
Za zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve, |
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce,
postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z
zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno
gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST
DIN 14090, |
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
35. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe
posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega
interesa investitorjev. |
(2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe,
zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo
ter za obratovanje stavbe. |
|
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
36. člen |
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
(1) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do
parcel. |
(2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in
priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne
dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi
lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene,
geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali
drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni organi oziroma
upravljavci, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
(3) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih parcel,
katere se lahko združuje in širi ali deli in oži. |
(4) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj
stavb), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča oziroma
pristojni organ ali upravljavec (območje varovalnega pasu gospodarske
javne infrastrukture, priobalno zemljišče celinskih voda, vodovarstveno
območje, vplivno območje letališča in območje za potrebe obrambe), ki ga
ta odstopanja tangirajo. |
|
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
37. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in
projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter
projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti
vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto,
ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
|
12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
38. člen |
|
(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega
načrta) |
|
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem
prostorskem aktu. |
|
13 KONČNI DOLOČBI |
|
39. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na
sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. |
|
40. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3505-0009/2020-66(710) |
Murska Sobota, dne 22. junija 2023 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Damjan Anželj |