|
Na podlagi 19. člena
statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95
in 80/98), 43. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter
prvega odstavka 2. člena
zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni
list RS, št. 48/90 in 85/00) je Občinski svet občine Trebnje na 27.
redni seji dne 3. 7. 2002 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od
leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od
leta 1986 do leta 1990 “Programska zasnova za zazidalni načrt
industrijsko-trgovske-podjetniške cone Trebnje” |
|
|
1. člen |
|
|
(uvodne določbe) |
|
|
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine
Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski
list, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00 in
46/01 – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in družbenega plana
Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski
Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97,
61/98, 18/00 46/01 – v nadaljnjem besedilu: družbeni plan), ki se
nanašajo na podrobnejšo določitev namenske rabe in organizacije
dejavnosti v prostoru za predvideno območje
industrijske-trgovske-podjetniške cone Trebnje (v nadaljevanju: ITP
cona), za katero je bilo stavbno zemljišče že določeno v okviru
dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000
(Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90). |
|
|
2. člen |
|
|
(spremembe in dopolnitve družbenega plana) |
|
|
V poglavju 8. se doda novo podpoglavje 8.2, ki glasi: |
|
|
8.2 Programska zasnova za zazidalni načrt
»industrijska-trgovska-podjetniška cona Trebnje« |
|
|
8.2.1. opredelitev območja urejanja |
|
|
Območje predvidene ITP cone Trebnje se nahaja v vzhodnem delu mesta
Trebnje, severno od regionalne ceste RIII 651 Trebnje–Novo mesto, odsek
1198 Trebnje–Mirna Peč med ureditvenim območjem P3 (območje tovarne
Akripol) na zahodu in obstoječo individualno stanovanjsko pozidavo na
vzhodu (Dolenja Nemška vas). |
|
|
Meja območja poteka po severnem robu parcele št. 796/1, nato zavije
proti jugu, ob zunanjem robu parcele št. 798 do parcele št. 764/1 in gre
po njenem severnem robu in robu parcele št. 764/3, zavije še enkrat
proti jugu in teče po zahodnem robu poti s parc. št. 1189 ter nato seka
pot s parc. št. 1185. Nadalje teče proti jugu po zahodnem robu poti s
parc. št. in 1191 do parcele št. 833/1, jo seka in nato poteka po
vzhodni meji parcel št. 833/1 in 841/3, zavije proti zahodu po severni
meji parcele št. 840/3, se nato obrne proti JV in seka parc. št. 840/3.
Meja nato prečka parcelo št. 1192/4 in teče po vzhodnem robu poti parc.
št. 1192/1, na njenem J robu zavije proti V in seka del parcele št.
845/1, se obrne do S meje regionalne ceste parc. št. 1193, kjer
nadaljuje pot proti SZ po južnih robovih parcel št. 838/4, 838/1, 838/3
in 836/5 vse k.o. Češnjevek; nadaljuje pot proti Z ter se obrne proti S,
seka parcelo 612 k.o. Trebnje, zavije nazaj proti V do poti 836/5 k.o.
Češnjevek, zavije proti severu in teče po zahodni meji parcel št. 836/5
in 1185 obe k.o. Češnjevek do izhodiščne točke. |
|
|
V območje zazidalnega načrta so tako vključene naslednje parcele: 796/1,
798, 764/1, 764/3, 800, 761, 801, 760, 802/1, 802/2, 759, 803, 758, 1185
(pot), 808, 807/1, 804, 757, 807/2, 812/3, 836/1, 809, 812/2, 813,
812/1, 818, 820/2, 820/1, 820/4, 820/6, 820/5, 820/3, 827, 833/1, 835,
836/3, 841/3, 840/3 del, 836/2, 838/3, 838/1, 838/6, 838/2, 838/4, 845/1
del, 838/5, 1192/1 (cesta), 1192/4 (cesta) ter 836/5 (cesta) k.o.
Češnjevek in parc. št. 612 k.o. Trebnje. |
|
|
Celotna površina meri 14,96 ha. |
|
|
8.2.2. Namenska raba površin in organizacija dejavnosti |
|
|
Območje nove ITP cone Trebnje je namenjeno v prvi vrsti celotnemu
spektru proizvodnih in servisnih dejavnosti, torej tistim programom, ki
zaradi posebnosti pri odvijanju delovnih procesov zahtevajo ločeno
lokacijo in ne dopuščajo združevanja z bolj mestotvornimi programi.
Glede na to pa, da so sodobne tehnologije proizvodnje vse bolj ekološko
naravnane in so škodljivi vplivi različnih tehnoloških procesov
privedeni na minimum, ali pa jih sploh ni, je možno v okvir te ITP cone
umestiti tudi večje trgovske, skladiščne in podobne objekte, kolikor bo
obstajal ustrezen interes pri investitorjih. |
|
|
Glede na to, da je večina investitorjev oziroma njihovih natančnih
programov še neznana, je potrebno infrastrukturno omrežje, parcelacijo
in pozidavo v zazidalnem načrtu predpisati tako, da je možna čim večja
prilagodljivost v smislu velikosti parcel in objektov, lege objektov na
terenu ter zagotovitve direktne priključitve na javno infrastrukturo za
vse posamezne parcele. |
|
|
8.2.3. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje |
|
|
8.2.3.1. Slošno |
|
|
Obravnavana lokacija se nahaja v predelu, kjer je mesto Trebnje odločno
zakoračilo v širitev na svoje podeželsko obrobje. Načrtovana ITP cona
spada v ta kontekst in se morfološko gledano združuje z obstoječim
območjem velikih industrijskih objektov. |
|
|
Navezuje se na obstoječi industrijski kompleks ob regionalni cesti
Trebnje–Mirna Peč, obenem pa meji na predel obsežnejše stanovanjske
gradnje. Zato je potrebno izdelati primerno zaščito stanovanjskega
območja pred vplivi industrije. |
|
|
V vizualnem smislu predstavlja načrtovana ITP cona skupaj z obstoječo
zaokroženo celoto, izpostavljeno pogledom iz okolice, zato mora biti
kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota. |
|
|
Vodilna geometrija na obravnavani lokaciji izhaja iz relativno položnega
terena in iz okoliških cest, katerih glavna smer je premočrtna, njihova
križišča pa pravokotna. Objekti in poti načrtovanega
industrijsko-trgovsko-podjetniškega območja so tako lahko pravokotni na
glavno cesto Trebnje–Mirna peč ali pa vzporedni z njo. |
|
|
Nova ITP cona v območju severno od regionalne ceste Trebnje–Mirna Peč
nadaljuje tipičen proizvodni značaj tega predela, proti severu in vzhodu
pa se stikuje z mirnim podeželskim oziroma predmestno-stanovanjskim
okoljem. Gre za velik mentalen preskok od izrazitega miru in naravnega
okolja k živahni mestni prvini, pri kateri je potrebno nujno paziti na
to, da se hrup in kakršnakoli onesnaženja zmanjšajo do najmanjše možne
mere. |
|
|
Bodoča ITP cona se mora priključevati na regionalno cesto Trebnje–Mirna
Peč, saj ta predstavlja glavno pot tega območja. Pri tem mora upoštevati
obstoječe priključke lokalnih cest in industrijskega kompleksa “Trimo”,
ki so razporejeni dokaj na gosto. |
|
|
Osončenost predela je zaradi lokacije na severnem robu doline reke
Temenice dobra. |
|
|
8.2.3.2. Usmeritve |
|
|
Zazidalni načrt mora biti prilagojen sodobnim tržnim razmeram, ki
zahtevajo hitre odločitve in realizacije ter fleksibilne prostorske
dokumente (da so lahko aktualni daljše časovno obdobje in ustrezajo
različnim potrebam) hkrati pa mora zadostiti javnemu interesu po
premišljenih in kontroliranih posegih v prostor. |
|
|
Zato morata biti cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k
javnemu dobru, obdelani do nivoja lokacijskega načrta, medtem ko so pri
arhitektonsko-urbanističnih rešitvah lahko začrtani samo robni pogoji
(saj so investitorji v glavnem še neznani), ki pa morajo kljub temu
zagotavljati celovito urbanistično ureditev obravnavanega predela. |
|
|
Izhodišča za urejanje območja so: |
|
|
– zelo natančno se obdelata javna primarna cestna in komunalna
infrastruktura, |
|
|
– vzpostavi se “parcelacijska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev
parcel obrtnikov, sekundarnega infrastrukturnega omrežja in prostorsko
umestitev objektov, |
|
|
– vsak posamezen graditelj na stavbnih otokih naj ima neposreden dostop
do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno
infrastrukturo, |
|
|
– določijo se gradbene linije objektov ter smer orientacije glavnih
fasad, |
|
|
– stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina kakor tudi
višinska kota pritličja ter okvirna tlorisna površina, ki jo lahko
stavbe zasedejo na parceli (v procentih), |
|
|
– določijo se usmeritve za zunanjo ureditev, |
|
|
– vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi
parkirišča za zaposlene in za obiskovalce, |
|
|
– določijo se dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje, |
|
|
– za lažje oblikovanje bodočih parcel, načrtovanje in razporeditev
objektov se h grafičnemu delu zazidalnega načrta kot DODATEK priloži
predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov v več
variantah, v primeru povpraševanja tako po velikih kot po majhnih
parcelah. |
|
|
8.2.4. Zasnova infrastrukturnih omrežij |
|
|
8.2.4.1. Prometna infrastruktura |
|
|
Območje urejanja se priključuje na regionalno cesto R III 651
Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Mirna Peč s centralno prečno
cesto (cesta c), ki dolgoročno predstavlja tudi vpadnico v vzhodni del
mesta, kolikor bo prišlo do izgradnje nove povezovalne ceste severno od
območja ITP cone. Regionalno cesto je potrebno na odseku, ki bo
tangirana z gradnjo ITP cone rekonstruirati, kar pa ni predmet obdelave
v sklopu zazidalnega načrta za industrijsko cono. |
|
|
Za funkcioniranje 1. etape 1. faze zazidalnega načrta se izvede prečna
povezava na vzhodni strani območja urejanja (cesta b), ki se po
izgradnji centralne ceste c v 2. etapi uredi kot slepa ulica s severa,
je pa tudi v funkciji intervencijske in gasilske ceste. Prečna povezava
mimo kompleksa Aktipol se ohranja. |
|
|
Poleg voznih pasov se v profilu centralne ceste c predvidi tudi
obojestranska kolesarska steza in hodniki za pešce. V priključkih se
izvedejo zavijalni pasovi za smer ITP cone. |
|
|
Znotraj območja urejanja se cestno omrežje opredeli glede na predvideno
namembnost površin s tem, da se naj v zasnovi upošteva dvosmerni promet
ter nakazane osi cest (glej grafično prilogo – Namenska raba prostora). |
|
|
Ceste se naj izvedejo v asfaltu ter naj se niveletno prilagodijo
zahtevam manipulacije. Računska hitrost notranjih cest je 50 km/h.
Cestišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno
nosilnost 25 t. Ceste v območju urejanja naj imajo istočasno funkcijo
požarnih poti. Ceste so v 1. fazi ITP cone zasnovane tako, da se v 2.
fazi njihova izgradnja smiselno nadaljuje in navezuje na omrežje 1.
faze. |
|
|
Parkirišča se dimenzionirajo na dejavnost po veljavnih predpisih. |
|
|
8.2.4.2. Komunalna infrastruktura |
|
|
Vodovod: |
|
|
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod ob
regionalni cesti RIII 651 Trebnje–Novo mesto. Vodovod kompleksa je
predviden kot zanka in se na glavni obstoječi vodovod 150 priključuje
pri kompleksu Akripola v križišču prečne ceste z regionalno cesto. Pri
projektiranju se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno
mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s. |
|
|
Kanalizacija: |
|
|
Kanalizacija se naj izvede v ločenem sistemu. Fekalne vode se odvajajo
preko nove javne kanalizacije na čistilno napravo, meteorne vode pa
preko novega meteornega kanala v potok Temenica. |
|
|
8.2.4.3. Energetska infrastruktura |
|
|
Celotno območje se priključi preko 20 kV voda na RTP Trebnje. Dovod 20
kV daljnovoda se izvede preko sistema 20 kV zanke in nove kabelske
kanalizacije. Kabelsko kanalizacijo vodimo v bankini internih cest, in
sicer od priključevanja na trafo postajo in do posameznih odjemnih mest.
Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno
merilno mesto. |
|
|
Ob vseh notranjih cestah se naj ob zunanjem robu cestišča predvidi
klasična javna razsvetljava. |
|
|
8.2.4.4 Oskrba s plinom |
|
|
Plinskega omrežja na tem območju ni. Dolgoročno se predvidi koridor
plinovoda, ki je lociran v levi bankini ceste 1m od fekalne
kanalizacije. Kot vmesno fazo se za ogrevanje se predvidi ekstra lahko
kurilno olje oziroma cisterne za plin na posamezni lokaciji. |
|
|
8.2.4.5 Telekomunikacije in zveze |
|
|
Telefonska kabelska kanalizacija se predvidi ob cestah in se priključuje
na obstoječo kanalizacijo ob regionalni ceste. Kabelsko kanalizacijo
znotraj zazidalnega načrta se vodi v kolesarski stezi ob robu glavne
prečne ceste in desnem robu ostalih cest v hodniku za pešce, v koridorju
skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo in navezavo na obstoječe
telekomunikacijsko omrežje. |
|
|
8.2.4.6. Odstranjevanje odpadkov |
|
|
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in
redno odvažajo na komunalno deponijo Trebnje. Odpadke, ki imajo značaj
sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr./,
steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno
zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. |
|
|
Odpadna olja kot nevarni odpadki s klasifik. št. 13 se morajo
skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi
prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi posebna
evidenca. |
|
|
8.2.4.7. Ogrevanje |
|
|
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo.
Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin
ali olje. |
|
|
8.2.5. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine |
|
|
Obravnavano območje ne zajema zavarovanih naravnih in kulturnih predelov
oziroma objektov. Glede na to, da pa poseg obsega dokaj velik prostor,
je bil opravljen ekstenziven arheološki pregled terena (poročilo izdelal
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v aprilu
2001). Rezultati so pokazali, da je potrebno na zemljišču s parc. št.
813 k.o. Češnjevek pred pričetkom gradnje opraviti intenzivni terenski
pregled in morebitne geofizikalne meritve, ki bodo natančno opredelile
vrsto arheoloških ostalin. Na ostalih površinah je ob gradnji potrebno
zagotoviti stalen arheološki nadzor. |
|
|
8.2.6. Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja |
|
|
8.2.6.1. Splošno |
|
|
Program, ki se na območju obravnave uvaja, predvideva določene
obremenitve okolja, zato je potrebno v primerih, kjer to zahtevajo
predpisi, pred izdajo lokacijskega dovoljenja pripraviti poročilo o
vplivih na okolje in izvesti postopek presoje o vplivih na okolje. |
|
|
8.2.6.2. Varstvo pred hrupom |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati
zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in
66/96). |
|
|
8.2.6.3. Varstvo zraka |
|
|
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti
snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih
vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o emisiji
snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Investitor je dolžan takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter
tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati
lokalno skupnost. |
|
|
8.2.6.4. Varstvo plodne zemlje |
|
|
Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih
pasovih v nasipu višine največ 2m in ločeno od ostalega izkopa. Po
izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice
ipd.). |
|
|
8.2.6.5. Varstvo vegetacije |
|
|
Načrtovana industrijska-trgovska-podjetniška cona pomeni zapolnitev in
preoblikovanje travniškega predela med obstoječima proizvodnima conama
na zahodu (»Akripol«) in jugu (»Trimo«) ter stanovanjskim naseljem
(Dolenja nemška vas) na vzhodu. Z ustreznimi sanacijskimi ukrepi glede
onesnaževanja okolja, bo zagotovljeno varstvo vegetacije v okolici ITP
cone. |
|
|
8.2.6.6. Varstvo voda |
|
|
Odvajanje odpadnih voda iz ITP cone mora biti urejeno v skladu s pogoji,
določenimi v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno
kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne
presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z
določili zgoraj navedene uredbe. |
|
|
8.2.6.7. Varstvo pred požarom |
|
|
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z
veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem
omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z
vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s
SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora
zagotavljati zadostne količine požarne vode. |
|
|
8.2.6.8. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno
upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih
objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje
seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg. |
|
|
V območju urejanja ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo.
Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). Za
zaposlene v novozgrajenih objektih bodo zadoščala javna zaklonišča. |
|
|
8.2.6.9. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
|
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena
postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni
vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati
uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 70/96) ter pravilnik o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
8.2.7. Faznost izgradnje |
|
|
Programska zasnova območje urejanja deli na dve fazi. Prva faza obsega
južni del območja, za katerega se pripravi zazidalni načrt
»Industrijska-trgovska-podjetniška cona Trebnje« – 1. faza, druga pa bo
sledila prvi, kolikor se bo izkazala potreba za to (Zazidalni načrt
»Industrijska-trgovska-podjetniška cona Trebnje« – 2. faza). |
|
|
Sama dinamika izgradnje industrijskih in drugih objektov znotraj
gradbenih otokov, opredeljenih v posameznem zazidalnem načrtu, je
odvisna od zainteresiranosti posameznih investitorjev za gradnjo. Od
dinamike izvajanja javne infrastrukture je odvisna tudi možnost
izgradnje poslovnih in drugih objektov, ki se bodo nanjo navezovali.
Njihova realizacija je možna le vzporedno ali v faznem zamiku glede na
ureditev cest ter komunalnega omrežja in naprav, zato naj zazidalna
načrta naj predvidita tako etapnost realizacije posegov, predvsem glede
potrebne izgradnje cestne in komunalne infrastrukture znotraj območja in
navzven, ki bo zagotavljala ustrezno funkcioniranje le-teh znotraj
posameznih ureditvenih enot. |
|
|
8.2.8. Poseg na najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
Poseg na najboljša kmetijska zemljišča na območju, obravnavanem s to
programsko zasnovo je bil že usklajen v okviru dolgoročnega plana Občine
Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski
list, št. 2/90). |
|
|
8.2.9. Grafični prikaz namenske rabe prostora |
|