Na podlagi 49.a člen
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 27/2008 -
odl. US, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010 - odl. US, 40/2012 - ZUJF,
14/2015 - ZUUJFO, 76/2016 - odl. US, 11/2018 - ZSPDSLS-1, 30/2018) in
15. člen Statuta Občine Cerkvenjak
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/2016), je Občinski svet Občine
Cerkvenjak, na svoji 7. redni seji, dne 25. 9. 2019, sprejel naslednji |
|
ODLOK |
O
USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MARIBOR |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(1) S
tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju:
skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja
organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za
njegovo delo. |
(2) S
tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in
njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih.
|
(3) V
tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v
moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški
spol. |
|
2. člen |
Mestna
občina Maribor, Občina Benedikt, Občina Cerkvenjak, Občina Duplek,
Občina Hoče-Slivnica, Občina Kungota, Občina Lenart, Občina Lovrenc na
Pohorju, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Pesnica, Občina
Rače-Fram, Občina Ruše, Občina Selnica ob Dravi, Občina Starše, Občina
Sveta Ana, Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Občina Sveti Jurij
v Slovenskih goricah ter Občina Šentilj (v nadaljevanju: občine
ustanoviteljice) ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom »Skupna
občinska uprava Maribor«, za skupno opravljanje sledečih nalog:
|
·
občinskega inšpekcijskega nadzorstva; |
·
občinskega redarstva; |
·
pravne
službe; |
·
občinskega odvetništva; |
·
notranje
revizije; |
·
proračunskega računovodstva; |
·
varstva
okolja; |
·
urejanja
prostora; |
·
civilne
zaščite; |
·
požarnega varstva in |
·
urejanja
prometa. |
|
3. člen |
(1)
Skupna uprava bo pričela z delom, dne 01.01.2020. |
(2)
Posamezne naloge iz 2. člena tega odloka se lahko opravljajo v obliki
notranjih organizacijskih enot (NOE) skupne uprave, kot jih opredeljuje
6. člen tega odloka. |
(3)
Sedež skupne uprave je v Mestni občini Maribor na naslovu Ulica heroja
Staneta 1, 2000 Maribor. |
(4) NOE
imajo sedež v Mestni občini Maribor na naslovu Ulica heroja Staneta 1,
2000 Maribor ali v posamezni občini ustanoviteljici, in sicer na
lokacijah, ki jih določijo župani občin ustanoviteljic, ki so pristopile
k opravljanju posameznih nalog. O sedežu in uradnih urah posamezne NOE
sedežna občina izda javno obvestilo na svoji spletni strani, lahko pa
tudi preko sredstev javnega obveščanja. |
(5)
Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je
napis: Skupna občinska uprava Maribor, v notranjem krogu naslov Ulica
heroja Staneta 1, v sredini pa napis Maribor. |
(6)
Posamezna NOE ima svoj žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je
napis: Skupna občinska uprava Maribor, naziv posamezne NOE, v notranjem
krogu naslov NOE, v sredini pa napis Maribor. |
(7)
Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico SOU Maribor. |
|
4. člen |
(1)
Ustanoviteljske pravice občin izvršujejo župani občin ustanoviteljic,
razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja
proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za
kar so pristojni mestni svet in občinski sveti. |
(2)
Župani dajejo predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje skupne
uprave, ki ga imenuje in razreši župan sedežne občine. Šteje se, da je
zadostno soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje skupne uprave podano,
ko k slednjemu poda soglasje 2/3 županov občin ustanoviteljic.
|
(3)
Župani sprejmejo letni program dela, finančni načrt in kadrovski načrt
skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede
splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. |
(4)
Dokumente in pristojnosti iz prejšnjega odstavka tega člena sprejmejo in
izvršujejo župani občin ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju
posameznih nalog. |
|
II.
Naloge in organizacija dela |
|
5. člen |
(1)
Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne
naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih
občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo.
|
(2)
Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi
predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. |
(3)
Vrsta in obseg delovanja ter višina potrebnih sredstev za posamezno
nalogo je za občine ustanoviteljice, ki so pristopile k izvajanju
posamezne naloge, določena z letnim programom dela in s finančnim
načrtom ter s kadrovskim načrtom ter z delitvijo stroškov po posameznih
občinah ustanoviteljicah. |
|
6. člen |
Skupna
uprava je lahko sestavljena iz naslednjih NOE: |
·
Medobčinska inšpekcija, |
·
Medobčinsko redarstvo, |
·
Skupna
pravna služba, |
·
Medobčinsko odvetništvo, |
·
Skupna
notranja revizijska služba, |
·
Skupno
proračunsko računovodstvo, |
·
Skupna
služba varstva okolja, |
·
Skupna
služba urejanja prostora, |
·
Skupna
služba civilne zaščite, |
·
Skupna
služba požarnega varstva, |
·
Skupna
služba urejanja prometa. |
|
7. člen |
Medobčinska inšpekcija |
(1)
Medobčinska inšpekcija je nadzorni in prekrškovni organ občin
ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo na področju izvajanja
nalog občinske inšpekcije. |
(2)
Inšpekcijski nadzor izvajajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi. |
(3)
Inšpektorji izvajajo nadzor in vodijo prekrškovne postopke in odločajo o
prekrških iz občinske pristojnosti, določene z državnimi in občinskimi
predpisi posamezne občine ustanoviteljice. |
(4)
Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski inšpektor, so prihodek
proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma
katere predpis je bil kršen. |
(5)
Medobčinsko inšpekcijo vodi vodja medobčinske inšpekcije. |
(6)
Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinska inšpekcija izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
|
8. člen |
Medobčinsko redarstvo |
(1)
Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki
so vključene v skupno upravo na področju občinskega redarstva.
|
(2)
Delovno področje in naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni ali
na podlagi zakonov izdani občinski predpisi. |
(3)
Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega redarstva. |
(4)
Vodja medobčinskega redarstva in občinski redarji so pooblaščene uradne
osebe. |
(5) Pri
opravljanju nalog občinski redarji izrekajo opozorila in globe ter
izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje z zakoni in
občinskimi predpisi. |
(6)
Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek
proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma
katere predpis je bil kršen. |
(7)
Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
|
9. člen |
Skupna
pravna služba |
(1)
Skupna pravna služba opravlja naloge pravne službe za občine
ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju pravne
službe. |
(2)
Naloge pravne službe so: |
·
priprava
in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih najzahtevnejših
gradiv, |
·
zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših
gradiv, |
·
vodenje
in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje najzahtevnejših
upravnih postopkov, |
·
samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij,
poročil in drugih zahtevnih gradiv, |
·
priprava
gradiva in sodelovanje na sejah mestnega sveta in občinskih svetov,
odborov in komisij, |
·
vlaganje
e-zemljiškoknjižnih predlogov, |
·
priprava
in pregled različnih vrst pogodb, |
·
varstvo
osebnih podatkov, |
·
opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne
samouprave, |
·
druge
naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3)
Skupno pravno službo vodi vodja skupne pravne službe. |
(4)
Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino
ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega
odloka. |
|
10. člen |
Medobčinsko odvetništvo |
(1)
Medobčinsko odvetništvo pred sodišči ter drugimi državnimi organi
zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za
opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko
medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je
ustanovila občina ustanoviteljica. |
(2)
Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva
premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega
zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter
opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(3)
Naloge medobčinskega odvetništva so: |
·
vodenje
vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb,
odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog,
vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek,
postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.),
|
·
zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih
postopkih, |
·
izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov,
|
·
zastopanje občine pred upravnimi organi, |
·
sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov
vezanih na pogodbena določila, |
·
sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah
in nadomestilih, |
·
vlaganje
zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih za občine
oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo,
|
·
pravno
svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom občin
ustanoviteljic, |
·
druge
naloge s področja občinskega odvetništva v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(4)
Medobčinsko odvetništvo vodi vodja medobčinskega odvetništva. Za vodjo
medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za
občinskega odvetnika. |
(5)
Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih
in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
državno odvetništvo. |
(6)
Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira
z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v katerem je
določen tudi obseg pooblastila. |
(7)
Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
|
11. člen |
Skupna
notranja revizijska služba |
(1)
Skupna notranja revizijska služba opravlja naloge notranjega revidiranja
za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
notranjega revidiranja. |
(2)
Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno, kot
NOE, ki je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k skupni
notranji revizijski službi in katerim tudi neposredno poroča.
|
(3)
Skupno notranjo revizijsko službo vodi vodja, ki v okviru svojih
pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela skupne notranje
revizijske službe. Za izvrševanje nalog, ki spadajo v pristojnost
posamezne občine, odgovarja županu te občine, za delo skupne notranje
revizijske službe v celoti pa skupaj vsem županom občin, vključenih v
skupno notranjo revizijsko službo. |
(4)
Naloge skupne notranje revizijske službe so: |
·
priprava
dolgoročnega in letnega načrta dela, |
·
izvajanje rednih in izrednih revizij, |
·
svetovanje, |
·
izdelava
letnih poročil o delovanju službe, |
·
sodelovanje z zunanjimi revizorji ter |
·
druge
naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(5)
Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi,
izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe.
|
(6)
Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela
skupne notranje revizijske službe. |
|
12. člen |
Skupno
proračunsko računovodstvo |
(1)
Skupno proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega
računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov za
občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
proračunskega računovodstva. |
(2)
Naloge proračunskega računovodstva so: |
·
sodelovanje in potrebno svetovanje pri pripravi predloga proračuna in
realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s
finančnega področja proračunskega uporabnika, |
·
izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe
proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in mestni/občinski
svet, |
·
pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega
uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise, |
·
pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi
postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje, |
·
priprave
polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zaključni račun
proračuna ter premoženjske bilance občine, |
·
samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih
evidenc, |
·
samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in
drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki,
|
·
usklajevanje analitične in sintetične evidence, |
·
pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s
finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo,
finance in izvedbo inventur), |
·
sodelovanje z nadzornimi institucijami, |
·
preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov,
odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to
področje, |
·
sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in
drugih pregledov za odločanje, |
·
izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj
realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti
potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe
računskega sodišča in notranje revizije, |
·
shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev,
|
·
izvajanje plačilnega prometa, |
·
mesečna
poročila skladno s področno zakonodajo, |
·
izstavljanje računov ter zahtevkov, |
·
obračun
in vodenje evidenc DDV, |
·
obračun
davkov in prispevkov, |
·
obračuni
sejnin, pogodbena dela, avtorski honorarjev ter prijava podatkov o
obračunani in plačani dohodnini, |
·
druge
naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(3)
Skupno proračunsko računovodstvo vodi vodja skupnega proračunskega
računovodstva. |
(4)
Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
|
13. člen |
Skupna
služba varstva okolja |
(1)
Skupna služba varstva okolja opravlja strokovne, upravne in pospeševalne
naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb za občine
ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju varstva
okolja. |
(2)
Naloge varstva okolja so: |
·
upravne
in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja, |
·
zagotavljanje izvajanja podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja
okolja ter vodenje informacijskega sistema varstva okolja, |
·
pripravljanje ukrepov, smernic in priporočil s področja varstva okolja, |
·
zagotavljanje strokovne pomoči pravnim in fizičnim osebam pri urejanju
vprašanj s področja varstva okolja, |
·
izvajanje drugih strokovno tehničnih in upravnih nalog s področja
varstva okolja. |
(3)
Skupno službo varstva okolja vodi vodja skupne službe varstva okolja.
|
(4)
Vrsta in obseg, ki jih skupna služba varstva okolja izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
(5)
Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
14. člen |
Skupna
služba urejanja prostora |
(1)
Skupna služba urejanja prostora izvaja naloge urejanja prostora za
občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
urejanja prostora. |
(2)
Naloge urejanja prostora so: |
·
vodenje
postopkov priprave občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in
dopolnitev, |
·
sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov, |
·
sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države, |
·
priprava
manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte, |
·
podaja
mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti, |
·
vodenje
postopkov lokacijske preveritve, |
·
izvajanje nalog občinskega urbanista, |
·
izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega
sistema, |
·
priprava
začasnih ukrepov za zavarovanje prostorskega razvoja, |
·
priprava
in izvajanje ukrepov zemljiške politike na lokalni ravni, |
·
sodelovanje v postopkih legalizacije objektov, |
·
priprava
poročila o prostorskem razvoju na območju občin, |
·
priprava
aktov o predkupni pravici, |
·
priprava
aktov o urejanju podobe naselij in krajine, |
·
priprava
aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča, |
·
strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora, |
·
izdajanje informacij iz uradnih evidenc, |
·
naloge v
zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora, |
·
druge
naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3)
Skupno službo urejanja prostora vodi vodja skupne službe urejanja
prostora. |
(4)
Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
(5)
Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih
aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih
zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice.
|
|
15. člen |
Skupna
služba civilne zaščite |
(1)
Skupna služba civilne zaščite izvaja naloge civilne zaščite za občine
ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju civilne
zaščite. |
(2)
Naloge civilne zaščite so: |
·
urejanje
sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo,
|
·
zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in
pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom,
|
·
načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, |
·
izdelava
ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja, |
·
organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
|
·
organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
|
·
določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil
za zaščito, reševanje in pomoč v občini, |
·
določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,
|
·
usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s
sosednjimi občinami in državo, |
·
določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in
pomoč v občini, |
·
mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu
z zakonodajo, |
·
druge
naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3)
Skupno službo civilne zaščite vodi vodja skupne službe civilne zaščite. |
(4)
Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino
ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega
odloka. |
(5)
Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
16. člen |
Skupna
služba požarnega varstva |
(1)
Skupna služba požarnega varstva izvaja naloge požarnega varstva za
občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
požarnega varstva. |
(2)
Naloge požarnega varstva so sprejemanje predpisov, raziskovanje,
izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva
pred požarom, nadziranje in druge naloge s področja požarnega varstva v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(3)
Skupno službo požarnega varstva vodi vodja skupne službe požarnega
varstva. |
(4)
Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino
ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega
odloka. |
(5)
Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
17. člen |
Skupna
služba urejanja prometa |
(1)
Skupna služba urejanja prometa izvaja naloge urejanja prometa za občine
ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju urejanja
prometa. |
(2)
Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na
njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih
priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme
na cestah. |
(3)
Naloge urejanja prometa so: |
·
določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma
uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali
steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in
mej naselij, |
·
določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa,
|
·
določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto
prometa, |
·
določitev omejitev hitrosti vozil, |
·
ureditev
kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav,
|
·
ureditev
parkiranja in ustavljanja vozil, |
·
določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in
območij za pešce in prehodov za pešce, |
·
določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in
kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in
zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij,
kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu,
|
·
določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa,
|
·
načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste, |
·
načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih
cestah, |
·
načrtovanje ukrepov umirjanja prometa, |
·
druge
naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi. |
(4)
Skupno službo urejanja prometa vodi vodja skupne službe urejanja
prometa. |
(5)
Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
(6)
Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
III. Način dela, pooblastila in odgovornosti |
|
18. člen |
(1) Pri
odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna
uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada. |
(2)
Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v
glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne
občine ustanoviteljice. |
(3)
Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe NOE imajo v glavi naziv
skupne uprave in NOE ter sedež NOE. |
(3)
Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah
župana in nalogih direktorja mestne uprave oziroma občinske uprave
občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada
oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja
in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin
ustanoviteljic. |
(4)
Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo
vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za
tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na
skupno upravo. |
|
19. člen |
Občina,
v kateri ima skupna uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne uprave
status delodajalca. |
|
20. člen |
(1)
Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razreši župan sedežne občine
po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic v skladu s tem
odlokom in s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev.
|
(2)
Vodja skupne uprave ima status uradnika na položaju. |
(3)
Vodja skupne uprave mora imeti naslednjo zahtevano stopnjo izobrazbe in
smeri: visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje) /
visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali specialistično
izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje) /
specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali
magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) / magistrska
izobrazba (druga bolonjska stopnja) in najmanj sedem let delovnih
izkušenj. |
|
21. člen |
(1)
Vodja skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog,
odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse druge
naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in
učinkovitega dela skupne uprave. |
(2)
Vodja skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje
nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine
ustanoviteljice, županu in direktorju mestne uprave oziroma občinske
uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom
občin ustanoviteljic. |
|
22. člen |
Župan
sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic izda
akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi. |
|
IV.
Sredstva za delo |
|
23. člen |
(1)
Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine oziroma
dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako
zahteva narava dela oziroma, če so se župani občin ustanoviteljic tako
dogovorili skladno s četrtim odstavkom 3. člena tega odloka.
|
(2) Za
nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju sprejemne
pisarne, kadrovskih in finančnih zadev ter informacijskega sistema
občinska uprava sedežne občine oziroma občinska uprava posamezne občine
ustanoviteljice znotraj NOE. |
(3)
Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za nabavo opreme,
obratovalne stroške in stroške vzdrževanja na način, določen v 24. členu
tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, finančnim
načrtom in kadrovskim načrtom. Lahko pa se občine v bodoče skupaj
odločijo za pokrivanje še kakšnih drugih skupnih stroškov, ki bodo
nastali pri delovanju skupne uprave in te stroške prav tako
sofinancirajo na način, določen v 24. členu tega odloka. |
|
24. člen |
(1)
Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice
praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila
vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se
lahko stroški delijo tudi drugače, in sicer glede na dejanski obseg
dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost programov,
ki se izvajajo na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh
načinov. |
(2)
Sredstva za delovanje in druge materialne pogoje se izračunajo vezano na
naloge, posamezno delovno mesto in zaposlenega ter se delijo samo med
tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo.
|
(3)
Način delitve potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako
proračunsko leto posebej določijo v letnem programu dela, ki vsebuje
delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah, v
finančnem načrtu in kadrovskem načrtu. |
(4)
Letni program dela, finančni načrt, kadrovski načrt za posamezno
proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog vodje
skupne uprave. |
|
25. člen |
(1)
Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice,
v kateri ima sedež. |
(2)
Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje skupne uprave
sprejmejo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu
proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež.
|
(3)
Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega
zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava
sedež, odprtega pri Banki Slovenije. |
(4)
Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v
svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne
občine. |
(5)
Tekočo dvanajstino sredstev za delovanje skupne uprave, izračunano
skladno s 24. členom tega odloka, morajo občine ustanoviteljice nakazati
sedežni občini do 25. dne v mesecu za tekoči mesec. |
(6)
Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen
vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov. |
(7)
Vodja skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji
programa dela in finančnega načrta. |
(8)
Vodja skupne uprave pripravi predlog programa dela, finančni načrt in
kadrovski načrt in jih posreduje županom občin ustanoviteljic, ki so
pristopile k opravljanju posamezne naloge, najpozneje do 30. novembra
tekočega leta za naslednje leto. |
|
V.
Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic |
|
26. člen |
(1)
Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega
akta. |
(2)
Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi vodja
skupne uprave. |
|
27. člen |
Pristop
občine k skupni upravi |
(1) Nova
občina lahko pristopi k skupni upravi, če sklep o tem sprejme na
pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine
ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s
pristopom nove občine, ko o tem na mestnem svetu oziroma na občinskih
svetih sprejmejo sklep o pristopu nove občine. |
(2)
Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne
uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
|
28. člen |
Izstop
občine iz skupne uprave |
1) V
kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno
najaviti izstop vodji skupne uprave in županom občin ustanoviteljic
najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. |
(2)
Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne
uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
(3)
Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za
delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki
nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o
izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti
stroške morebitnih presežnih delavcev. |
(4) Če
ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane število
javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku
proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti
niti pravic do javnih uslužbencev. |
(5) Če
ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število
javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi,
da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku
proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa
skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do
tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.
|
(6) V
primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine,
se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina
zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede
na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane
presežni delavec. |
(7)
Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki
so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o
izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse
obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz
petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih
delavcev. |
|
29. člen |
Pristop
občine k opravljanju posamezne naloge |
(1)
Občina ustanoviteljica lahko do konca septembra tekočega leta za
naslednje leto izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s
tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes pisno napove vodji skupne
uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice, za
katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine
ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju
posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin
ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo. |
(2)
Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne
uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
|
30. člen |
Odstop
občine od opravljanja posamezne naloge |
1) V
kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje
opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora
vodji skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj
6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Vodja skupne uprave je nato o
odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin
ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj
prenesla opravljanje naloge na skupno upravo. |
(2)
Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne
uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
(3) Če
ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine
strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina,
ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop
skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti,
ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do
javnih uslužbencev. |
(4) Če
ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine
strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko
druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in
ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je
občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim
odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka,
ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. |
(5) V
primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine,
posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v
deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko
javni uslužbenec postane presežni delavec. |
(6)
Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo
opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje
te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka
proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom
tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega
odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih
presežnih delavcev. |
|
31. člen |
Prenehanje skupne uprave |
(1) O
prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo mestni svet in občinski
sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep na podlagi katerega se
pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se
določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih
presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga
razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne
kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa
skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem
besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega
ugotovitvenega sklepa na mestnem svetu in občinskih svetih. |
(2) V
primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina
ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni
uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji,
ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja.
|
(3)
Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli
v skupni upravi. |
(4) Za
javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne uprave,
se medsebojno dogovorijo župani občin ustanoviteljic o njihovi nadaljnji
zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. |
(5) Če
nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne
prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo.
|
(6)
Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja
glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec
postane presežni delavec. |
|
VI.
Prehodne in končne določbe |
|
32. člen |
(1) Do
pričetka dela skupne uprave se naloge v Medobčinskem inšpektoratu in
redarstvu Maribor in Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje
narave nemoteno opravljajo ter tekoče naloge zaključijo v skladu s
predpisi, ki veljajo do uveljavitve tega odloka. |
(2) Do
pričetka dela skupne uprave se naloge iz prejšnjega odstavka tega člena
nemoteno opravljajo pod zapisanimi nazivi obeh organov skupne občinske
uprave. |
|
33. člen |
Odlok se
sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah. |
|
34. člen |
(1)
Skupna uprava prevzame javne uslužbence zaposlene v: |
·
Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Maribor in |
·
Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave. |
(2) V
tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka sprejme župan sedežne občine
po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic akt o sistemizaciji
delovnih mest v skupni upravi z veljavnostjo od 01.01.2020, v kolikor je
akt o sistemizaciji delovnih mest sprejet v letu pred začetkom delovanja
skupne uprave. |
(3) V
tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka župani občin ustanoviteljic
na predlog vodje skupne uprave sprejmejo kadrovski načrt z veljavnostjo
od 01.01.2020, v kolikor je kadrovski načrt sprejet v letu pred začetkom
delovanja skupne uprave. |
(4)
Javnim uslužbencem iz prvega odstavka tega člena se izdajo sklepi o
razporeditvi na delovna mesta v skladu s sistemizacijo delovnih mest v
skupni upravi ter se jim v podpis predložijo aneksi oziroma pogodbe o
zaposlitvi. Javnim uslužbencem se z razporeditvijo na delovna mesta v
skupni upravi ne more poslabšati njihov dotedanji delovnopravni položaj. |
(5) Za
javne uslužbence zaposlene v organih skupne občinske uprave iz prvega
odstavka tega člena velja, da se v skupni upravi razporedijo na delovna
mesta na način, da javni uslužbenci iz Medobčinskega inšpektorata in
redarstva Maribor zasedejo delovna mesta v NOE skupne uprave Medobčinska
inšpekcija in NOE skupne uprave Medobčinsko redarstvo ter da javni
uslužbenci iz v Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje
narave zasedejo delovna mesta v NOE skupne uprave Skupna služba varstva
okolja. |
|
35. člen |
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o ustanovitvi
organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo
Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 28/2011 in13/2014) in Odlok o
ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski urad za varstvo
okolja in ohranjanje narave (Medobčinski uradni vestnik, št. 23/2010,
7/2017 in 12/2018), uporabljata pa se do pričetka delovanja skupne
uprave. |
(2) Z
dnem pričetka delovanja skupne uprave se prenehata uporabljati Dogovor o
ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za izvajanje nalog
skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor«,
št. 01003-68/2011, z dne 19.01.2012 in Dogovor o ureditvi medsebojnih
razmerij občin ustanoviteljic za izvajanje nalog skupne občinske uprave
»Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave«, št.
35900-80/2008 030202, z dne 06.10.2010. |
|
36. člen |
Odlok
začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v uradnih glasilih občin
ustanoviteljic, uporabljati pa se začne s 01.01.2020. |
|
Številka: 007-05/2009 |
Datum:
25. 9. 2019 |
|
|
Občina
Cerkvenjak |
|
Marjan Žmavc, župan |
|