Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora  (Uradni list RS, št. 61/2017) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 20. redni seji dne. 18.11.2021 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA PROSTORSKO ENOTO EUP NC-32 V NOVI CERKVI

ID št. prostorskega akta 1353

I.  Splošne določbe

1. člen

(pravna podlaga)

(1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP NC-32 v Novi Cerkvi z identifikacijsko številko 1353, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 4/2019, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT d.o.o., Sevnica

II.  Vsebina

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:

·  opis prostorske ureditve 

·  umestitev načrtovane ureditve v prostor

·  zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

·  rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

·  rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in  ohranjanje narave

·  rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

·  etapnost izvedbe prostorske ureditve

·  nova parcelacija 

·  velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

·  drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

·  odlok

(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:

1.  Izrez iz kartografskega dela OPN občine Vojnik

2.  Območje OPPN na geodetskem posnetku z obstoječim parcelnim stanjem  M 1:500

3.  Prikaz prostorske ureditve  M 1:500

4/1.  Prikaz komunalne ureditve(varovalni pasovi)  M 1:500

4/2.  Prikaz komunalne ureditve  M 1:500

4/3. Prikaz komunalne ureditve(katastrski prikaz priključevanja fekalne in meteorne kanalizacije)  M 1:500

4/4.  Prikaz komunalne ureditve(elektrifikacija) M 1:1000

5.  Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom  M 1:500

6.  Načrt parcelacije  M 1:500

(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:

·  Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta(OPPN) za del prostorske enote EUP NC-32 v Novi Cerkvi

·  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

·  Obrazložitev in utemeljitev

·  Strokovne podlage

·  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo o CPVO

·  Smernice nosilcev urejanja prostora

·  I mnenja nosilcev urejanja prostorov

·  II mnenja nosilcev urejanja prostorov

III.  Območje

3. člen

(območje OPPN)

(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja na vzhodnem robu naselja Nova Cerkev. Območje na severu, vzhodu , zahodu in delno na jugovzhodu in jugozahodu omejeno z pozidanimi stavbnimi zemljišči, ter na jugu  delno s kmetijskimi površinami.

Velikost območja prostorske ureditve znaša 5289,00m2.

(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišča s parc. štev. 677/6, 677/7, 677/8, 677/9, 677/10, 677/11, 677/12 k.o. 1060 Strmec pri Vojniku.

IV.  Opis prostorske ureditve

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

(1) Za območje enote urejanja prostora EUP NC-32 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako NC-32

(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev enostanovanjskih stavb z zunanjo ureditvijo.

(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavbe predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.

(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila prostorskega reda Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04)

V.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja na vzhodnem robu naselja Nova Cerkev. Ob zahodnem delu območja urejanja OPPN poteka nekategorizirana dovozna cesta, ki se priključuje na javno pot št. JP 964261 Nova Cerkev-Novake (Pogorevc).

(2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.

6. člen

(vrste dopustne gradnje)

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih 

del:

·  gradnja novih objektov,

·  redna investicijska in vzdrževalna dela,

·  rušitve in nadomestne gradnje,

·  dozidave in nadzidave objektov,

·  rekonstrukcije objektov,

·  spremembe namembnosti (mirne storitvene dejavnosti).

7. člen

(vrste dopustne dejavnosti)

(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:

·  CC-SI 1 11 1 1110 11100 enostanovanjske stavbe

·  gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),

·  oporni zidovi,

·  nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov in uredbe.

8. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.

(2) Objekt:

·  lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljena so večja odstopanje glede lege objektov v smeri sever-jug in vzhod-zahod s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono  preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč s soglasjem soseda in upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;

·  horizontalni gabariti: tlorisna velikost stavbe ni posebej določena in definirana (možna L in T oblika). Možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih  v grafičnih  prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno  število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture.

·  vertikalni gabarit:  P, P+M ali P+N. Pri objektih se lahko izvede tudi klet. V primeru izvedbe kleti mora biti le ta v celoti vkopana.

·  konstrukcija: montažna, lesena, betonska, jeklena ali klasično zidana,

·  streha: dvokapnica  s čopi ali brez z naklonom strešine 35º45º ter z minimalnimi napušči ali brez. Možno je tudi drugačno oblikovanje streh (enokapnica ali ravna streha) ali kombinacija dvokapne strehe z ravno streho. Dovoljena je uporaba raznovrstne kritine, ki ne sme biti živih barv (opečno rdeča, siva, črna). Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad, ki so lahko moderne oblike (pultne frčade) in niso višje od glavnega slemena objekta. Na strehi je dovoljena postavitev fotovoltajike za pridobivanje električne energije.

·  fasada: dovoljuje se sodoben arhitekturni pristop pri oblikovanju objektov, vendar naj v masah in formi sloni na tradiciji lokalnega stavbarstva, tako, da objekti ne bodo negativno vplivali na kvaliteto prostora. Na fasadah se dovoli uporaba bele barve, svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv z uporabo v tradicionalnih materialih (kamen, steklo, les). Dopustni so fasadni poudarki. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. žive barve, kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

·  oblikovanje odprtin: svobodno,

·  zunanja ureditev parcele:  dovozni priključki do objektov bodo izvedeni iz javne poti. V OPPN dovozi na parcelo niso točno definirani, ker se bodo prilagajali glede na postavitev objekta na zemljiško parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo,tlakujejo ali se uredijo v utrjeni peščeni površini. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Pri zunanji ureditvi celotnega območja se naj višinske razlike med parcelami, kjer je možno premestijo z brežinami. Možna je tudi gradnja škarp, podpornih zidov med posameznimi zemljiškimi parcelami na parcelno mejo do višine 1,50m, kadar to narekuje konfiguracija terena. Višina opornega zidu je lahko višja, če to pogojuje geološko mnenje. Ob javni cesti, škarpa, podporni zid ne smejo posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste in komunalnih vodov.  Možna je gradnja ograj do višine1,50m med posameznimi zemljiškimi parcelami na parcelno mejo razen ob javni cesti, kjer ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste in komunalnih vodov.

(3) V grafičnih prilogah so označeni odmiki od parcelnih mej. Možni so tudi manjši odmiki od 4,00m ob predhodnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenje požara na sosednje objekte oziroma  morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari.

(4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.

Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:

·  ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini.

(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

Nezahtevne in enostavne objekte v skladu z veljavno uredbo je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjeni gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,50m okoli ureditvenega območja in sicer na sam rob parcele, namenjeni gradnji, od roba cestišča pa s soglasjem upravljalca. Ograje ne smejo zmanjšati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja opornih zidov v skladu z veljavno uredbo. Vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. Gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov vključno z osnovnim objektom ne sme preseči faktorja zazidanosti 0,6. V okviru gradbene parcele naj bo vsaj 10% zelenih površin.

VI.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

9. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na javno pot št. JP 964261 Nova Cerkev-Novake (Pogorevc) preko obstoječe nekategorizirane asfaltne ceste. Priključki morajo biti opremljeni s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.

(2) Obstoječa asfaltirana nekategorizirana dovozna cesta od JP 964261 na območje OPPN je širine 3,50m – 4,00m. Obstoječa nekategorizirana cesta se razširi po celotni dolžini v območje OPPN tako, da bo skupna širina ceste 5,00m.Iz obstoječe nekategorizirane ceste, ki poteka na zahodni strani OPPN, se predvidi nova dovozna cesta s cestnimi priključki do stanovanjskih objektov in cestni priključki direktno na nekategorizirano javno cesto. Cestni priključki kot nova dovozna cesta do stanovanjskih objektov bo v asfaltni izvedbi.  

(3) Na obravnavanem območju OPPN je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest in sicer:

- 2 PM - enostanovanjske hiše

10. člen

(fekalna in meteorna kanalizacija)

(1) Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Predvideni objekti se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 20506 Nova Cerkev, zato je potrebno komunalne odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je potrebno predvideti javno fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječ javni kanal preko obstoječega revizijskega jaška št. 9 na koti najmanj 307,67m nadmorske višine ali višje. Javna fekalna kanalizacija bo potekala po zahodnem robu OPPN v javni cesti in preko kmetijskih zemljišč do jaška št. 9 v dolžini cca 106m.

(2) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi javna meteorna kanalizacija v dolžini cca 135m, ki bo odvajala meteorne vode v obstoječ odprt meteorni odvodnik. Javna meteorna kanalizacija bo potekala ob fekalni kanalizaciji. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke, Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik Ur. list RS št. 73/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15), se za meteorne vode s streh in povoznih površin  ob objektih predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen, ki se dimenzionira ob izdelavi projektne dokumentacije za vsak objekt posebej. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v javno meteorno kanalizacijo, ki se odteka zahodno v odprt meteorni odvodnik. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se če je potrebno pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj v skladu s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14).

(3) Pred izdajo »Mnenja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predvideno fekalno in meteorno kanalizacijo izdelati načrt fekalne in meteorne kanalizacije, v njem označiti do kod bo predvidena kanalizacija javna in si zanj pridobiti mnenje upravljavca javne kanalizacije. Novozgrajena fekalna in meteorna kanalizacija s pridobljenim uporabnim dovoljenjem mora biti predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

11. člen

(vodovod)

(1) Objekt se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje. Oskrba objektov z vodo je možna iz javnega vodovoda PE DN/OD 90mm, ki poteka  na severni strani predvidene gradnje stanovanjskih objektov. Stanovanjski objekti na severovzhodnem delu OPPN se priključijo na obstoječ javni vodovod PE DN/OD 50mm, katerega je potrebno povečati na PE DN/OD 90mm in poteka pod predvideno dovozno cesto. Ostali stanovanjski objekti se priključijo na predviden javni vodovod PE DN/OD 90mm, ki bo potekal na zahodni strani OPPN pod obstoječo javno cesto. Za oskrbo objektov z vodo se predvidijo sekundarni priključki, ki se zaključijo z vodomernimi jaški. Za priključitev interne instalacije stanovanjske hiše na vodovodno omrežje(vodomerni jašek) se zgradi vodovodni priključek iz cevi polieten DN/OD 32mm – 10 bar. Vodomeri se vgradijo zunaj objektov na stalno dostopnem mestu v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške.

Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 340m in 350m nadmorske višine, kar pomeni, da vodovodno omrežje na območju OPPN ne zagotavlja nemotene oskrbe z vodo. Investitor si mora na lastne stroške vgraditi napravo za povišanje tlaka na internem vodovodu za vodomerom na interni instalaciji za vodomerom.

(2) Pred izdajo »Mnenja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predviden vodovod izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti mnenje upravljavca javnega vodovoda. Novozgrajeni vodovod s pridobljenim uporabnim dovoljenjem mora biti predan v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

12. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Na predmetnem območju OPPN Elektro Celje d.d. nima zadostnih kapacitet električne energije, kar pomeni, da je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo. Energija za napajanje nove transformatorske postaje je na razpolago na SN zbiralnicah obstoječe TP Strmec šola, s tem da je potrebo pred priključitvijo zamenjati SN stikalni blok, da bo možna priključitev dodatnega SN izvoda za napajanje predvidene TP.

(2) V območju predvidene izgradnje stanovanjskih hiš poteka obstoječi NN nadzemni el. en. vod z NN priključki do posameznih obstoječih stanovanjskih hiš, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1,5 m od osi NN nadzemnega el. en. voda in 1 m od NN podzemnega el. en. voda v obeh smereh. Pred pričetkom je istega potrebno preurediti v podzemno izvedbo od tč. A do tč. B vključno z vključitvijo obstoječih NN priključkov do posameznih obstoječih objektov. Prav tako ob robu območja poteka obstoječi NN podzemni el. en. vod, katerega je prav tako potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1 m do NN podzemnega el. en voda v obe smeri. Obstoječi NN podzemni el. en. vod je potrebno v območju predvidenih uvozov mehansko zaščititi in oceviti. Nadvišanje oziroma nižanje obstoječe kote terena v območju varovalnega pasu ni dopustno. V kolikor bo prej navedeno, je potrebno obstoječi NN podzemni el. en. vod prestaviti izven območja gradnje. Pri načrtovanju zunanje ureditve je potrebno upoštevati, da je možna kakšna koli zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno v minimalni oddaljenosti debla od trase nizkonapetostnega električnega kabla 2,5 m s tem, da je električne kable potrebno položiti v mapitel cev Ø 160 mm. Cev mora biti glede na os drevesa oziroma na vsako stran osi tako dolga, kot se predvideva razrast koreninskega sistema drevesa.

(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

13. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Telekom Slovenije:

Na območju urejanja OPPN potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d..

Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem samem.

(2) Telemach

Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Trase obstoječih optičnih in koaksialnih KKS kablov se določijo z zakoličbo. Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je umeščen kabel KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti Telemacha d.o.o.. Na mestih, kjer bo KKS omrežje Telemach d.o.o. oviralo gradnjo objekta, komunalnih priključkov ali dovoza, je potrebna njegova zaščita (obetoniranje) in položitev rezervnih cevi po celotni dolžini pri prečkanju obstoječe trase ali prestavitev, katera se izvede v sodelovanju, pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telemach d.o.o..Rezervne cevi se ustrezno zaščitijo in zaprejo na obeh straneh. zemeljska dela v bližini obstoječega TK omrežja je potrebno izvajati ročno z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS in zaščita kabla KKS. Zakoličbo trase kabla se izvede najmanj 10 dni pred nameravanim pričetkom gradnje. Križanja KKS s komunalnimi vodi oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena tako, da je kot križanja 900 oziroma ne manj kot 450. Vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,3m. pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev.

Priključna točka na KKS omrežje za nove objekte na področju obdelave je obstoječa samostojno stoječa KKS omarica. Za priključitev novih na koaks omrežje. od obstoječe omarice se predvidi položitev mapitel cevi Ø 110 do lokacije nove predvidene omarice (dim. 970x490x190mm) ter nove omarice do objektov položitev zaščitnih mapitel cevi Ø 50, v katere se uvleče koaksialni kabel.

Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

14. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oz. odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00m.

Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik.

VII.  Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave

15. člen

(enote kulturne dediščine)

(1) Ohranjanje kulturne dediščine:

Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.

(2)Varstvo arheoloških ostalin:

Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.

Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.

16. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.

(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

(Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.

(3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:

·  Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z  emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;(Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1).

·  Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.

·  Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.

·  Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).

17. člen

(varstvo zraka)

(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19).

(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

18. člen

(varstvo voda)

(1) Ureditveno območje je potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati pridobljeno geološko – geomehansko poročilo in ga dosledno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije za posamezni stanovanjski objekt.

(2) Predvideni objekti se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 20506 Nova Cerkev, zato je potrebno komunalne odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je potrebno predvideti fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječ javni kanal preko obstoječega revizijskega jaška št. 9 na koti najmanj 307,67m nadmorske višine ali višje v dolžini cca 106m.

(3) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15), Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list. RS, št. 73/14), Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 3/14)  .

(4) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi javna meteorna kanalizacija v dolžini cca 135m, ki bo odvajala meteorne vode v obstoječ odprt meteorni odvodnik. Javna meteorna kanalizacija bo potekala ob fekalni kanalizaciji po zahodnem robu OPPN. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke, Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik Ur. list RS št. 73/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15), se za meteorne vode s streh in povoznih površin  ob objektih predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen, ki se dimenzionira ob izdelavi projektne dokumentacije za vsak objekt posebej. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v javno meteorno kanalizacijo, ki se odteka zahodno v odprt meteorni odvodnik. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se če je potrebno pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj v skladu s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14).

(5) Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo.

(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.

19. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18).

20. člen

(elektromagnetno sevanje)

(1) Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).

21. člen

(svetlobno onesnaževanje)

(1) Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

22. člen

(požar, potres, zaščitni ukrepi)

(1) Požar:

V neposredni bližini severno od predvidenega OPPN je že zgrajeno hidrantno omrežje. V primeru požara lahko pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni manj kot 1km in imajo omogočen dostop neposredno do objektov.

Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.

(2) Potres:

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

(3) Zaščitni ukrepi:

Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Urad. list RS, št. 57/96, 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.

Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije.

Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice. Ureditveno območje je potencialno plazljivo.

23. člen

(način ravnanja s plodno zemljo)

(1) Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

IX.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

24. člen

(etapnost)

(1) Pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev območja OPPN mora potekati predhodno ali sočasno z pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prvi stanovanjski objekt na tem območju. Komunalne ureditev mora biti prav tako izvedena predhodno oziroma sočasno s prvim objektom.

X.  Načrt parcelacije

25. člen

(parcelacija)

(1) V grafičnem delu OPPN so objekti in dovozna cesta locirani na sedanje lastniško stanje investitorja parc. št. 677/6, 677/7, 677/8, 677/9, 677/10, 677/11 in 677/12, vse k.o. 1060 Strmec pri Vojniku. Dovoljuje se združitev in delitev obstoječih parcel.

(2 Faktor zazidanosti znaša največ 0,6. V okviru zemljišča-gradbene parcele naj bo vsaj 10% zelenih površin.

(3) Obodna parcelacija obravnavanega območja je v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 500.

XI.  Tolerance

26. člen

(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

(1) Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:

·  za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upoštevajo varovalni pasovi komunalnih vodov in ceste.

·  za horizontalni gabarit: vsebina objekta bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah. Objekt je lahko podolgovate pravokotene oblike ali v L in T obliki.

·  za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije. Maksimalna višina objekta je K+P+N (klet v celoti vkopana).

·  za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote  manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste. Predvidena kota pritličja se določi z izdelavo projektne dokumentacije.

·  pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, cestnih priključkov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.

XII.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

27. člen

(drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta)

(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:

·  ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;

·  po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;

·  pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

XIII.  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

28. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

(1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Vojnik. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

XIV.  Končne določbe

29. člen

(dostopnost)

(1) Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje

30. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.

31. člen

(začetek veljavnosti)

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0011/2019-9

Datum: 18.11.2021