|
Na podlagi 10. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95,
26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in na podlagi 15. člena statuta Občine
Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99 in 46/01) je Občinski svet občine
Podlehnik na 19. redni seji dne 7. 3. 2002 sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
istovetnostnih simbolih Občine Podlehnik |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Podlehnik ima svoj grb, zastavo, potrditvene prvine
(štampiljke, žig in pečat), župansko verigo, (občinsko himno) ter
občinski praznik. |
|
|
Vsebino, obliko in uporabo določa župan, kolikor ni
drugače določeno z drugimi členi. |
|
|
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in
označujejo pripadnost Občini Podlehnik. |
|
|
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega
odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine
Podlehnik. |
|
|
2. člen |
|
|
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo: |
|
|
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in
sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Slovenije, |
|
|
– v registru Heraldika d.o.o., ki je simbole
ustvarila, |
|
|
– v arhivu Občine Podlehnik. |
|
|
3. člen |
|
|
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah,
prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za
označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko
zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po
ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila. |
|
|
4. člen |
|
|
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega
odloka je odgovoren direktor občinske uprave (tajnik občine), ki daje
potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe
o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga
strokovno administrativna opravila. |
|
|
5. člen |
|
|
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti
priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom
uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika
grba, opis tehnike (ofset tisk, sito tisk, perorisba ali druge vrste
tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado.
Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno
in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli
uporaba simbolov. |
|
|
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka
tega člena predložiti pri Občinski upravi občine Podlehnik v dveh
izvodih. Tiskane materiale, ki vsebujejo občinske istovetnostne simbole
ali dele le-teh, mora prosilec predložiti vodstvu občine na vpogled še
pred distribucijo. |
|
|
6. člen |
|
|
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se
določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen
ter na določen rok do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje
lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva
pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren
videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine. |
|
|
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena
odloča župan občine. |
|
|
7. člen |
|
|
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge
pravne osebe, ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v
Občini Podlehnik, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov
oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to: |
|
|
1. v njihovi firmi oziroma podjetju, |
|
|
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot
aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojnih bedžih, našitkih na
oblačilih), |
|
|
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in
turizmu), |
|
|
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in
prosvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih
javnega obveščanja. |
|
|
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe
simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Podlehnik. |
|
|
Uporaba simbola (grba) Občine Podlehnik v njegovi
celoti, se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno
pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine. |
|
|
II. GRB |
|
|
8. člen |
|
|
Opis grba, splošno: grb Občine Podlehnik je upodobljen na
sekanem ščitu pozno gotskega stila; spredaj stoji na modrem polju srebrn
kastel burgundskega tipa na zelenem hribcu; zadaj je na zlatem polju
črna vinska trta z enim zelenim listom in enim rdečim vinskim grozdom. |
|
|
Blazon |
|
|
Grb Občine Podlehnik je upodobljen na sekanem ščitu
poznogotskega stila, sanitske oblike; na prvem polju stoji v modrem
srebrn burgundski kastel na zelenem hribcu, v drugem zlatem polju pa
črna vinska trta z enim zelenim listom in enim rdečim grozdom.* |
|
|
Zlati trak, ki ga nosi ščit ob svojih zunanjih
robovih, lahko služi le kot grbovni okras. |
|
|
Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu,
miniaturni pečatni grafiki, v heraldični “šrafuri” in v barvah skupaj z
barvnimi kodami, so sestavni del mape z občinsko istovetnostno
simboliko, ki je lahko priloga tega odloka. |
|
|
9. člen |
|
|
Grb občine se uporablja: |
|
|
V potrditvenih prvinah ter v vseh oznakah občinskih
organov na območju Občine Podlehnik; |
|
|
V prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah
občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih
izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Podlehnik,
oziroma za predstavljanje po občini pooblaščene osebe. |
|
|
Z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob
svečanih priložnostih in na vseh uradnih priznanjih občine, kot so to
plakete, tabelna priznanja, kipci itd. |
|
|
V drugih primerih pod pogoji tega odloka. |
|
|
10. člen |
|
|
Grb občine se lahko uporablja: ob mednarodnih, državnih,
medobčinskih in občinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih
tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na
katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s
pravili in običaji takih shodov. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano
od spredaj, vselej na levi strani. Na desni strani (v podrejenem
položaju) je občinski grb ob državnem (oziroma regijskem) grbu. |
|
|
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki,
je praviloma: |
|
|
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni
v krogu, |
|
|
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v
polkrogu, |
|
|
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni
v koloni, |
|
|
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi
strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto, |
|
|
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni
v skupine. |
|
|
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se
uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike
Slovenije, ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v
nadaljevanju: zakon). |
|
|
12. člen |
|
|
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan obledelih
barv ali kako drugače neprimeren za uporabo, ki mora biti prilagojena
normam o javnem redu tako, da ne krni ugleda Občine Podlehnik. |
|
|
III. ZASTAVA |
|
|
13. člen |
|
|
Opis zastave, splošno: zastava Občine Podlehnik je rumena
z dvema vertikalnima zelenima progama, med katerima stoji glavni atribut
občinskega grba, vinska trta. |
|
|
Opis zastave: rumeno-zelena zastava Občine Podlehnik
je pravokotne oblike, razmerje njene višine “V” proti njeni dolžini “L”
je ena proti dve celi in pet desetin, oziroma “V”: “L” = 1: 2,5. |
|
|
Zastavina ruta je vertikalno deljena na pet po višini
enakih, po dolžini pa neenakih barvnih polj: tretje (srednje), kvadratno
rumeno polje nosi glavni atribut iz občinskega grba, to je črna vinska
trta z enim zelenim listom in enim rdečim grozdom; preostala dva dela
zastavine rute sta sekana na dve enako široki vertikalni polji, na
rumeno zeleno oziroma zeleno rumeno barvno polje. |
|
|
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode
njenih barv so sestavni del mape z občinsko istovetnostno simboliko, ki
je lahko priloga tega odloka. |
|
|
14. člen |
|
|
Horizontalna oblika zastave je tista, ki ima na vodoravno
položeni zastavini ruti tudi obe zeleni progi v vertikalnem položaju,
glavni atribut na srednjem kvadratnem polju pa je v vertikalnem
položaju. |
|
|
Horizontalno zastavino ruto izvešamo na vertikalni
drog oziroma njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot
med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih
stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta
poševno, kot med njenim spodnjim robom in ravnino (horizontalo) ne sme
biti večji od 45 kotnih stopinj. |
|
|
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na
vertikalno obešeni zastavini ruti obe zeleni progi v horizontalnem
položaju, atribut na srednjem kvadratnem polju pa mora biti postavljen
vertikalno. |
|
|
Atribut je napram prejšnjemu zaobrnjen za devetdeset
kotnih stopinj zato, da je upodobljen v svojem heraldičnem položaju.
Zgornjemu primerna je tudi njena uporaba, sicer analogna uporabi
horizontalne zastave. |
|
|
15. člen |
|
|
Uporaba zastave |
|
|
Zastava se izvesi: |
|
|
1. ob prazniku občine, |
|
|
2. ob jubilejih, pomembnejših kulturnih in športnih
prireditvah občinskega pomena, komemoracijah..., |
|
|
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih oziroma
domačih organizacij in lokalnih skupnosti, |
|
|
4. ob drugih podobnih priložnostih. |
|
|
V primerih navedenih v 2. točki tega člena se zastava
izvesi na poslopjih javnih ustanov na zgradbah oziroma mestih, kjer se
predvidevajo prireditve. |
|
|
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesi
tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta,
prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino
ali kadar predstavniki občine sprejemajo uradne obiske. |
|
|
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja
zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru
žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga. |
|
|
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih
skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon. |
|
|
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev
navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za
tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene. |
|
|
Zastava Občine Podlehnik mora biti stalno izvešena na
občinskem poslopju. |
|
|
16. člen |
|
|
Način uporabe zastave Občine Podlehnik ob različnih
priložnostih in primerih, je analogen načinu izpostavljanja grba občine,
obravnavanih v 11. členu tega odloka. |
|
|
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več
zastavami (lahko tudi na prekrižanih drogovih), mora biti, gledano od
spredaj, drog z zastavo Občine Podlehnik (oziroma vrh droga z zastavo)
postavljen na desno pred druge zastave. |
|
|
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na
območju Občine Podlehnik. |
|
|
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Slovenije,
veljajo za način izvešanja določbe zakona. |
|
|
17. člen |
|
|
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana,
obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v
nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Podlehnik. |
|
|
IV. POTRDITVENE PRVINE |
|
|
18. člen |
|
|
Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem
predpisu: so okrogle oblike z dvojno zunanjo obrobo, katere premer je 35
mm. V okviru krožnic je v zgornjem polkrogu v pisavi »times« izpisano
ime »OBČINA PODLEHNIK«, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke
(»uprava«, »župan«...). Med obema napisoma stoji ločilno znamenje –
vinjeta, list vinske trte, astralna zvezdica ali samo pika.V sredini
štampiljke je upodobljen grb Občine Podlehnik v Č-B miniaturni izvedbi. |
|
|
Barva štempljev Občine Podlehnik je modra. |
|
|
19. člen |
|
|
Od potrditvenih prvin ima Občina Podlehnik štampiljke z
naslednjimi gesli: |
|
|
1 – župan, premer 35 mm, |
|
|
2 – Občina Podlehnik, premer 35 mm, |
|
|
3 – občinska uprava, premer 35 mm, |
|
|
4 – občinski svet, premer 35 mm, |
|
|
5 – volilna komisija, premer 35 mm, |
|
|
6 – nadzorni odbor, premer 35 mm, |
|
|
7 – štab civilne zaščite, premer 35 mm, |
|
|
8 – župan – osebna, premer 25 mm, |
|
|
9 – mala potrditvena štampiljka Občine Podlehnik (seecret,
premer 20 mm), |
|
|
10 – identifikacijska štampiljka z obč. “matičnimi”
podatki (pravokotna 68 x 22 mm). |
|
|
20. člen |
|
|
Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s
posebnim aktom. |
|
|
V. NADZOR NAD
ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI |
|
|
21. člen |
|
|
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občinske
uprave in inšpekcijske službe. |
|
|
VI. PRIPONKE (“BEDŽI”)
OBČINSKIH SVETNIKOV IN USLUŽBENCEV TER ŽUPANSKA VERIGA |
|
|
22. člen |
|
|
Ob privzemu občinskih istovetnostnih simbolov, prejmejo
svetnice oziroma svetniki posebne priponke z občinskim grbom in napisom
funkcije na prvi strani ter z vgraviranim imenom nosilca priponke ter
letnicami mandata na zadnji strani. Priponke so pozlačene, njihova
velikost (višina) pa je od največje (županove), visoke 72 mm, do
najmanjše (občinski uslužbenc) visoke 62 mm. |
|
|
23. člen |
|
|
Vse priponke: županova, svetniške ter uslužbenske (razen
priponka občinskega inšpektorja), postanejo ob privzemu trajna last
prejemnika oziroma nosilca priponke. |
|
|
24. člen |
|
|
Občinski svet odloča o uvedbi županske verige, kot simbola
županske časti. Predmetno je županska veriga bolj ali manj dragocena, iz
srebrne ali zlate kovine umetelno skovana in pletena okrasna veriga, ki
je položena županji oziroma županu preko ramen tako, da je speta na
hrbtni strani, na prsih pa jo spenja kolana z napisom “župan” in imenom
občine ter z občinskim grbom v barvah. |
|
|
Pojmovno je županska veriga: |
|
|
– simbol zaupanja občanov v izvoljeno osebo županje
oziroma župana; |
|
|
– simbol zaupanja občinstva v vodstvo občine, ki jo
županja – župan zastopa in predstavlja; |
|
|
– simbol županove odgovornosti svojemu občinstvu; |
|
|
– simbol županove odgovornosti višjim državnoupravnim
strukturam; |
|
|
– simbol županske časti. |
|
|
25. člen |
|
|
V naši državni ureditvi podeljuje svojemu županu ta simbol
časti – občinstvo, sama izročitev pa je zadeva protokola. |
|
|
Županska veriga je prehodnega značaja in ob
primopredaji županske funkcije protokolarni predmet. |
|
|
26. člen |
|
|
Uporaba: županova dolžnost je, da odet z župansko verigo
nastopa na vseh svečanostih občinskega, medobčinskega, regijskega,
državnega in meddržavnega pomena, posebno kadar gre za nastope, kjer je
župan dolžan predstavljati svojo skupnost in zastaviti svoja stališča. |
|
|
V občinskem merilu so to naslednje priložnosti:
slavnostne občinske seje, posvetne in cerkvene svečanosti, proslave kot
npr. napovedi, začetki in končanja javnih del ne glede na številčno
prisotnost funkcionarjev ter občinstva. |
|
|
V medobčinskem, regijskem in državnem merilu je župan
dolžan s simbolom svoje časti ovrednotiti predvsem svečani čas nekega
dejanja. Ko vrhunec svečanosti preide v družabni del prireditve, lahko
župan svoj simbol – verigo odloži v etui in odda v hrambo, obvezno pa
obdrži svoj drugi redni znak župana, župansko priponko. |
|
|
Tako kot župan naj tudi občinski svetniki in
uslužbenci občine, zaradi gostov in občinstva, svoje priponke nosijo
častno ves čas svoje prisotnosti na prireditvah. |
|
|
VII. OBČINSKA
PRIZNANJA |
|
|
27. člen |
|
|
Občina Podlehnik lahko podeljuje svoja priznanja zaslužnim
posameznikom ali skupinam ne glede na njihovo občinsko, državljansko ali
versko pripadnost. |
|
|
Občina Podlehnik podeljuje naslednje priznanje: |
|
|
1. “Častni občan”, ima pomen priznanja za življenjsko
delo kandidata. |
|
|
2. ”Zahvalna listina”, ima pomen zahvale in priznanja
za dolgoletno uspešno delo kandidata na kateremkoli področju. |
|
|
3. ”Priznanje Občine Podlehnik”, ima pomen priznanja
za dosežke v zadnjem letu. |
|
|
4. ”Zlata plaketa Občine Podlehnik”, ima pomen
priznanja za pomembne enkratne dosežke na različnih področjih
ustvarjalnosti v zadnjem letu. |
|
|
5. ”Priznanje župana Občine Podlehnik”, ima pomen
osebnega priznanja za uspehe oziroma dosežke na kulurno-prosvetnem,
gospodarskem in zdravstvenem področju ustvarjalnosti v obdoju zadnjega
leta. |
|
|
Priznanja pod 1., 2., 3. in 5. so opremljena z
datumom, potrjena z občinsko štampiljko in županovim podpisom, plaketa
nosi le datum in županovo ime. |
|
|
28. člen |
|
|
Kandidate za 1., 2., 3. in 4. stopnjo priznanja lahko
predlagajo občani posamezniki ali pa tudi skupine občanov. Kandidate za
5. Stopnjo priznanja lahko izbere župan po lastni presoji. |
|
|
29. člen |
|
|
O podelitvi priznanj 1., 2., 3. in 4. stopnje odloča
občinski svet, na predlog komisije za priznanja in nagrade. Praviloma se
priznanja podeljujejo ob občinskem prazniku po presoji in odločitvi
občinskega sveta, pa lahko tudi ob drugih svečanostih ali jubilejih
posameznih ustanov ali organizacij. Vsa priznanja se vpisujejo v posebno
evidenco – register, ki vsebuje naslednje podatke: |
|
|
– zaporedno številko vpisa, |
|
|
– vrsta priznanja, |
|
|
– podatke o predlagatelju, |
|
|
– podatke o prejemniku, |
|
|
– podatke o sklepu občinskega sveta s kratkim
povzetkom vsebine, |
|
|
– podpis tajnika in župana občine, |
|
|
– kraj in datum vročitve priznanja. |
|
|
30. člen |
|
|
Najvišje častno priznanje Občine Podlehnik je “Častni
občan”. Listina je priznanje posamezniku za njegovo življenjsko delo.
Podeljuje se jo za tiste trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem,
kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem,
naravovarstvenem, humanitarnem ali še na katerem drugem področju dela
posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu
in uveljaviti Občine Podlehnik, da ima to trajni pomen. |
|
|
Priznanje “Častni občan” se lahko podeli tudi drugemu
občanu ali tujcu, vendar največ po en primer letno. |
|
|
Imenovano priznanje obsega umetniško izdelano listino
v velikosti (ne manjša) kot F = A3, na kateri je besedilo sklepa, s
katerim je priznanje podeljeno. Krasi ga grb občine, ter štampiljka,
oziroma pečat občine. Priznanje “častni občan” naj bo namenu primerno
uokvirjeno. |
|
|
31. člen |
|
|
Drugo najvišje občinsko priznanje je “Zahvalna listina”,
ki se podeljuje kot znak priznanja in zahvale za dolgoletno uspešnost na
različnih delovnih področjih na območju Občine Podlehnik. |
|
|
Zahvalna listina se podeljuje v zato pripravljenih
mapah. |
|
|
32. člen |
|
|
Tretje najvišje občinsko priznanje je “Priznanje Občine
Podlehnik”. Ta listina se podeljuje tistim posameznikom ali skupini
ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem,
znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti
dela v obdobju zadnjega leta. Priznanje naj ima značaj vspodbude občanom
ali tudi tujcem za takšno nadaljnje tvorno in za Občino Podlehnik
pomembno delo. |
|
|
Ta priznanja vsebujejo utemeljitev sklepa s katerim je
priznanje podeljeno. Listino krasi občinski grb s štampiljko ali
pečatom. Izdelani so umetniško na F = A3 ter namenu primerno uokvirjena.
Župan naj bi izdal največ tri priznanja letno. |
|
|
33. člen |
|
|
“Zlata plaketa Občine Podlehnik” ima pomen priznanja za
enkratne pomembne dosežke na že v zgoraj imenovanih področjih. Zlata
plaketa je pozlačena barvna kovinska plošča z natisnjenim ali
vgraviranim besedilom utemeljitve, s katero je bila podeljena ter z
občinskim grbom na njeni sredini. Nje velikost je 25 x 25 cm, preda se
jo položeno v posebni šatulji, spremlja pa jo odločba o priznanju.
Podeli se lahko vsako leto, izjemoma največ v treh primerih. |
|
|
34. člen |
|
|
“Priznanje županje – župana Občine Podlehnik” ima pomen
osebnega priznanja in pohvale po prvem človeku v občini. Podeljuje se
zaslužnim posameznikom, lahko pa tudi skupinam, bodisi občanom, bodisi
zunanjim sodelavcem. Rok podelitve je priložnosten. |
|
|
Priznanje obsega pozlačeno priponko z občinskim grbom,
podobno priponkam občinskih svetnikov, le z drugačno osnovo in drugačnim
napisom. Izroča se ga v šatulji, spremlja ga odločba z zapisom o
priznanju – pohvali v posebni mapi. Priznanju se lahko priloži še
knjižno darilo s posvetilom. Podeli se lahko največ tri priznanja letno. |
|
|
VIII. KAZENSKA DOLOČBA |
|
|
35. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek
pravna oseba v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki: |
|
|
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali
tako, da kvari ugled Občine Podlehnik, |
|
|
2. uporablja simbole brez dovoljenja, |
|
|
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po
zunanjosti neprimerni za uporabo. |
|
|
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna
oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. |
|
|
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba,
ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
IX. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
36. člen |
|
|
Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo
različne upodobitve simbola Občine Podlehnik, morajo v roku enega leta
videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka. |
|
|
37. člen |
|
|
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o
priznanjih in nagradah Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 101/01). |
|
|
38. člen |
|
|
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
|
Št. 06/100-2002 |
|
|
Podlehnik, dne 8. marca 2002. |
|
|
Župan
Občine Podlehnik
Fric Vekoslav l. r. |
|
|
|
|
|
*
Zadeva: Legenda grba |
|
|
|
|
|
Podlehnik: na pradavni poti, ki vodi iz Maribora, čez Hajdino |
|
|
mimo
Ptuja, torej iz doline reke Drave in dalje na Hrvaško |
|
|
Krapino, končuje pa se v Zagrebu v savski dolini, leži Občina |
|
|
Podlehnik. Že davne mednarodne poti so vodile po dolini, ki jo je |
|
|
izdolbla rečica Rogatnica. Tudi te poti so že iz davnine sem |
|
|
branile majhne vojaške postojanke, trdnjavice v podobi gradičev. |
|
|
Eden
takšnih, Lehnik po imenu, je stal tudi na vzpetini nad |
|
|
naseljem Podlehnik, ki je prav po gradiču dobil svoje današnje |
|
|
slovensko ime. Ko smo snovali simbol Podlehnika, smo se spomnili |
|
|
tudi
na tiste podlehniške srednjeveške čase in v prvem polju |
|
|
grbovnega ščita ovekovečili tedanjo trdnjavico, kot simbol |
|
|
nekdanje varnosti. |
|
|
|
|
|
Pravijo, da so vinsko trto k nam prinesli že stari Rimljani. Zelo |
|
|
verjetno je, da so jo sadili in gojili po gričevju v okolici |
|
|
svoje
znane vojaške in gospodarske postojanke Petovio, koder so |
|
|
jo
kasneje naši predniki, med njimi tudi predniki Podlehničanov, |
|
|
še
razširili. Trta je plemenita rastlina in kot takšna je že od |
|
|
davnine plemenitila duha tudi prebivalstvu podlehniškega okolja |
|
|
vse do
današnjih časov. Podlehničani uživajo sadove svoje trte, |
|
|
iz
katere iztiskajo žlahtnino. Po svoje jo častijo, saj daje med |
|
|
vsemi
pridelki nekaj najboljšega in prijetnejšega za dušo in je |
|
|
hkrati
še zdravilo za telo. Ali se lahko kdo čudi temu, da so si |
|
|
današnji Podlehničani zaželeli imeti podobo vinske trte, kot |
|
|
simbol
duhovne žlahtnosti v svojem stalnem znaku Simbolu, ki naj |
|
|
jih
spremlja in predstavlja povsod koder bivajo in povsod, kamor |
|
|
se
namenjajo v sedanjosti in v vsej prihodnosti. Kar čudno bi |
|
|
bilo,
če bi vse to Podlehničani prezrli. |
|