Na podlagi
149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09,
48/12, 57/12), 17., 26., 202. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13), 4.
člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 10/96), 14. člena
Statuta Občine Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 28/08) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 17.
redni seji dne 4. 6. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
Občine Dobrepolje |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(namen) |
(1) S tem
odlokom se ureja način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine
Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ki obsega:
|
–
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
|
– pogoje,
vrsto in obseg javne službe, |
– vire
financiranja javne službe, |
– pravice
in obveznosti izvajalca in uporabnikov, |
– osnove
za oblikovanje cen in obračun storitev ter |
– nadzor
izvajanja tega odloka. |
(2) Ta
odlok določa tudi ukrepe za učinkovito izvajanje javne službe, in sicer:
|
– vodenje
upravnih postopkov in postopkov v skladu z javnimi pooblastili,
|
– vodenje
evidenc izvajalca javne službe. |
(3)
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za
izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in
uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih vod na območju Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: Tehnični
pravilnik). |
2. člen |
(uredba o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode) |
(1) Vrste
nalog in ukrepe ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne
občinske gospodarske javne službe in standarde komunalne opremljenosti,
ki morajo biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11) – v nadaljevanju: Uredba.
|
(2) Izrazi
uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot izrazi, ki jih določa
Uredba. |
II.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
3. člen |
(izvajalec
javne službe) |
(1) Občina
Dobrepolje zagotavlja javno službo z javnim podjetjem na njenem celotnem
območju. |
(2) Javno
službo izvaja Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., (v
nadaljevanju: izvajalec javne službe) v obsegu in pod pogoji, določenimi
z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje (Uradni list
RS, št. 10/96), s tem odlokom in v skladu s predpisi, ki urejajo
področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
4. člen |
(program
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode) |
(1)
Izvajalec mora opravljati javno službo na območju občine v skladu s
Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljnjem besedilu: Program odvajanja in čiščenja). |
(2) V
Programu odvajanja in čiščenja se opredeli tudi območja kjer se za
posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim
vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata
ni mogoč, javna služba ne izvaja. |
5. člen |
(prostorsko zagotavljanje čiščenja odpadne vode) |
Čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine se zagotavlja v:
|
– mali
komunalni čistilni (v nadaljevanju MKČN) napravi Ponikve za komunalne in
padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko centralnega
kanalizacijskega omrežja z območja, ki so nanjo priključena,
|
– MKČN
Zdenska vas za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo
preko centralnega kanalizacijskega omrežja z območja, ki so nanjo
priključena, |
– v
ostalih MKČN zmogljivosti do 2000 populacijskih enot (v nadaljnjem
besedilu: PE) za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo
preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje
in z njimi upravlja izvajalec javne službe, |
– v
obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za odpadne vode iz stavb
oziroma drugih objektov (v nadaljnjem besedilu: objektov), ki niso
priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik
ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da MKČN upravlja
upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani vseh lastnikov
MKČN. |
6. člen |
(prevzem
in ravnanje z blatom) |
(1)
Prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN ter vsebine
iz nepretočnih greznic, se do izgradnje ustreznih sprejemnic, prostorsko
zagotavlja na komunalni čistilni napravi Ivančna Gorica. |
(2)
Storitve iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo izključno za območje,
ki ga z javno službo pokriva izvajalec. |
III.
OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
7. člen |
(storitve
izvajalca javne službe) |
(1) V
okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: |
1.
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, |
2.
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
3.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvaja v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali
odvajanje v vodotok ni možno, |
4.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, |
5.
odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo kot posebno storitev, |
6. in
druge storitve, skladno s predpisi. |
(2)
Storitve iz tretje, četrte in pete točke prejšnjega odstavka izvajalec
javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije
oziroma glede na vrsto javne kanalizacije, z uporabo javne
infrastrukture. |
(3) V
okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati MKČN in
nepretočne greznice v skladu z Uredbo. |
(4) V
okviru javne službe mora izvajalec javne službe za objekte v naselju ali
delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe ali za
funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
|
– redno
praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na
KČN, |
– prevzem
blata iz obstoječih greznic enkrat na tri leta, |
– prevzem
blata iz MKČN do 50 PE največ dva krat na tri leta, |
– prve
meritve in obratovalni monitoring ter izdelavo ocene obratovanja za MKČN
z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
8. člen |
(upravni
postopki in javna pooblastila) |
(1)
Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve
(v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom
prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k
idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektnim
rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in soglasja za priključitev
na javno kanalizacijo (v nadaljevanju: soglasja za priključitev) ter
potrdila, pri čemer mora investitor k vlogi predložiti: |
1. Za
smernice in mnenja: |
–
dokumentacijo, ki jo določa veljavni zakon o prostorskem načrtovanju.
|
2. Za
projektne pogoje: |
–
dokumentacijo (IDZ) s prilogami, ki jo določa veljavni zakon o graditvi
objektov, |
–
situacijo obstoječega stanja ter |
–
situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji.
|
3. Za
soglasje k projektnim rešitvam: |
– projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega
priključka, |
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500, |
–
dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadih komunalnih in
padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z
javnim kanalizacijskim sistemom. |
4. Za
soglasje k priključitvi v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja:
|
– projekt
IDZ ali PGD, |
– projekt
kanalizacijskega priključka, |
– projekt
interne kanalizacije, |
– podatke
o vrsti in količini odpadne vode, biorazgradljivosti in količini
organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru
industrijskih odpadnih vod, |
– program
predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
|
– projekt
za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode.
|
5. Za
soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih inženirskih
objektov: |
– gradbeno
dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti objekta ali inženirskega
objekta oziroma kopija katastrskega prikaza z vrisanim objektom,
|
– projekt
kanalizacijskega priključka ali risba priključka, |
– projekt
interne kanalizacije ali potrdilo izvajalca o pregledu interne
kanalizacije, |
– podatke
o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini
organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi, kadar gre za
industrijske odpadne vode, |
– program
predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
|
– projekt
za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
|
– pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po
katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki
nadomesti soglasje, |
– pogodbo
o zagotavljanju odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih voda.
|
6. Za
soglasja za začasni priključek: |
–
situacijo v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ali risbo priključka,
|
– opis
dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in
morebitnega predčiščenja odpadne vode, |
– pogodbo
o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal
kanalizacijski priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti
soglasje. |
7. Za
soglasja za ukinitev priključka: |
– potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi objekta ali spremembi namembnosti
stavbe, |
– na
podlagi terenskega ogleda narejena pisna izjava lastnika objekta ter
izvajalca javne službe. |
8. Za
soglasje k spremembam: |
– projekte
ali risbe, ki se nanašajo na spremembe. |
(2) Za
pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja tretja točka tega
člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt
zgrajen pred letom 1967; to lastnik objekta dokaže z veljavno uradno
listino. |
(3)
Izvajalec javne službe sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri
tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
|
(4) Za
potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, v
okviru posebnih storitev, ki niso predmet izvajanja javne službe,
izvajalec javne službe izda na zahtevo investitorja oziroma projektanta
iz prvega odstavka tega člena, izvajalec zaračuna materialne stroške po
merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku
izvajalca javne službe. |
(5)
Izvajalec javne službe mora po uradni dolžnosti ugotoviti, da je objekt
primeren za bivanje in se mora priključiti na javno kanalizacijo. |
IV.
STORITVE NA OBMOČJU POSELITVE ALI NJEGOVEM DELU, KI JE OPREMLJENO Z
JAVNO KANALIZACIJO |
9. člen |
(opredelitev naprav in objektov javne kanalizacije) |
(1)
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
|
–
kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in
padavinske odpadne vode, |
–
črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
|
– objekti
in naprave vakuumske oziroma podtlačne kanalizacije, |
– MKČN
velikosti najmanj 50 PE, |
–
komunalne čistilne naprave, |
–
razbremenilniki visokih vod, |
–
sprejemnice za odpadne vode, |
–
zadrževalni in pretočni bazeni, |
– drugi
objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
|
(2) Vse
naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine Dobrepolje.
|
(3)
Izvajalec javne službe je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem
(intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku
štirinajstih dni po izvedenih delih. |
10. člen |
(opredelitev naprav in objektov uporabnika) |
(1)
Naprave in objekti uporabnika so: |
–
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta
priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do
vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na
javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji
stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe,
|
– objekti
in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj,
|
– interna
kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi
ali drugih objektih, |
–
nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo
od 50 PE. |
(2)
Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih
naprav za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz objekta.
Kanalizacijski priključek je sestavni del stavbe uporabnika in je zato v
zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na
objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije.
Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena
kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo
odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno
kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost
poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega
nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala.
Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna
kanalizacija. |
(3) Vsak
kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu
služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v
odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega
cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na takšnem mestu, da
lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. |
(4) V
primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je
lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo
kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede
odpadne vode. |
(5)
Naprave in objekti vakuumske oziroma podtlačne kanalizacije, morajo biti
zgrajeni in vzdrževani v skladu z navodili izvajalca javne službe.
|
(6)
Naprave in objekte iz prvega odstavka tega člena upravlja in vzdržuje
uporabnik na svoje stroške. |
11. člen |
(pogoji
priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) Na
območjih kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna
kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega
priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na
podlagi izdanega soglasja za priključitev. |
(2)
Izvajalec javne službe mora lastnika objekta v roku trideset dni po
prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je
priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu
posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo
se izvede, pod nadzorom izvajalca, najkasneje v roku šestih mesecev od
prejema obvestila o obvezni priključitvi. |
(3)
Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala
komunalna in padavinska odpadna voda (greznica ali MKČN), se mora
priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške
greznico ali MKČN odstrani ter očisti, s cevovodom pa se direktno
povezati na javno kanalizacijo, izvajalcu pa dopusti nadzor nad
izvedenimi deli. |
12. člen |
(število
priključkov na javno kanalizacijo) |
(1) Za
vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V
primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in
velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem izvajalca, dovoli
tudi izgradnja dveh ali več priključkov. |
(2) Vsak
objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta
priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena
priključitev, po navodilih izvajalca, več objektov preko enega skupnega
kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki
tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh
lastnikov tega priključka. |
13. člen |
(postopek
za priključitev objekta) |
(1)
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisne
vloge investitorja in izpolnitve naslednjih pogojev: |
– da je
pridobljeno soglasje k priključitvi, |
– da so
izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca. |
(2)
Investitor je dolžan vlogo podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo
del. Pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec
javne službe. |
(3)
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe
ali drug za to usposobljen izvajalec, v skladu s Tehničnim pravilnikom. |
14. člen |
(evidenca
strešnih površin) |
(1)
Izvajalec javne službe vodi evidenco strešnih površin, s katerih se
odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo. Evidenca je osnova
za izračun količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo. |
(2)
Velikost strešnih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi
tlorisne površine strehe iz projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
(3) Za
objekte, za katere se ne more določiti strešnih površin, kot določa
prejšnji odstavek, se te določijo na podlagi tlorisne površine objekta
iz uradnih evidenc. |
(4) Pri
odstopanjih dejanskega stanja v primerjavi z uradnimi evidencami, se
velikost strešnih površin določi na podlagi tlorisne površine stavbe iz
digitalnih ortofoto posnetkov (DOF) ali na podlagi meritev dejanskega
stanja. |
V.
IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE |
15. člen |
(obveznost
izgradnje MKČN ali nepretočne greznice) |
(1) Na
območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode velja za
investitorja obvezna izgradnja MKČN ali nepretočne greznice v skladu z
veljavno uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav. |
(2) Na
območjih, kjer po Programu odvajanja in čiščenja ni predvidena gradnja
javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe greznice
odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih navedenih v Programu
in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo
ustrezati zakonsko predpisanim standardom, glede tehnične izvedbe in
dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni uporabniki lahko
zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima
statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo
pooblastiti odgovornega upravljavca naprav. |
(3) Na
območjih, kjer po Programu odvajanja in čiščenja ni predvidena gradnja
javne kanalizacije, se lahko komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih
stavb odvaja v MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni
objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali
lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna
voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo
storitev javne službe. |
(4)
Skladno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav izvajalec zagotovi prve meritve in
obratovalni monitoring oziroma izda oceno obratovanja za MKČN z
zmogljivostjo do 50 PE, na zakonsko predpisan način. |
16. člen |
(prevzem
in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN) |
Izvajalec
prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz
obstoječih greznic in MKČN ter prevzem in ravnanje z vsebino iz
nepretočnih greznic na celotnem območju občine v skladu z določili
Programa odvajanja in čiščenja. |
17. člen |
(način
prevzema blata iz greznic in MKČN) |
(1)
Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in MKČN,
izvajalec javne službe na območju občine, zagotavlja iz prostornine
prvega usedalnika, merjenega v m3. |
(2) V
primeru, da obstoječa greznica ni zgrajena v skladu z Uredbo ter v
skladu s gradbenimi standardi, je izvajalec javne službe dolžan
izprazniti do 6 m3 vsebine iz obstoječe greznice ob enkratnem praznjenju
v obdobju treh let za enostanovanjsko stavbo. |
(3) Pri
večstanovanjskih stavbah je izvajalec javne službe dolžan izprazniti 2
m3 vsebine iz obstoječe greznice, po stalno prijavljeni osebi ob
enkratnem praznjenju v obdobju treh let. Število oseb so dolžni,
izvajalcu javne službe, sporočiti upravniki večstanovanjskih stavb.
|
(4) V
primeru, da lastnik obstoječe greznice ali MKČN želi naročiti odvoz
pogosteje kot je to določeno v 7. členu tega odloka, mora lastnik le-to
plačati po trenutno veljavnem ceniku izvajalca javne službe. |
18. člen |
(obveščanje o prevzemu blata) |
(1)
Izvajalec je dolžan o nameri prevzema blata iz obstoječe greznice,
nepretočne greznice ali MKČN do 50 PE, uporabnika pisno obvestiti vsaj
petnajst dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora
navesti datum in okvirni čas svojega prihoda. |
(2)
Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve
najavljenega časa storitve. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca
pisno obvestiti vsaj osem dni pred začetkom opravljanja storitve,
izvajalec pa mora storitev opraviti najpozneje v tridesetih dneh po
poslani zahtevi. |
19. člen |
(ravnanje
z blatom iz greznice ali MKČN na kmetijskem gospodarstvu) |
(1) V
primeru, da blato iz obstoječe greznice ali MKČN oziroma vsebina v
nepretočni greznici, nastaja na kmetijskem gospodarstvu rejnih živali in
je blato oziroma vsebina zmešano skupaj z gnojevko ali gnojnico ter
skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvo,
je kmetijsko gospodarstvo izvzeto iz plačevanja storitev prevzema in
ravnanja blata iz obstoječih greznic ali MKČN oziroma vsebine iz
nepretočnih greznic, po m3 dobavljene pitne vode. |
(2)
Lastnik kmetijskega gospodarstva rejnih živali mora izvajalcu javne
službe ob začetku opravljanja te dejavnosti oziroma do 31. 1. vsakega
tekočega leta, dostaviti obrazec o kmetijskem gospodarstvu in obrazec o
staležu rejnih živali ali kopijo zadnjega izpiska iz registra živali
(GVŽ), ki pa ne sme biti starejši od šest mesecev. |
(3) Če
lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu javne službe v dogovorjenem
času ne dostavi ustreznega potrdila, mu izvajalec javne službe začne
zaračunavati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma
storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami ali
MKČN. Vse spremembe se upoštevajo naslednji mesec od dneva prejema
potrdila, izvajalec javne službe pa mu za nazaj ne sme povrniti stroškov
odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev povezanih z greznicami
ali MKČN, merjene po m3 dobavljene pitne vode. |
20. člen |
(uporaba
blata iz MKČN na kmetijskem gospodarstvu) |
(1)
Izvajalec javne službe v primeru, ko blato iz MKČN nastane na kmetijskem
gospodarstvu in se z njim ravna skladno s prejšnjim členom, kot obvezno
storitev javne službe zagotavlja samo prve meritve in obratovalni
monitoring oziroma oceno obratovanja za MKČN, uporabnik pa te storitve
plača po ceniku izvajalca javne službe. |
(2)
Določbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če
lastnik MKČN do 50 PE izvajalcu javne službe ob izvedbi prvih meritev in
obratovalnega monitoringa oziroma izdelavi ocene obratovanja, predloži
pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
kmetijstvu. |
21. člen |
(odvajanje
in čiščenje odpadne vode iz nepretočnih greznic) |
Izvajalec
javne službe je dolžan lastniku nepretočne greznice zagotoviti odvajanje
in čiščenje komunalne odpadne vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
–
minimalna prostornina nepretočne greznice je 6 m3 oziroma najmanj 3 m3
na osebo, |
– da so v
nepretočno greznico speljane samo komunalne odpadne vode iz
gospodinjstva, |
– da je
greznica zgrajena v skladu predpisi. |
VI.
GRADNJA NOVIH KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ IN PRENOS KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ
NA OBČINE |
22. člen |
(gradnja
kanalizacije) |
(1) Javna
in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki
zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN)
na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku.
|
(2) V
mešano kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, vodotokov in
podtalnice. |
23. člen |
(ureditev
lastništva novozgrajenih javnih kanalizacij) |
(1) Kadar
je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s
pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor
novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani
gradnji s pogodbo le-te predati v last občini. |
(2) Za
prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega
odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
|
– gradbeno
dovoljenje, |
– projekt
izvedenih del, |
– elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster
gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
– uporabno
dovoljenje, |
–
garancijske izjave, |
–
okoljevarstveno dovoljenje, kolikor je potrebno. |
24. člen |
(ureditev
lastništva obstoječih lokalnih kanalizacij) |
Obstoječa
delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, se
predajo v last občine in upravljanje izvajalcu na podlagi fizičnega
pregleda, pregleda kanala s TV kamero, pisnega strokovnega mnenja
izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja. Mnenje izvajalca lahko
nadomesti manjkajoče dokumente predpisane v drugem odstavku 23. člena,
do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema po
pooblastilu občine opravi izvajalec. Prevzem se opravi s pogodbo, s
katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku
legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za
sanacijo. |
25. člen |
(gradnja
novih kanalizacijskih omrežij) |
Obstoječe
kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem omrežju. Vsa nova
kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v
ločenem omrežju, razen v primerih, ko: |
–
padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika
oziroma ni možnosti ponikanja, |
– zaradi
pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
|
– je
padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok
ali ponikati. |
VII.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
26. člen |
(pravice
in obveznosti izvajalca) |
Zaradi
izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:
|
–
zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, |
–
zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in
MKČN, |
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje vsebine iz nepretočnih greznic,
|
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s
streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in glede
na tip kanalizacije, če zmogljivost in tip kanalizacije to omogoča,
|
–
zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja
v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in industrijske
odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo. Navedene storitve
izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne
kanalizacije in glede na tip kanalizacije, kot posebno storitev z
uporabo javne infrastrukture, |
– za
območja opremljena z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne
in padavinske odpadne vode, zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za
ustrezno zadrževanje čistilnega vala v napravah za zadrževanje,
|
–
zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta
zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom, |
–
izdelovati Program odvajanja in čiščenja ter ga objavljati na svojih
spletnih straneh, |
–
sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v
okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
|
– izdajati
potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne
evidence o teh objektih, |
–
obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in
o času trajanja prekinitev, |
– voditi
podatke o objektih in napravah javne kanalizacije, |
– voditi
predpisane evidence in izvajati predpisana poročila, |
– redno
obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih
zneskov, |
– izvajati
preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov
ter MKČN, |
– izvajati
redno vzdrževanje ter vzdrževalna dela v javno korist, |
–
uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot
je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati, |
–
zagotavljati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode,
delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje
industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev
ustreznosti njihovega delovanja, |
–
nadzirati stanje kanalizacijskega priključka na mestu priključitve na
javno kanalizacijo, |
– izvajati
priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega
omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno
začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne
načrte zaščite in reševanja, |
– voditi
evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, ter državnih
organov in služb na podlagi veljavne zakonodaje, |
– izdajati
projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih, |
– izvajati
druge obveznosti iz tega odloka. |
27. člen |
(pravica
dostopa) |
Izvajalec
ima zaradi izvajanja javne službe pravico pristopati do kanalizacijskih
objektov in naprav, MKČN in greznic. Izvajalec mora lastnika teh
predhodno obvestiti. |
28. člen |
(pravice
in obveznosti uporabnika) |
(1)
Uporabnik je fizična ali pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja
samostojno dejavnost, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta
ali utrjenega zemljišča na območju občine, priključenega na javno
kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. |
(2)
Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti: |
– se
morajo priključiti na javno kanalizacijo in odvajati vanjo komunalne
odpadne vode na vseh območjih, kjer je le-ta zgrajena, |
–
priključiti se na javno kanalizacijo le s soglasjem izvajalca,
|
– po
izvedbi kanalizacijskega priključka do sekundarnega kanala izključiti
greznico ali MKČN iz sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih
voda, |
– zgraditi
objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično
dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca, |
–
vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse
naprave vgrajene vanjo, |
–
vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za
ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
|
–
zagotavljati predpisane meritve industrijskih odpadnih vod in izvajalcu
javne službe posredovati letno poročilo do 31. 3. tekočega leta,
|
–
vzdrževati greznice in MKČN, |
–
omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje
vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, |
–
omogočati izvajalcu neoviran dostop do greznice oziroma MKČN in prevzem
vsebine, |
–
omogočiti izvajalcu pregled MKČN in predati predpisano dokumentacijo o
ustreznosti MKČN, |
–
obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske
odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe, |
–
obveščati izvajalca o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje
javne kanalizacije, |
–
pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa
ta odlok, |
– pisno
obveščati izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, in
spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in
padavinske vode in obračun stroškov, |
–
plačevati stroške storitev javne službe, |
–
upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju
odpadne vode. |
(3) V
primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe
ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da
najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z
izvajalcem javne službe skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov
javne storitve in poroštvih. |
(4) V
večstanovanjskih stavbah, kjer upravnik izvaja upravljanje po
stanovanjskem zakonu in drugih področnih predpisih, se pravice in
obveznosti opredeljene v drugi odstavku tega člena smiselno uporabljajo
tudi za upravnika večstanovanjske stavbe. V tem primeru skleneta
izvajalec javne službe in upravnik stavbe pogodbo, s katero opredelita
medsebojne obveznosti pri izvajanju te javne službe in obračunavanje
storitev. V primeru, da izvajalec javne službe in upravnik nimata
sklenjene pogodbe oziroma ne skleneta pogodbe, mora izvajalec javne
službe storitev javne službe zaračunati lastniku oziroma uporabniku
storitve posamezne stanovanjske enote. V tem primeru je ključ za delitev
stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode porabljena pitna voda, za
delitev stroškov odvajanja padavinske vode iz streh pa število
posameznih enot stavbe. |
(5)
Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev, v nasprotnem primeru
plačnika določi izvajalec javne službe. |
(6)
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije
se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja
kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno
posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih
uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje. |
(7) Z
globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju
s prvo do tretjo alinejo in osmo do dvanajsto alinejo drugega odstavka
ali v nasprotju z določili šestega odstavka tega člena. |
(8) Z
globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v
nasprotju s prvo do tretjo alinejo in osmo do dvanajsto alinejo drugega
odstavka ali v nasprotju z določili šestega odstavka tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. |
29. člen |
(odškodnina za povzročeno škodo) |
Uporabnik
ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo nastalo
zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca
oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije. |
VIII.
PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE |
30. člen |
(prekinitev dobave vode, odvajanja odpadne vode in ukinitev priključka) |
(1)
Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom
odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
|
(2)
Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po
uradni dolžnosti izvajalca. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev
na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi
uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih
organov. |
(3)
Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine
odvajanje odpadne vode, kadar: |
– je
zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej, ogroženo
obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni
napravi, |
– je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
izvajalca, |
–
uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika
na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni
njegovo zmogljivost, |
–
uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne
vode ali pregled kanalizacijskega priključka, |
–
uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni izvedbo priključka,
|
–
uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem
in čiščenjem odpadne vode, |
–
ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje
prebivalcev, |
– kadar
uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu, |
–
industrijski uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu izvajalca ne
podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode,
|
–
kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
–
uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne
zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov. |
(4)
Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka.
Stroške vnovične priključitve plača uporabnik. |
31. člen |
(prekinitve odvajanja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del) |
(1)
Izvajalec ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje
odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali
nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja
prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo,
izvajalec obvesti uporabnike na krajevno običajen način. |
(2) V
primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in
drugih nesrečah ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti
ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo.
Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah
vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode. |
32. člen |
(odgovornost za škodo) |
Izvajalec
ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v
primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane ter ob naravnih
in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati. |
IX. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE, OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN OBRAČUN STORITEV |
33. člen |
(financiranje javne službe) |
(1) Javna
služba se financira iz: |
– cene
storitev javne službe, |
–
proračuna občine (subvencije), |
–
okoljskih dajatev in drugih virov. |
(2)
Predlog cene oblikuje izvajalec, potrdi pa jih pristojni občinski organ. |
34. člen |
(cene za
storitve) |
(1) V
okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne
službe: |
–
odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih
površin, |
– čiščenje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
|
–
storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in
MKČN, |
–
odvajanje padavinske odpadne vode s streh, |
– čiščenje
padavinske odpadne vode s streh. |
(2)
Uporabniki, iz območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko
omrežje, pri katerih poleg odpadne vode iz gospodinjstva nastaja tudi
odpadna voda v kmetijskem gospodarstvu ter se le-ta odvaja na kmetijska
zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne
vode iz kmetijske dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene
pitne vode za gospodinjstvo in kmetijsko gospodarstvo namenjene za
izvajanje kmetijske dejavnosti. |
(3) Za
uporabnike od katerih se odvaja in čisti industrijska odpadna voda, se
cene določajo posamično s pogodbo, odvisno od stopnje onesnaženosti
industrijske odpadne vode. |
35. člen |
(plačilo
storitve in vodenje evidenc o uporabnikih) |
(1)
Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh
od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Če
uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je izvajalec
uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin, v primeru neplačila dolg sodno
izterjati, oziroma izvesti prekinitev odvajanja odpadnih voda.
|
(2)
Morebitne reklamacije računov morajo biti pisne, podane v roku osmih dni
od datuma izstavitve računa. |
(3)
Izvajalec javne službe pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov,
organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na
podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih
službah. |
(4)
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
šifro uporabnika, ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega
prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število
oseb v gospodinjstvu), znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
datum vnosa podatkov. Izvajalec javne službe lahko za posameznega
uporabnika zbira tudi zaposlitev, številko osebnega računa, davčno
številko, delež lastništva, EMŠO. |
(5)
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje
naslednje podatke: šifro uporabnika in plačnika, naziv firme oziroma
samostojnega podjetnika, naslov, transakcijski račun, davčno številko,
znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, datum vnosa podatkov.
|
(6) Poleg
navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi podatke o merilnih napravah
in priključnem cevovodu ter o lastništvu nepremičnine. |
(7)
Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca
pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki
vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in vseh spremembah
naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi
njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
(8) Pisno
obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega ime, priimek in novi naslov dotedanjega
in novega odjemalca, listino o prenosu lastninske pravice, številko in
naslov odjemnega mesta ter podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu
izvajalca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje. |
X.
ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE Z JAVNIH
POVRŠIN IN STORITVE, POVEZANE Z GREZNICAMI IN MKČ |
36. člen |
(oblikovanje cene storitve) |
(1)
Odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih
površin vključuje: |
–
omrežnino odvajanja, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
|
– ceno
storitve odvajanja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe,
|
– okoljsko
dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se
obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve. |
(2)
Čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih
površin vključuje: |
–
omrežnino čiščenja, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
|
– ceno
storitve čiščenja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.
|
(3)
Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in
MKČN vključujejo: |
–
omrežnino, ki vključuje stroške javne infrastrukture, |
– ceno
storitve, ki pokriva stroške povezane z nepretočnimi greznicami,
obstoječimi greznicami in MKČN, |
– okoljsko
dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se
obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve. |
37. člen |
(omrežnina) |
(1)
Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo
posamezne storitve, določi na letni ravni in se uporabnikom obračuna
glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Faktor
omrežnine za posamezne vodomere je določen z uredbo o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (v nadaljevanju Uredba o metodologiji za oblikovanje cen)
oziroma z drugimi zakonskimi predpisi s področja določitve cen
komunalnih storitev. |
(2) Če
vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, se
omrežnina obračuna glede na zmogljivost tega priključka skladno s
predpisi s področja oblikovanja cen komunalnih storitev. |
(3) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma
poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s
predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev. |
(4) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma
poslovne enote več obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s
predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev. |
38. člen |
(izračun
cene) |
(1) Cena
storitve odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske odpadne vode z
javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino
pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na
komunalni čistilni napravi. |
(2) Cena
storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic,
prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ter
obratovalnega monitoringa za MKČN se uporabnikom obračunava glede na
dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v nepretočno
greznico, obstoječo greznico ali MKČN. |
(3) Glede
namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za
ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določila Odloka o oskrbi s
pitno vodo na območju občine. |
(4)
Izvajalec lahko na podlagi pisne reklamacije v primeru prekomerne porabe
pitne vode kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju,
uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja
komunalne odpadne vode, storitve povezane z greznicami in MKČN ter
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil
iztok neposreden v podzemne vode. Stranka mora pisni reklamaciji
predložiti ustrezna dokazila o okvari in odpravi le-te. |
(5) Če se
poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom se storitve
obračunavajo skladno z veljavno Uredbo o metodologiji za oblikovanje
cen. |
XI.
ODVAJANJE IN ČIŠČENJE PADAVINSKE ODPADNE VODE S STREH |
39. člen |
(oblikovanje cene storitve) |
(1)
Odvajanje padavinske odpadne vode s streh vključuje: |
–
omrežnino odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje
stroške javne infrastrukture, |
– ceno
storitve odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške
opravljanja te javne službe. |
(2)
Čiščenje padavinske odpadne vode s streh vključuje: |
–
omrežnino čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje
stroške javne infrastrukture, |
– ceno
storitve čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške
opravljanja te javne službe. |
40. člen |
(izračun
cene) |
(1)
Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se
obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno
površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. |
(2) Za
količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina
padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah
državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s
katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti
na čistilni napravi. |
XII.
INŠPEKCIJSKI NADZOR |
41. člen |
(opravljanje inšpekcijskega nadzora) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski
inšpektorat in redarstvo. |
(2) Organ
iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku. |
42. člen |
(obseg
inšpekcijskega nadzora) |
Inšpektor
pristojnega medobčinskega inšpektorata in redarstva pri opravljanju
inšpekcijskega nadzora nadzira, zlasti če se: |
–
kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti uporabljajo za namen ter na
način in pod pogoji, kot jih določa ta odlok, |
–
kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti vzdrževani na način in
skladno s pogoji, kot jih določa ta odlok. |
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
43. člen |
(upravni
in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo
soglasij) |
(1)
Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih. |
(2)
Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega
odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za
kršitelja ta odlok milejši. |
(3) Če so
bili projektni pogoji iz 8. člena tega odloka izdani pred uveljavitvijo
tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih
predpisih. |
44. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Občine
Dobrepolje (Uradni list RS, št. 118/08), razen določb o obračunu in
cenah komunalnih storitev, ki veljajo do sprejetja cen po Uredbi o
metodologiji za oblikovanje cen. |
(2) Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in
uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih vod na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št.
79/09), ki pa se do uveljavitve ustreznega predpisa na podlagi tega
odloka, uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem odlokom. |
45. člen |
(rok za
sprejem Tehničnega pravilnika) |
Tehnični
pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine
Dobrepolje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. |
46. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-2/2013 |
Videm, dne
4. junija 2013 |
|
Župan |
Občine Dobrepolje |
Janez Pavlin l.r. |
|