Na podlagi prvega odstavka 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 13. redni  seji dne 10.9.2020 sprejel

ODLOK

O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI VOJNIK

I. Splošne odločbe

1. člen

S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Občini Vojnik.

2. člen

V Občini Vojnik so  ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:

·  Krajevna skupnost Vojnik na območju naselij Ahtikova ulica, Arclin, Arclinska cesta, Belakova ulica, Bezovica, Bovše, Brezovnikova ulica, Celjska cesta, Cesta ob Hudinji, Cesta talcev, Cesta v Šmartno, Cesta v Tomaž, Črešnjevec, Čufarjeva ulica, Dedni Vrh pri Vojniku, Gabrovec pri Dramljah, Globoče, Gradišče pri Vojniku, Hrastnik, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kašova ulica, Keršova ulica, Kladnart, Koblek, Kratka pot, Krožna pot, Konjsko in Lešje, Male Dole, Murnova ulica, Parmova ulica, Petelinškova ulica, Pot na Dobrotin, Pot v Konjsko, Pot v Lešje, Pristava, Preložnikova ulica, Pristovškova ulica, Prušnikova ulica, Razgor, Razgorce, Škoflekova ulica, Tomaž nad Vojnikom, Ulica bratov Jančar, Ulica Stanka Kvedra, Ulica Janeza Žige Popoviča, Vinterjeva ulica, Višnja vas, Voduškova ulica, Želče, Žlavsova ulica. Krajevna skupnost Vojnik ima sedež v Keršovi ulici 8, 3212 Vojnik.

·  Krajevna skupnost Nova Cerkev na območju naselij Čreškova, Homec, Hrenova, Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Nova Cerkev, Novake, Polže, Razdelj, Selce, Socka, Straža pri Novi Cerkvi, Trnovlje pri Socki, Velika Raven, Vine, Vizore, Zlateče. Krajevna skupnost Nova Cerkev ima sedež v Novi Cerkvi 22, 3203 Nova Cerkev.

·  Krajevna skupnost Frankolovo na območju naselij Beli Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Brdce, Črešnjice, Dol pod Gojko, Frankolovo, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Podgorje pod Čerinom, Rakova Steza, Rove, Straža pri Dolu, Stražica, Verpete, Zabukovje. Krajevna skupnost Frankolovo ima sedež v Stražici 2, 3213 Frankolovo.

3. člen

1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih skladno s statutom opravlja samostojno in ima pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina Vojnik ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.

4) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana občine (v nadaljevanju: župan), so nični, vendar pa vsakokratni odlok o izvrševanju občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.

4. člen

1) Stavba, v kateri je sedež krajevne skupnosti, mora biti ustrezno označena.

2) Krajevna skupnost ima svoj transakcijski račun. Finančno poslovanje vodi občinska uprava.

3) Krajevna skupnost ima svoj žig.

4) Krajevna skupnost ima lahko svojo zastavo, grb in krajevni praznik, skladno z odlokom, ki ureja simbole občine, o čemer odloča svet krajevne skupnosti.

II.  Naloge krajevnih skupnosti

5. člen

Krajevna skupnost z namenom zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na svojem območju sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini, seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami svojih prebivalcev, daje mnenja in predloge ter neposredno opravlja tiste naloge, ki so nanjo prenesene s statutom ali občinskimi odloki.

6. člen

1) Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini z dajanjem pobud, predlogov in zahtev za aktivnosti, ki naj jih občina izvaja na območju skupnosti ali pa vplivajo na življenje in delo njenih prebivalcev ter s sodelovanjem pri njihovi realizaciji, zlasti pri:

·  dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in pri nadzoru nad opravljenimi deli;

·  sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in o zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb;

·  dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji;

·  dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo;

·  dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.);

·  oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine;

·  dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov;

·  seznanjajo pristojni organ občine s težavami in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;

·  sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev;

·  spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja;

·  dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog.

2) Krajevna skupnost lahko občinskemu svetu posreduje svoje mnenje o posameznih vprašanjih, ki jih le-ta obravnava na svojih sejah.

7. člen

Krajevna skupnost  lahko daje predloge in seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja ter daje mnenja, pobude in predloge:

·  pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,

·  za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov,

·  glede predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,

·  v zvezi s sanacijskimi programi onesnaževalcev, ki vplivajo na življenje na njenem območju,

·  glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene in glede posegov v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, ter za ukinitev in vzpostavitev javnega dobra,

·  v vseh drugih primerih, ki neposredno zadevajo krajevno skupnost.

8. člen

Krajevna skupnost v okviru svojih pristojnosti neposredno opravlja naslednje naloge:

·  gospodari s premoženjem v lasti krajevne skupnosti,

·  gospodari s premoženjem občine, ki ga nanjo prenese z odlokom, in ki za to zagotovi potrebna sredstva,

·  pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti,

·  pristojne strokovne službe opozarja na socialne probleme krajanov in sodeluje pri njihovem reševanju.

III.  Organi In Delovanje Krajevne Skupnosti

9. člen

1) Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti (v nadaljevanju: svet), izvoljen v skladu z zakonom in statutom.

2) Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe z večino opredeljenih glasov navzočih članov (navadna večina) izvolijo člani sveta. Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.

3) Če predsednik svojih nalog ne izpolnjuje na pravilen način, ali če izgubi zaupanje članov sveta, ga lahko svet na predlog več kot četrtine članov sveta, z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta (navadna večina) razreši. Predsednik z razrešitvijo ne izgubi mandata člana sveta.

4) Funkcije predsednika, podpredsednika in članov sveta so nepoklicne.

5) Predsednik in člani sveta imajo pravico do sejnin in povračila izdatkov, obračunanih skladno s pravilnikom ali sklepom občinskega sveta.

10. člen

1) Predsednik sveta zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet.

2) Predsednik sveta je odgovoren za zakonito in transparentno delovanje krajevne skupnosti ter za izvrševanje sklepov sveta in finančnega načrta krajevne skupnosti.

3) Za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti ali nadomeščanje zaradi odsotnosti ali zadržanosti lahko predsednik sveta pisno določi namestnika ali pooblasti podpredsednika. Izvod pooblastila mora dostaviti upravi občine v treh dneh po njegovi izdaji.

11. člen

Svet krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:

·  sprejema predlog finančnega načrta in po sprejemu proračuna finančni načrt uskladi s sprejetim proračunom,

·  predlaga spremembe finančnega načrta in jih po sprejemu rebalansa proračuna uskladi s finančnim načrtom,

·  sprejema letna poročila,

·  sklepa o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, po predhodnem soglasju občinskega sveta,

·  sklepa o uporabi sredstev krajevne skupnosti ter o gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti,

·  obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,

·  opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona, občinskih predpisov ali posamičnih aktov občinskega sveta ali navodil župana ali uprave občine.

12. člen

1) Svet krajevne skupnosti dela na rednih ali izrednih sejah. Seje sklicuje predsednik sveta praviloma na podlagi sprejetega letnega plana dela ali, če meni, da je sklic potreben, mora pa jo sklicati, če to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta krajevne skupnosti.  Taki zahtevi za sklic seje mora biti priložen predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo. Če predsednik seje ne skliče v roku osmih dni od prejema pravilne zahteve, jo lahko skliče predlagatelj, ki lahko svetu predlaga razrešitev predsednika ter izvolitev novega.

2) Vabilo in dnevni red za sejo sveta mora biti istočasno kot članom sveta posredovano tudi županu, ki ima pravico biti navzoč in razpravljati na seji, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko to pravico s pooblastilom prenese na podžupana ali direktorja občinske uprave oziroma zaposlenega v občinski upravi.

3) O poteku seje se vodi zapisnik, ki mora vsebovati najmanj:

·  dnevni red seje,

·  seznam prisotnosti ,

·  vsebinski del in zaključke/sklepe,

·  datum in čas trajanja seje,

·  predsedujočega in čas vodenja.

4) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan. Vodi jo najstarejši novoizvoljeni član sveta. Izvod podpisanega zapisnika mora predsednik sveta najkasneje v roku 7 dni po seji, na kateri ga je svet potrdil, dostaviti občinski upravi.

13. člen

1) Za delovanje sveta se uporabljajo določbe Statuta Občine Vojnik in tega odloka ter smiselno določbe poslovnika občinskega sveta. Svet krajevne skupnosti lahko določila navedenih aktov povzame v obliki internih navodil za delovanje.

2) Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov razen, če statut ali ta odlok ne določata drugače.

14. člen

Delo krajevne skupnosti je javno, izključitev javnosti in način ravnanja z osebnimi podatki in gradivi zaupne narave določa zakon, statut ter poslovnik občinskega sveta.

15. člen

1) ) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. V skladu z veljavnim kadrovskim načrtom so delovne naloge javnih uslužbencev za potrebe strokovne in administrativne pomoči za delo krajevnih skupnosti določene v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest občinske uprave Občine Vojnik.

2) Sklepanje pogodb za naročanje svetovalnih, odvetniških in podobnih storitev je, ne glede na vrednost, možno le s predhodnim soglasjem župana.

IV.  Volitve članov sveta krajevne skupnosti

16. člen

1) Člani svetov krajevnih skupnosti se volijo po večinskem načelu.

2) Krajevne skupnosti imajo naslednje število članov:

Svet Krajevne skupnosti Vojnik šteje devet (9) članov, Svet Krajevne skupnosti Nova Cerkev in Svet Krajevne skupnosti Frankolovo pa štejeta vsak po sedem (7) članov

3) Volitve v svete krajevnih skupnosti izvede Občinska volilna komisija.

V.  Premoženje in financiranje

17. člen

1) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem ravnati kot dober gospodar. Za razpolaganje in upravljanje s premoženjem krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razpolaganje in upravljanje s premoženjem občine.

2) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe, oddajanje javnih naročil in določbe odloka o proračunu občine.

18. člen

1) Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

2) Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

3) Sredstva se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom ter le v obsegu proračunskih postavk.

19. člen

1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti se lahko zagotovijo sredstva v proračunu občine in iz drugih virov (razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem, javni razpisi ipd.) za naslednje namene:

·  organizirano delovanje krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev (v nadaljevanju funkcionalno poslovanje),

·  skrb za vzdrževanje prometne infrastrukture in druge infrastrukture v krajevnih skupnostih.

2) Krajevna skupnost, poleg sredstev iz občinskega proračuna, financira naloge tudi s sredstvi, pridobljenimi z opravljanjem lastne dejavnosti, z donatorskimi sredstvi in z drugimi prihodki. Krajevna skupnost lahko pridobiva sredstva tudi v obliki donacij. Sredstva donacij, ki so bile dane namensko, se evidentirajo ločeno, njihova poraba pa mora biti skladna z namenom, za katerega so bila dana.

3) Lastna sredstva, ki jih pridobijo krajevne skupnosti z opravljanjem dejavnosti, se lahko porabijo samo za namene te dejavnosti.

20. člen

1) V okviru nalog, določenih s Statutom občine, opravljajo krajevne skupnosti naloge iz pristojnosti občine, ki so prenesene na krajevne skupnosti in se pretežno nanašajo na prebivalce krajevnih skupnosti.

2) Konkretne naloge krajevne skupnosti se določijo s programom dela, ki ga za posamezno proračunsko leto sprejme svet krajevne skupnosti in mora biti usklajen s finančnim načrtom krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so dolžne dostaviti predlog svojega finančnega načrta v skladu z določili zakona, ki ureja javne finance.

21. člen

Višina sredstev občinskega proračuna, namenjena za financiranje delovanja krajevne skupnosti se določi na podlagi predloga finančnega načrta krajevnih skupnosti, zakonskih obveznosti in možnosti financiranja iz občinskega proračuna.

22.člen

Ob sprejemanju proračuna se višina sredstev za delovanje in opravljanje nalog krajevne  skupnosti lahko korigira  glede na proračunske možnosti. V proračunu se določi tudi obseg drugih nalog, ki jih krajevna skupnost izvaja v proračunskem letu, pri čemer se upošteva tudi druga merila in konkreten obseg nalog, ki ih krajevna skupnost izvaja v proračunskem letu.

23.člen

Če se ugotovi, da krajevna skupnost očitno nezakonito razpolaga s sredstvi ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko, lahko občinski svet na predlog pooblaščenega predlagatelja razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve.

VI.  Nadzor

24.člen

1) Nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo poslovanja krajevne skupnosti z javnimi sredstvi in premoženjem izvaja Nadzorni odbor občine.

2) Nadzorni odbor občine je pristojen tudi za ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev ter razpolaganja in upravljanja s premoženjem.

VII.  Prehodne in končne določbe

25.člen

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0013/2020/15

Datum:  10.9.2020