Na podlagi 9. in 59.
člena
Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni
list RS, št. 55/09) izdaja direktorica JKP d.o.o. Slovenske Konjice |
P R A V I L N I K |
o tehnični izvedbi in
uporabi objektov javne kanalizacije v Občini Slovenske Konjice |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(1) S tem pravilnikom
se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki za projektiranje,
izgradnjo in uporabo javne kanalizacije, priključevanje uporabnikov na
javno kanalizacijo ter vzdrževanje in upravljanje javne kanalizacije.
|
Ob določilih tega
pravilnika je potrebno obvezno upoštevati tudi veljavne zakone,
standarde, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost.
|
(2) Drugi izrazi v
tem pravilniku imajo naslednji pomen: |
– kanal je cevovod za
odvajanje odpadne vode, |
– kanalizacijski
(hišni) priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta
priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška
na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na
javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni
možno postaviti. Kanalizacijski priključek je v lasti uporabnika,
|
– kontrolni jašek je
jašek na spojnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev, |
– revizijski jašek je
jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora in
izvajanje vzdrževalnih del, |
– priključni jašek je
jašek na javnem kanalu, v katerega se izvede priključitev kanalizacije
uporabnika, |
– kaskada v kanalu je
višinska razlika med koto vtoka in iztoka v revizijskem jašku,
|
– zadrževalni bazen
je objekt na kanalski mreži za odvod deževne vode. Gradimo jih z
namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržimo. Z izgradnjo
zadrževalnih bazenov praviloma dosežemo zmanjšanje maksimalnega
padavinskega odtoka in zato potrebne manjše profile dovodnih kanalov in
zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene padavinske
vode, |
– razbremenilnik je
objekt na kanalski mreži in služi za odvod deževne vode. Gradimo jih z
namenom, da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajamo
neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v dovodnih
kanalih. |
2. člen |
(1) Javna
kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in
napravami, ki služijo odvajanju odpadne vode in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode in je v upravljanju izvajalca. |
(2) Priključki stavb
(hišni priključki) na javno kanalizacijo, nepretočne greznice in male
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne
kanalizacije. |
(3) Objekti in
naprave v upravljanju izvajalca so: |
– primarno
kanalizacijsko omrežje in naprave; to so kanali ter z njimi povezani
tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje
odpadne vode v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju
komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih
kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za
odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na
območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni
čistilni napravi; |
– sekundarno
kanalizacijsko omrežje in naprave je sistem kanalov in jarkov ter z
njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in
maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so
namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali
njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni
napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. |
3. člen |
(1) Javne
kanalizacijske sisteme ločimo glede na vrsto odvodnje in sestavo odpadne
vode na: |
– mešane: če po
kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno odpadno in padavinsko vodo
skupaj, |
– ločene: če v en
kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa komunalno
odpadno vodo. |
(2) Na območjih, kjer
je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranje odpadne in
padavinske vode, mora biti interna kanalizacija zgrajena tako, da se
padavinske vode odvajajo po ločenem hišnem priključku do javne meteorne
kanalizacije. |
(3) Hišna
kanalizacija je kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v
objektu in zemljišču oziroma dvorišču uporabnika: |
– vertikalna in
horizontalna kanalizacija v objektu, |
– naprave za
akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadne vode, |
– objekti in naprave
za predčiščenje odpadne vode, |
– kanalizacijski
hišni priključek je cevovod z vsemi objekti za priključitev odpadnih vod
na javno kanalizacijo, skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne in padavinske vode v Občini Slovenske Konjice.
|
(4) Objekti in
naprave iz tega člena, ki so na zemljišču uporabnika so njegova last in
jih je dolžan financirati in vzdrževati ter gospodariti z njimi tako, da
je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode v javno
kanalizacijo ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje
zahtevane pogoje. |
(5) Kanalizacijski
priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve
na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli,
na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno
kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno
postaviti. Prvi revizijski jašek in mora biti vedno dostopen izvajalcu
zaradi nadzora. K hišnem priključku spadajo poleg kanalizacijskih cevi
tudi vsi objekti in naprave, ki so na njem izgrajene. |
II. SMERNICE ZA
PROJEKTIRANJE IN GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE IN HIŠNIH PRIKLJUČKOV |
4. člen |
(1) Pri načrtovanju
javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in
smernice, ki jih opredeljujejo izvajalec javne službe, državni standardi
SIST in Evropski standardi EN. Še posebej skrbno je potrebno upoštevati
SIST EN 1610 (polaganje cevovodov)in SIST EN 752-2 (hidravlični preračun
mešanih omrežij). |
(2) Pri projektiranju
in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je
na vsakem mestu možen dostop v varovalnem koridorju javnem kanalizacije
(1,50 m os osi kanala obojestransko) z ustrezno gradbeno mehanizacijo za
potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav. Kot
ustrezno gradbeno mehanizacijo se smatra lažja gradbena mehanizacija
predvsem kombinirani gradbeni stroji, specialno vozilo za izpiranje in
prediranje kanalov in vozila za črpanje odpadnih vod in grezničnih gošč. |
5. člen |
(1) Za gradnjo
kanalov javne kanalizacije in hišnih priključkov se praviloma uporabijo
vodotesne cevi, ki ustrezajo veljavnim normativom in standardom.
|
Za gradnjo kanalov
javne kanalizacije se lahko uporabljajo cevi iz naslednjih materialov:
polivinil klorid, polietilen, armirani poliester, armirani beton,
duktilna litina, keramika, jeklo. |
(2) Vse vgrajene
kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko trdnost,
ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo ustrezati
namenu, za katerega se uporabljajo in STS. |
(3) Minimalen profil
zbirnih kanalov javne kanalizacije je 200–250 mm, najmanjši profil
kanalizacijskih in hišnih priključkov je 160 mm. Pri dimenzioniranju
javne kanalizacije je potrebno upoštevati maksimalno polnitev cevi
mešanih in meteornih kanalov 80% in 50% za ločene sanitarne kanale.
|
Globina vkopa temena
kanalizacijskih cevi naj bo minimalno 0,80 m. |
(4) Najmanjši
dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije je DN 80
mm. |
(5) Najmanjši
dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v
kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s in 1 m/s za
podvode (sifone). |
6. člen |
(1) Vgradnja cevi se
izvaja po navodilih proizvajalca cevi na primerno urejeno in utrjeno
ležišče cevi (posteljica) skladno s SISTEN 1610. Pred polaganjem
cevovoda mora biti jarek suh. |
(2) V primeru, da
cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z
betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. |
7. člen |
Pri vseh izkopih in
ostalih delih pri izgradnji kanalizacije je potrebno paziti, da se
poškoduje čim manj obdelovalnih površin in objektov, ker vsaka nastala
škoda iz naslova nestrokovnega in nekvalitetnega dela ter po krivdi
izvajalca del gre na njegove stroške. |
8. člen |
(1) Na kanalu morajo
biti zgrajeni revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Revizijske jaške
je potrebno zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca
kanala. |
(2) Revizijski jaški
so tipske montažne izvedbe ali zabetonirani v vodotesni izvedbi.
|
(3) Maksimalne
razdalje med revizijskimi jaški so: |
– za kanale
do vključno DN 500 mm 50 m, |
– za kanale >
DN 500 mm 100 m, |
– za kanale
do vključno DN 800 mm 100 m, |
– za kanale >
DN 800 mm 150 m. |
(4) V primeru, ko je
višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja manjša od
0,50 m, je treba predvideti kaskadni revizijski jašek. V primeru višjih
kaskad je potrebno izvesti vpadni jašek. |
(5) V primeru, ko so
hitrosti odpadne vode v kanalu velike večje od 3,5 m/s, je na
vertikalnih lomih treba izvesti umirjevalne jaške. Z umirjevalnimi jaški
se zmanjša energija curka na stene revizijskega jaška. Revizijski jaški
morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja s
stroji. |
(6) Revizijski jaški
naj bodo izdelani v skladu s standardom EN notranjega premera ND odvisno
od globine: |
– ND 625 za globine
do 1,0 m, |
– ND 800 do globine
do 2,0 m, |
– ND 1000 mm za
globine večje od 2,0 m. |
(7) Pokrovi na
revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60x60 cm ali ? 600 mm
in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124 in odporni
proti notranjemu tlaku. Na pokrovu mora biti napis kanalizacija.
|
(8) Obvezno je
potrebno predvideti uporabo izravnalnih obročev med betonskimi sidrnimi
obroči ter pokrovi jaškov. Stik jaška in pokrova je potrebno zatesniti
zaradi možnosti vtoka meteornih vod, predvsem pri ločeni fekalni
kanalizaciji. |
(9) Na poplavnem
območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali pa dvignjen za 0,50 m nad
višinsko koto stoletne vode. V primeru vgradnje vodotesnih pokrovov mora
biti zagotovljeno zračenje kanala. |
9. člen |
(Razbremenilniki,
zadrževalni bazeni, deževni bazeni in objekti za dušenje odtoka) |
(1) Razbremenilniki
in zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži in služijo za
razbremenjevanje deževne vode v odprte odvodnike. Gradimo jih z namenom,
da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajamo neposredno v
odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v dolvodnih kanalih.
|
(2) Na spojnem kanalu
za odvod padavinske vode iz utrjenih površin v kanalizacijo mora biti
zgrajen ustrezno dimenzioniran peskolov. |
(3) Pri
dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov, ki so znotraj
centralnega sistema kanalizacije, je treba upoštevati: |
– pretežni del
onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi val,
je potrebno zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo;
|
– pri projektiranju
bazena je treba upoštevati parametre (količina zadržane vode, višina
zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi v sodelovanju
izvajalec javnega kanalizacijskega sistema. Pri določanju višine
prelivne stene v razbremenilnem objektu je potrebno preračunati dvig
tlačne črte v kanalih in preprečiti zalitje hišnih priključkov;
|
– pri projektiranju
in dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov na lokalnih
kanalskih sistemih je potrebno navedena določila smiselno upoštevati.
|
1. Deli
razbremenilnika |
Razbremenilniki so
praviloma sestavljeni iz naslednjih enot: |
– dotočni kanal,
|
– razbremenilna
komora s prelivno steno, |
– kanal prelitih vod
iz razbremenilnika do odprtega odvodnika |
2. Deli zadrževalnega
bazena: |
– dotočni kanal,
|
– zadrževalna komora,
|
– iztočni kanal.
|
V zadrževalne bazene
se po potrebi vgrajuje naslednja hidromehanska oprema: |
– oprema za
preprečevanje usedanja, |
– vpihovalniki zraka
za mešanje odplak, |
– oprema za čiščenje
zadrževalne komore – npr. prekucniki, |
– v primeru vgradnje
določenih tipov navedene hidromehanske opreme je potrebno objekt
oskrbeti z nizkonapetostnim elektropriključkom z možnostjo rezervnega
napajanja iz mobilnega agregata. |
3. Deli objekta za
dušenje odtoka: |
– dotočni kanal,
|
– dušilna komora z
vgrajeno hidromehansko opremo za regulacijo pretoka, |
– iztočni kanal iz
dušilne komore. |
V objekte za dušenje
odtoka se po potrebi vgrajuje naslednja hidromehanska oprema:
|
– dušilke, zapornice,
regulacijske prelivne stene ipd., |
– iztočni kanal. |
10. člen |
Črpališča gradimo
povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko (težnostno) in je
potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo. |
1. Dimenzioniranje
|
Pri dimenzioniranju
je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– akumulacijski bazen
mora biti volumsko preračuna in primeren za sprejemanje odpadne vode
tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku. Pri izračunu minimalne
črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje
dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk,
|
– premer tlačnega
voda mora biti minimalno DN 80 mm. |
Minimalne potrebne
hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke:
|
– vertikalni vodi: v
= 1 m/s, |
– horizontalni vodi:
v = 0,8 m/s, |
– maksimalne hitrosti
v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno: |
– premer kanala DN
100 mm – v(max)= 2,0 m/s |
– premer kanala DN
150 mm – v(max)= 2,2 m/s |
– premer kanala DN
200 mm – v(max)= 2,4 m/s |
– izbor opreme
črpališča (grablje, kompaktor) je odvisen od načina črpanja in izbire
tipa črpališča (zaprt, odprt sistem), |
– zmogljivost črpalk
se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen,
|
– črpališče z
rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke
izmenjujejo z aktivnimi, |
– izbrani hidravlični
deli črpalk, morajo obdržati visok nivo zmogljivosti črpanja in
zmanjšati možnost zamašitve na minimum. |
2. Opis črpališča
|
Črpališče naj bo
praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo), ustreznega premera ali
pravokotne oblike v soglasju izvajalca. Gradnja nadzemnega objekta je
potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito s
pokrovom z zaklepanjem. |
Elektroomarica z
inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta je
locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena je na
betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah distributerja
električne energije in izvajalca javne kanalizacije. |
3. Tlačni vod
|
Izvedbo tlačnega voda
in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti
izvedbe. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s
hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod in
predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. |
4. Peskolovi
|
Peskolovi se
vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti
vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni
morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni
bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu
kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z lovilci lahkih
tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive
snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje
in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin. |
Kjer obstaja možnost
onesnaževanja z olji ali maščobami, mora biti na požiralniku ali spojnem
kanalu zgrajen lovilec olj oziroma maščob. |
5. Lovilci olj
|
Lovilci olj se
vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je
potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo,
manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v
kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred izpustom v
vodotok, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost
razlitja lahkih tekočin. |
Izdelani in
dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi standardi. Biti morajo
dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja
izločenih lahkih tekočin. Če so ti vgrajeni v kanalski priključek in jih
vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora
biti omogočen nadzor s strani izvajalca javnega kanalizacijskega
sistema. Lovilci lahkih tekočin morajo imeti izjavo o skladnosti s
standardi in opravljen tipski preskus o ustreznosti. |
Gradnja lovilcev olj
je obvezna: |
– na varstvenih
pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih
vodarn, |
– v primeru, ko se
padavinska voda odvaja v ponikovalnico, |
– v avtomehaničnih
delavnicah in na pralnih ploščadih, |
– na parkiriščih.
|
6. Lovilci maščob in
olj |
Se vgrajujejo v
mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz
odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno
izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po
veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo
imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so ti vgrajeni
v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje
izločenih maščob uporabnik, mora biti omogočen nadzor s strani izvajalca
javnega kanalizacijskega sistema. Lovilci maščob morajo imeti izjavo o
skladnosti s standardi in opravljen tipski preskus o ustreznosti.
Vgradnja lovilcev maščob v objektih za pripravo hrane je obvezna (šole,
vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti). |
Lovilci olj se
vgrajujejo na povoznih površinah in parkiriščih za izločitev olj iz
meteornih vod pred priključitvijo na javno kanalizacijo oz odprte
odvodnike. |
11. člen |
Na vsakem
novozgrajenem kanalu mora biti pred zasutjem preizkušena vodotesnost.
Preizkus vodotesnosti izvede za ta dela pooblaščena družba skladno s
SIST EN 1610. |
12. člen |
(1) Cevi kanalov
javne kanalizacije in kanalizacijskih hišnih priključkov se morajo
zasuti z nevezanim materialom, in sicer v takšni debelini, da je kanal
zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem skladno z določili
SIT EN 1610. |
(2) Na mestih večjih
obremenitev je potrebno kanale dodatno obbetonirati (prometne
obremenitve) na podlagi statičnega računa kanala. |
(3) Po končanih delih
oziroma po zasipih kanalov je potrebno vzpostaviti zemljišče v prvotno
stanje. |
III. MERITVE KOLIČIN
IN PARAMETROV ONESNAŽENJA TEHNOLOŠKIH ODPADNIH VOD |
13. člen |
(1) Meritve količin
in parametrov onesnaženja izvajajo za to delo usposobljeni delavci
izvajalca ali pooblaščene družbe. Stroške izvajanja meritev in izgradnje
za izvedbo meritev potrebnih objektov ter montaže merilnih naprav krije
uporabnik. |
(2) Namen meritev je
določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadne vode iz virov
onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merilnih mestih, ki so locirana na
vseh iztokih tehnološke odpadne vode pred vtokom v kanalizacijski
sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih
komunalne vode v odvodnik ter na točkah, ki so pomembne za določitev
parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnološke
odpadne vode in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so
meritve lahko trajne (količin) ali občasne (količin in parametrov
onesnaženja). |
Kriteriji meritev
parametrov so navedeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in Uredbi o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
14. člen |
(1) Izvedba merilnega
mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja meritev
morajo biti v skladu z veljavnimi uredbami in pravilniki. |
(2) V kanalizacijskih
sistemih in na čistilnih napravah se uporablja naslednje osnovne načine
merjenja pretoka odpadne vode: |
– odprt sistem, kjer
je pretok funkcija globine vode, nagiba ter omočenega preseka v merilnem
kanalu: Q = f (h, s, A). Odprt sistem merjenja uporabljamo v odprtem
kanalu, kjer voda odteka gravitacijsko; |
– zaprt sitem, kjer
je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in preseka cevi Q = f (v, A).
Cev, v kateri teče vodni tok, je popolnoma zaprta in napolnjena z vodo.
Zaprt sistem merjenja uporabljamo tam, kjer odpadno vodo črpamo po
ceveh; |
– merjenje s sledili:
Pretok izračunamo iz znane množine dodanega sledila. Za meritev s
sledili mora uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve.
Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v posebnih primerih (kalibracija
merilnih korit, meritev dotoka na čistilne naprave). Merjenja pretoka
odpadne vode se morajo izvajati v skladu s standardi in tehničnimi
predpisi. |
15. člen |
(1) Merilno mesto
mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve
mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca
meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti
onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno
prilagoditi tudi merilno mesto. Izvajalcu meritev mora biti omogočen
dostop do merilnega mesta. V merskem koritu mora biti preprečen rinjeni
in plavajoči transport snovi (pesek, krpe ipd.). V primerni bližini
merilnega mesta mora biti posebno varno mesto, prirejeno za postavitev
avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi izvajalec
javne službe, kadar izvaja kontrolne in raziskovalne meritve na
kanalizacijskem omrežju in za to potrebuje podatke z določenega
merilnega mesta. Merilno mesto mora biti varno osvetljeno, tako da je
delo možno tudi ponoči. |
(2) Ker v
kanalizacijskih napravah lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi
plini, je potrebno omogočiti neovirano (naravno ali prisilno)
prezračevanje merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične
predpise in standarde. |
16. člen |
(1) Meritev pretokov
se lahko izvaja: |
– ultrazvočno,
|
– z vpihovanjem zraka
in s posrednim merjenjem tlaka, |
– z merjenjem globine
vode z neposrednim merjenjem tlaka, |
– s kombinacijo
merjenja globine vode in hitrosti vodnega toka. |
(2) Izvajalec lahko
na stroške uporabnika javne kanalizacije preveri ustreznost naprave in
hidromehanske opreme. |
17. člen |
(1) Merilna naprava
mora biti izdelana tako, da je mogoče na enem ali na več prikazovalnikih
neposredno odčitati: |
– višino vodne
gladine v merilni točki, |
– vrednost pretoka, v
predpisanih enotah, |
– kumulativni pretok.
|
(2) Možen mora biti
kontinuiran zapis vrednosti pretoka, v predpisanih enotah na posebnem
tiskalniku (registratorju), ali zapis na tiskalniku nadzornega sistema
(računalnika). |
(3) Zapisovanje
količine pretoka mora biti tako pogosto, da je s primerno natančnostjo
mogoče izdelati dnevne in letne krivulje pretoka. |
18. člen |
(1) Gladine vode in
oblika profila morajo ustrezati tipu merilnega mesta. |
(2) Merjenja nivoja
naj se izvaja na 3–4 vrednosti Hmax gorvodno od preliva. |
(3) Dotočno korito
kanal naj bo daljše od 2 m oziroma 10 Hmax. Pri izdelavi korita je
potrebna čim večja dimenzijska natančnost. Dimenzije dotočnega in
odtočnega kanala morajo biti izvedene tako, da je omogočen neoviran tok
vode (npr. neovirano prelivanje pri merskih prelivih). Padec korita naj
omogoča minimalno hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s
(samoizpiranje). Širina dotočnega korita naj znaša vsaj 3 širine
preliva, merjeno pri maksimalni višini. Zaradi varnosti morajo biti vsi
kovinski deli, ki so vgrajeni v merilnem mestu in služijo dostopu, in
varovalne ograje iz nerjavečega jekla ali iz drugega obstojnega
materiala. Merilni inštrumenti morajo biti montažni, da jih v primeru
poškodbe lahko zamenjamo in po uporabi očistimo. |
19. člen |
Čistilne naprave
(osnovne zahteve) |
(1) Čistilna naprava
za prečiščevanje odpadne vode mora zadostiti naslednjim zahtevam:
|
– upoštevani morajo
biti veljavni predpisi in standardi za to področje, |
– čistilna naprava ne
sme biti preobremenjena, |
– ne sme
predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi, |
– naprava ne sme
povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij, |
– nevarnosti za
osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo možno
mero, |
– projektirana
uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene objekte, 10 let
za elektro- in strojno opremo, |
– dosežena mora biti
predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov, |
– načrtovani morajo
biti pogoji za učinkovito vzdrževanje, |
– možno mora biti
povečanje oziroma spremembe procesov na objektih in napravah,
|
– dosežena mora biti
s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega delovanja
mora biti zmanjšana na minimum, |
– poraba energije
mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero. |
(2) V projektu mora
biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih
odpadkov in odvečnega blata. Pri zasnovi čistilne naprave se mora
upoštevati naslednje podatke: |
– podatki o sestavi
odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in
korozivnih snovi, |
– podatke o
klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura,
vlažnost, vetrovi ipd., |
– zahteve, ki se
nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja
ipd., |
– posebne zahteve, ki
se nanašajo na zasnovo čistilne naprave in so praviloma določene v
razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave
na ČN, |
– posebne zahteve, ki
se nanašajo na vzdrževanje. |
20. člen |
(Zahteve za
projektiranje) |
(1) Pri projektiranju
je treba upoštevati več osnovnih zahtev. Vse čistilne naprave na območju
občine Slovenske Konjice se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo
predpisane učinke glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in
fosforjevih spojin, varno in ekonomično odstranjevanje odvečnega blata
in drugih odpadkov, v skladu s predpisi. |
(2) Za
dimenzioniranje hidravličnega dela čistilne naprave, biološkega dela
čistilne naprave ter sekundarnih usedalnikov je potrebno upoštevati 85%
vrednost pretoka in biološke obremenitve na dotoku na čistilno napravo.
|
(3) Za izračunavanje
obratovalnih stroškov, porabe kemikalij in določitev snovnih bilanc je
treba upoštevati 65% vrednost pretoka in biološke obremenitve na dotoku
na čistilno napravo. |
Vse naprave, ki se
lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je dosežena zadostna
varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim
izkoristkom oziroma, če je del vgrajenih naprav v okvari. |
(4) Kjer je možno in
smiselno, je treba predvideti obtoke (bypass) v primeru rekonstrukcije
in vzdrževanja. |
(5) V primerih, ko je
oskrba z energijo pogosto motena, je treba predvideti ustrezno rezervno
napajanje elementov in naprav. Proces na ČN mora biti zasnovan tako, da
se po končani motnji vzpostavi normalno operativno stanje v najkrajšem
možnem času. ČN mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne
vode na dotoku in na iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa
ČN na mestih, ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij. Vse
informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so
pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki,
nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost). Omogočeno
mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov
in naprav na ČN. V sklopu ČN se predvidi 24-urni on-line nadzorni
sistem. |
(6) Konstrukcijske
zahteve za objekte so: |
– konstrukcija
objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami kot
funkcionalna celota, |
– natančnost pri
dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno inštalacijo in
operativnost vgrajenih naprav, |
– dosežena mora biti
zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in dinamične
obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave, |
– dosežena mora biti
odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz vode, blata,
atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnim
spremembam, |
– dosežena mora biti
varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni, |
– dosežena mora biti
vodotesnost. |
(7) Posebne
pozornosti morajo biti deležni elementi: |
– prehodi med objekti
in napravami, |
– zveze med strojnimi
in elektroelementi in napravami, |
– dostopi k objektom
in napravam, |
– ventilacija in
temperatura v objektih, |
– oskrba z vodo,
|
– možnost za hitro
praznjenje objektov, |
– naprave za
dvigovanje, |
– skladišča za
delovna sredstva in za nevarne snovi, |
– betonski in
zemeljski bazeni, |
– korozijska
odpornost betonskih objektov. |
21. člen |
(Zahteve za strojne
in elektro naprave, opremo in inštalacije) |
(1) Pri zasnovi,
delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji je potrebno posvetiti
posebno pozornost naslednjim elementom: |
– podatki, ki so
pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in naprav, kot
so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje itd.,
|
– poti, stopnice in
podesti, |
– grablje s
kompaktorjem, |
– pokrovi, montažne
odprtine, odprtine za čiščenje, |
– premikajoči deli
(kolesa ipd.), |
– črpalke in kanali,
|
– vpihovala in
kompresorji, |
– merilna in
kontrolna oprema, |
– elektrooprema,
|
– zaščita materialov
proti koroziji, |
– kakovosti varjenja.
|
(2) Pri zasnovi,
gradnji in delovanju čistilne naprave je treba določiti in zasledovati:
|
– vplive na okolje,
|
– varnost objektov in
naprav oziroma posameznih elementov, |
– delovanje in
vzdrževanje, |
– rezervne dele in
posebna orodja. |
22. člen |
(Nadzorni sistem) |
(1) Nadzorni sistem
naj omogoča operaterju nadzor in upravljanje dislociranih enot preko
nadzornega računalnika nameščenega v centru vodenja na CČN Slov.
Konjice. Nadzorni računalnik v centru vodenja mora omogočati povezavo v
kabelsko in brezžično omrežje za komunikacijo z dislociranimi objekti in
napravami, ter povezavo s centrom vodenja na sedežu izvajalca.
|
(2) Objekti, ki se na
novo povezujejo v nadzorni sistem, morajo omogočati kompatibilnost z že
obstoječo tehnologijo. Nadzor in vodenje dislociranih enot se opravlja
na samostojnem nadzornem sistemu. Način komunikacije ter kontrola
delovanja naprav in objektov se določi smiselno glede na vrsto, velikost
in opremljenost posameznega objekta ali naprave. Glede na način
komunikacije, ki je lahko avtomatsko alarmiranje (sms komunikacija)
oziroma neprekinjena komunikacija (UKV-komunikacija), se mora omogočiti
prenos naslednjih podatkov in signalov: |
– avtomatsko
alarmiranje (SMS komunikacija): |
– nadzor vstopa v
objekte (zaprto/odprto), |
– dnevno sporočanje
stanja (obratovalne ure, trenutni nivo, status črpalk in ostalih
pogonov), |
– sporočanje stanja
na zahtevo, |
– signali napak na
elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne,
prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),
|
– signali delovanja
nivojskih zaščitnih stikal, |
– kontrola napajanja.
|
(3) Neprekinjena
komunikacija (UKV): |
– nadzor vstopa v
objekte (zaprto/odprto), |
– sporočanje stanja
(obratovalne ure, trenutni nivo, status črpalk in ostalih pogonov),
|
– signali napak na
elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne, |
– prenapetostne in
termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit), |
– signali delovanja
nivojskih zaščitnih stikal, |
– kontrola napajanja,
|
– položajna
signalizacija močnostnih in krmilnih elementov ter položaj loput in
zapornic, |
– meritev trenutnega
nivoja, pretoka in kumulativne vrednosti pretoka, |
– kontrola napajanja,
|
– meritev tehnoloških
parametrov (temperatura, pH, kisik), |
– nadzor vstopa v
objekte (zaprto/odprto), |
– signali napak na
elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne,
prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),
|
– nastavitve
parametrov delovanja, |
– daljinsko
upravljanje. |
(4) Električno
napajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav so izvedeni v prosto
stoječem ali stenskem elektrorazdelilcu z ustrezno antikorozijsko
zaščito in najmanj IP 54 mehansko zaščito, lociranem v nadzemnem delu
ali na betonskem podstavku ob objektu oziroma v objektu. Rezervno
napajanje ob izpadih električne energije mora biti zagotovljeno iz
stacionarnega ali mobilnega agregata. Elektrorazdelilci objektov, pri
katerih se ob izpadih električne energije zagotavlja napajanje iz
mobilnega agregata, morajo biti opremljeni z opremo in napravami, ki
omogočajo varno in enostavno priključitev mobilnega agregata. |
IV. PRIKLJUČITEV NA
JAVNO KANALIZACIJO |
23. člen |
(1) Novozgrajeni
objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo še pred vselitvijo
oziroma uporabo, obstoječi objekti pa najkasneje v dvanajstih mesecih od
dneva, ko je dana možnost priključitve. O možnosti priključitve bodoče
uporabnike obvesti lastnik javne kanalizacije. Uporabnik obstoječih
objektov, mora v roku 30 dni od prejema obvestila o možnosti
priključitve na javno kanalizacijo, vložiti vlogo za pridobitev soglasja
za priključitev. |
(2) Priključek se
izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več
priključkov. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti
tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne komunalne in padavinske
vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane
pogoje, skladno z veljavnimi predpisi in standardi. |
(3) Pri izvedbi
priključkov je potrebno strogo ločiti komunalne in padavinske odpadne
vode, razen če s soglasjem izvajalca ni drugače določeno. |
(4) Kjer že obstaja
ali se gradi javna kanalizacija, je priključitev obstoječih in novih
objektov na javno kanalizacijsko omrežje obvezno, če je priključek
tehnično izvedljiv. |
24. člen |
Kanalski priključki |
(1) Kanalizacijski
priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve
na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli,
na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno
kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno
postaviti. Prvi revizijski jašek in mora biti vedno dostopen izvajalcu
zaradi nadzora. K hišnem priključku spadajo poleg kanalizacijskih cevi
tudi vsi objekti in naprave, ki so na njem izgrajene. |
(2) Odpadne vode iz
objektov se priključijo na javno kanalizacijo skladno s Pravilnikom o
nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
oziroma Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v
Občini Slov. Konjice. |
a) Priključek (spoj
na javno kanalizacijo) se izvede praviloma pod kotom 45° v smeri toka
vode v javnem kanalu in 45° v vertikalni smeri, in sicer praviloma nad
niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu. V primeru vgradnje
tipskih jaškov s tremi vtoki se priključitev izvede na prostem vtoku v
dnu jaška s kolenoma 45° tako, da ni vpliva gladine stalnega toka na
pretok v priključku. |
b) Vse spremembe
smeri kanalskih priključkov v neposrednem območju priključitve na javni
kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov do največ 45°. |
c) Revizijski jaški
na kanalskih priključkih do globine dna priključne cevi, –1,30 m pod
terenom, so lahko izjemoma notranjega premera minimalno DN 600, globlji
jaški pa so notranjega premera 800 mm oziroma 1000 mm. |
(3) Priporočljiv
minimalni padec kanalizacijskega priključka je 10–20 ‰. |
1) V primeru, da
razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega minimalnega padca, se lahko
padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po naslednji
metodologiji: |
+---------------------------+------------+---------------------+ |
|DN | Odpadne | Padavinske vode ali | |
| | vode | mešani sistem | |
+---------------------------+------------+---------------------+ |
|150 | 1:DN | 1:DN | |
+---------------------------+------------+---------------------+ |
|Preko
200 | 1:DN | 1:DN | |
+---------------------------+------------+---------------------+ |
|Polnitev h/d
DIN 1986 Drugi| 0,5* | 0,7** | |
|del | | | |
+---------------------------+------------+---------------------+ |
2) Odvod odpadne vode
se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta uporabnika, v
kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto
pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu ali na dnu tiskih
revizijskih jaškov. |
3) Če je kota dna
kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni
elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem
kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov
ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega
revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku. Iz kletnih prostorov
pa se ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega
internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška. |
4) Odsek tlačnega
voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova
najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora
biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj
neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri
zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma
zapreti. Nepovratne lopute so v lasti in upravljanju lastnika stavbe.
Izvajalec ne odgovarja za škodo nastalo iz naslova preplavitev kletnih
prostorov. |
5) Izjemoma je pri
ločenih sistemih javne kanalizacije možna neposredna priključitev odvoda
odpadne vode iz kletnih prostorov, katerih kota tal je do 50 cm pod koto
pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu – kota temena
javnega kanala na tem mestu pa je najmanj 80 cm pod koto tal kleti z
uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to navedeno v prejšnji alinei.
Tovrstne rešitve se lahko predvidijo in izvedejo le v individualnih
objektih, kjer je to v osebnem interesu lastnika objekta. V tem primeru
mora biti sestavni del dokumentacije tudi podpisana izjava uporabnika,
da v celoti krije stroške ob morebitni preplavitvi objekta. |
6) Če vsebnost
odpadne vode uporabnika ne dosega kriterijev za izpust v javno
kanalizacijo, mora biti na interni kanalizaciji vgrajena ustrezna
čistilna naprava in na kanalizacijskem priključku izveden merilni jašek
v skladu z določili tega pravilnika. |
7) Če je zaradi
potreb uporabnika in vrste javne kanalizacije možno izvesti odvod
odpadne in tudi padavinske vode, se interna kanalizacija za odpadne in
padavinske vode obvezno izvaja ločeno tako, da se združi v zadnjem
revizijskem jašku pred priključitvijo na javni kanal. |
25. člen |
Cestni požiralniki |
(1) Cestni
požiralniki so del opreme cestišča in se uporabljajo za odvod vode s
cestišča. |
(2) Glede na funkcijo
poznamo: |
– požiralnik
notranjega premera DN 400 mm z mrežo, |
– požiralnik
notranjega premera DN 400 mm pod pločnikom. Izstopni priključek na
požiralnik se izvede na gradbišču z vodotesnim vstopnim tesnilom.
|
(3) Odvajanje
padavinske vode iz svojih površin je dolžan urejati vsak sam. |
26. člen |
(1) Pred
priključitvijo na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti
soglasje izvajalca javne službe. V soglasju izvajalec opredeli projektne
pogoje, in sicer: |
– tehnične pogoje
izgradnje hišnega priključka, |
– minimalni odmiki
novogradnje od kanalizacijskega omrežja, |
– zahteve o izgradnji
predčiščenja in kontrolnega jaška, |
– tehnični pogoji za
izgradnjo zbirnega kanalskega jaška, |
– pogoje, ki jih mora
investitor novozgrajenega objekta izpolniti pred začetkom uporabe,
|
– druge pogoje, ki so
pomembni za neposredno priključitev na javno kanalizacijo. |
(2) Uporabnik ob
vlogi za izdajo soglasja predloži izvajalcu javne službe projekt hišnih
priključkov s popisom del, ki služi kot osnova za izdelavo ponudbenega
predračun za izvedbo hišnih priključkov. |
(3) Izvajalec javne
službe izda soglasje za priključitev najkasneje v 30 dneh po prejemu
vloge. |
(4) Hišne
kanalizacijske priključke izvede izvajalec javne službe ali z njegove
strani pooblaščena družba oziroma lastnik objekta pod nadzorom
upravljavca javne službe. Pred prvo uporabo in vnosom v uradne evidence
mora biti hišni priključek geodetsko posnet, podatki o hišnem priključku
pa predani izvajalcu javne službe. |
27. člen |
(1) K vlogi za izdajo
projektnih pogojev bodoči uporabnik predloži ustrezno dokumentacijo:
|
– lokacijska
dokumentacija, |
– tehnična
dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ali gradbeno
dovoljenje za enostavne objekte (velja za novogradnje), |
– projekt hišne
kanalizacije s situacijskim načrtom priključnega mesta (velja za
obstoječe objekte). |
(2) Iz priložene
dokumentacije mora biti razvidno: |
– arhitektonska
zazidalna situacija z vrisanim objektom in komunalnimi priključki,
|
– kopija katastrskega
načrta, |
– podatek o višinskih
kotah objekta, |
– podatek o
namembnosti objekta in predvidenih lastnostih in količinah odpadne vode,
|
– kjer se odvaja
odpadna tehnološka voda, mora uporabnik priskrbeti ustrezno potrdilo, da
odpadna voda ustrezna za izpust v javno kanalizacijo komunalne odpadne
vode in čistilno napravo. |
(3) Za izvedbi
hišnega priključka vloži investitor izvajalcu javne službe vlogo v
kateri investitor navede: |
– številko izdanih
projektnih pogojev in soglasja k tehničnim rešitvam, |
– priloži mapno
kopijo, |
– gradbeno dovoljenje
za objekt, |
– projekt hišnega
priključka faze PZI s popisom del, |
– izvajalec javne
službe izvede terenski ogled in izdela ponudbeni predračun za izvedbo
hišnega priključka. |
– V primeru, da bo
hišni priključek izvajala z izvajalčeve strani pooblaščena družba se
terenskega ogleda udeleži predstavnik podizvajalca, ki izdela ponudbeni
predračun, |
– V primeru, da bo
investitor izvajal hišni priključek v lastni režiji naroči pri izvajalcu
javne službe komunalni nadzor. |
28. člen |
Izvajalec je dolžan
dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s
projektnimi pogoji in soglasjem, ko je poravnal vse obveznosti do
izvajalca in predložil vso potrebno dokumentacijo. |
29. člen |
(1) Priklop na javno
kanalizacijo se izvede praviloma v revizijskem jašku, lahko pa tudi
direktno na kanal po ustreznem detajlu. Pri priključitvi direktno na cev
je obvezna izgradnja kontrolnega jaška med objektom in glavnim kanalom.
|
(2) Vsa dela na javni
kanalizaciji in priključkih izvaja izvajalec javne službe ali njegov
pooblaščenec oziroma lastnik v lastni režiji pod nadzorom izvajalca
javne službe. Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco
uporabnikov na podlagi geodetskega posnetka hišnega priključka, ki ga
zagotovi lastnik objekta in ga izdela za ta dela poblaščena družba. |
30. člen |
Stroške priključitve,
izdelave interne kanalizacijskih in hišnih priključkov ter z njimi
povezanih objektov na javno kanalizacijo krije uporabnik javne
kanalizacije v celotni višini nastalih stroškov. |
31. člen |
(1) Izvajalec je
dolžan voditi evidenco vseh priključkov in uporabnikov javne
kanalizacije. |
(2) V primeru, da
priključitev na javno kanalizacijo ni možna oziroma začasno tehnično ni
izvedljiva glede na obstoječe omrežje, izvajalec izda posebno pisno
izjavo. |
32. člen |
Ukinitev uporabe
priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja
priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik oziroma
lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo
priključka. Izvajalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence
uporabnikov. |
V. NORMATIVI O
SESTAVI ODPADNE VODE, KI SE ODVAJA V JAVNO KANALIZACIJO |
33. člen |
(1) Odpadna voda, ki
se odvaja v javno kanalizacijo, ne sme presegati mejnih vrednosti
parametrov. |
Mejne vrednosti
parametrov so določene s predpisi (veljavne splošne in posebne uredbe,
ki urejajo področje emisij snovi v vode in javno kanalizacijo) in
Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode v
Občini Slovenske Konjice. |
(2) Mejne vrednosti
parametrov emisij snovi in toplote v javno kanalizacijo iz naprav, za
katere je zahtevana pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, so določena
v okoljevarstvenem dovoljenju posamezne naprave. |
(3) Mejne vrednosti
parametrov se ugotavljajo v okviru izvajanja prvih meritev (nov ali
rekonstruiran vir onesnaževana) in obratovalnega monitoringa odpadne
vode v skladu z veljavnimi predpisi. |
34. člen |
(1) Redčenje odpadne
vode, z namenom da bi s tem uporabnik dosegel predpisane mejne vrednosti
parametrov odpadne vode, ni dovoljeno. |
(2) Uporabnik mora
pri odvajanju odpade vode upoštevati tudi prepovedi, omejitve in druge
ukrepe zmanjševanja emisije snovi in toplote v vode določene s predpisi,
ki urejajo področje emisij snovi in toplote iz virov onesnaževanja v
vode in javno kanalizacijo. |
35. člen |
Če uporabnik spusti v
javno kanalizacijo materiale, snovi ali odpadne vode, ki bi lahko
poškodovale objekte javne kanalizacije, povzročile zamašitve ali
škodovale procesu čiščenja na čistilni napravi, mu izvajalec zaračuna
vse stroške sanacije in drugo škodo, ki bi zaradi tega nastala. |
VI. ZAGOTAVLJANJE
OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA JAVNE KANALIZACIJE |
36. člen |
Križanje in prečkanje
kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti |
(1) Pri križanju
kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami, kanalizacija načeloma
poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo načeloma
potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije in druge
podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°. |
(2) Ker se mora pri
gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede na druge
komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati
kanalizaciji. |
(3) Praviloma naj
kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi. |
1. Vertikalni svetli
odmiki |
Vertikalni odmiki med
kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi
instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in
drugih kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov pogojevanih v
naslednjih točkah. |
V primerih križanja,
ko je: |
a) vodovod pod
kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve: |
– vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 1,5 m
na vsako stran, |
– ustje zaščitne cevi
se zatesni z ustrezno tesnilno maso, |
– vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m; |
b) vodovod nad
kanalizacijo na območju vodopropustnega zemljišča, morajo biti
izpolnjene še naslednje zahteve: |
– vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 1,5 m na
vsako stran, |
– ustje zaščitne cevi
se zatesni z ustrezno tesnilno maso, |
– vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m; |
c) vodovod nad
kanalizacijo na območju vodo-nepropustnega zemljišča: |
– vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m, |
d) pri gradnji novih
in rekonstrukciji obstoječih vodov javne kanalizacije se minimalni
vertikalni odmiki od drugih tangiranih vodov na križanjih določajo v
okviru projektnih pogojev soglasodajavcev, |
e) pri izgradnji
drugih vodov o območju javne kanalizacije znaša na križanjih minimalni
vertikalni svetli odmik med cevni 0,30 m (vključno z zaščitno cevjo),
križanja pa se izvedejo v zaščitni cevi katere ustji cevi morata biti
odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 1,5 m na vsako
stran. |
2. Horizontalni
svetli odmiki |
Minimalni odmik od
spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti
manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega
trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa
z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°. |
|
Minimalni odmik od
dreves in okrasnega grmičevja: |
– od dreves 2,0 m,
|
– od okrasnega
grmičevja 1,0 m. |
Tabela 1: Minimalni
odmiki od ostalih komunalnih vodov |
+--------------------------+-----------------------+-----------+ |
|Komunalni
vod | Globina komunalnega |Odmik | |
| | voda v odvisnosti od | | |
| | kanala | | |
+--------------------------+-----------------------+-----------+ |
|Vodovod | Večja ali enaka |3,0 m | |
| | (sanitarni in mešani | | |
| | kanal) | | |
+--------------------------+-----------------------+-----------+ |
|Vodovod | Večja ali enaka |1,5 m | |
| |(meteorna kanalizacija | | |
+--------------------------+-----------------------+-----------+ |
|Plinovodi,
elektrokabli | Večja ali enak |1,0 m | |
|kabli javne
razsvetljave | | | |
|ali PTT
napeljave | | | |
+--------------------------+-----------------------+-----------+ |
|Toplovod | Večja ali enaka |0,8 m | |
+--------------------------+-----------------------+-----------+ |
|Vodovod | Manjša |1,5 m | |
| | (sanitarni in mešani | | |
| | kanal) | | |
+--------------------------+-----------------------+-----------+ |
|Vodovod | Manjša |1,0 m | |
| | Meteorna kanalizacija | | |
+--------------------------+-----------------------+-----------+ |
|Plinovodi,
elektrokabli, | Manjša |1,0 m | |
|kabli javne
razsvetljave | | | |
|ali PTT
napeljave | | | |
+--------------------------+-----------------------+-----------+ |
|Toplovod | Manjša |0,5 m | |
+--------------------------+-----------------------+-----------+ |
Horizontalni odmiki
so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih
komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa
standard SIST EN 805 v točki 9.3.1, in sicer: |
– horizontalni odmiki
od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,40 m,
|
– horizontalni odmiki
od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,40 m,
|
– v izjemnih
primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti
manjši od 0,20 m. |
– Posebno je treba
paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav in
podzemnih napeljav. |
3. Podzemno prečkanje
|
Podzemna prečkanja
cest, vodovodov, železnic in ostale infrastrukture se praviloma izvedejo
v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja, oziroma v skladu s pogoji
upravljavcev križane infrastrukture. Na obeh straneh prečkanja se na
kanalu izvedeta revizijska jaška. |
Izvajalec ima pravico
dostopa do vseh kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega
vzdrževanja, obratovanja, meritev ter snemanj in podobnih potreb na
podlagi služnostnih pogodb, ki jo lastniki objektov sklenejo z
izvajalcem javne službe. |
Izvajalec ima pravico
in obveznost kontrolirati vse objekte in naprave hišne kanalizacije in
priključkov uporabnikov, ki so priključeni na javno kanalizacijo. |
37. člen |
Izvajalec je dolžan
skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor koriščenja
javnega kanalizacijskega omrežja ter drugih objektov in naprav, ki
služijo za odvajanje in čiščenje odpadne vode, pri čemer mora zagotoviti
predvsem: |
– tekoči nadzor
stanja nad objekti in napravami javne in hišne kanalizacije, ki obsega
sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov, izvajanje
analiz odpadne vode, ki so predmet obratovalnega monitoringa izvajalca
javne kanalizacije, |
– sistematično
čiščenje in vzdrževanje objektov javnega kanalizacijskega omrežja,
|
– intervencijsko
vzdrževanje in popravilo javne in hišne kanalizacije, kadar je to
potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javnega
kanalizacijskega omrežja ali varovanja okolja, |
– stroški
intervencijskih popravil in vzdrževanja hišne kanalizacije bremenijo
lastnika hiše oziroma objekta, |
– vsi stroški
intervencijskih popravil in vzdrževanja, ki nastanejo zaradi nepravilne
uporabe, bremenijo povzročitelja poškodbe oziroma okvare. |
38. člen |
Obnova
kanalizacijskih vodov |
(1) Obnova kanala je
izboljšava dosedanjega; pri tem je ohranjena, deloma ohranjena ali
spremenjena funkcija dosedanjega, vendar je ohranjena osnovna struktura
starega kanala. |
(2) Rekonstrukcija
kanala je izdelava novega javnega kanala po obstoječi ali spremenjeni
trasi, ohranjena pa je prvotna funkcija. |
(3) Popravilo kanala
je odpravljanje lokalnih poškodb na obstoječem javnem kanalu.
|
(4) Pred začetkom
obnove mora biti izdelana ocena stanja, ki mora vsebovati: |
1. ugotovitve poškodb
in pomanjkljivosti (na podlagi pregleda s TV kamero, meritev pretokov in
preizkusov tesnosti, evidence popravil, evidence motenj kot so
preplavitve, zamašitve, porušitve, posedanja itd.), |
2. analizo vzrokov za
ugotovljene poškodbe in pomanjkljivosti, |
3. hidravlično
presojo dimenzij in padcev, |
4. stanje obremenitev
in obstoječih pogojev vgradnje, |
5. analizo lastnosti
odpadne vode, |
6. določitev stopnje
ogroženosti kanala glede na druge inštalacije, |
7. grobo oceno
stroškov. |
(5) Na podlagi ocene
stanja, ki jo izdela izvajalec javne službe, določitve ciljev in
prioritet se izbere postopek obnove. Po potrebi se mora za obnovo
izdelati projekt oziroma elaborat. Vsebovati mora tudi parametre, ki jih
je po opravljeni obnovi možno kontrolirati. |
39. člen |
Pregled projektov |
(1) Predvideni posegi
ali gradnje, ki bistveno vplivajo na obstoječe ali predvideno
obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani
skladno z veljavno zakonodajo. |
(2) Za večje
projekte, kjer revizija po določilih ZGO ni potrebna, se po potrebi
opravi recenzija glede izbire optimalnih rešitev in izpolnitve
pričakovanj investitorja. Zahtevo po recenziji projekta se navede v
smernicah za načrtovanje oziroma projektnih pogojih. Stroške recenzije
in uskladitev tehničnih rešitev krije izdelovalec projektne
dokumentacije. |
40. člen |
O obratovanju,
vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in
čiščenjem odpadne in padavinske vode mora izvajalec enkrat letno pisno
poročati občinskemu svetu. Po potrebi izvajalec javne službe poroča
občinskemu svetu o stanju javne kanalizacije večkrat letno. |
41. člen |
(1) Spoštovanje
določil tega pravilnika pri izdelavi projektne dokumentacije preveri
izvajalec javne službe v okviru izdaje soglasja k tehničnim rešitvam.
|
(2) Nespoštovanje
določil tega pravilnika pri gradnji javne kanalizacije in hišnih
priključkov ter obratovanju le-teh rešuje občinski komunalni inšpektor. |
VII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
42. člen |
Ta pravilnik začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
00700-0010/2009(130) |
Slovenske Konjice,
dne 25. februarja 2010 |
|
Direktorica
|
mag. Špela Hlačar
l.r. |