New Page 1

 

Na podlagi 7. odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) ter 37. C člena Statuta občine Trbovlje (UVZ št. 8/95, 9/98, 15/98) je Nadzorni odbor Občine Trbovlje na svoji 5. seji dne 17.11.1999 sprejel

 

 

POSLOVNIK

 

 

NADZORNEGA ODBORA OBČINE TRBOVLJE

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora občine Trbovlje (v nadaljevanju: nadzorni odbor) pri izvajanju nadzora, postopek nadzora, delo izvedencev, ki opravljajo posebne strokovne naloge nadzora,  način odločanja, priprava, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov sej ter vodenje evidenc in dokumentacije nadzornega odbora.

 

 

2. člen

 

 

Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig, ki je enake vsebine in dimenzije kot žig občineTrbovlje, s tem da je pod občinskim grbom napis »NADZORNI ODBOR«.

 

 

3. člen

 

 

Nadzorni odbor opravlja svoje naloge strokovno, pošteno, vestno, nepristransko in v skladu z zakonom.

 

 

4. člen

 

 

Delo nadzornega odbora je javno.

 

 

Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih oseb, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter upoštevati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto pravnih in fizičnih oseb. Enako so dolžni postopati vsi, ki kakorkoli sodelujejo v delu nadzornega odbora in so v zvezi seznanjeni z gradivi, ki so zaupne narave.

 

 

5. člen

 

 

Nadzorni odbor odloča na sejah. Udeležba na sejah nadzornega odbora je dolžnost članov. V primeru, da so zadržani, morajo to sporočiti predsedniku ali delavcu občinske uprave, ki je zadolžen za opravljanje pogojev za delo nadzornega odbora.

 

 

6. člen

 

 

Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik nadzornega odbora.

 

 

7. člen

 

 

Organi občine in vsi uporabniki proračunskih sredstev so nadzornemu odbori dolžni na njegovo zahtevo predložiti zahtevane podatke, ki so potrebni za opravljanje nadzora.

 

 

Predstavniki porabnikov proračunskih sredstev in predstavniki občinske uprave so se na vabilo predsednika nadzornega odbora dolžni udeležiti seje in poročati o delu in nalogah, ki jih opravljajo in ki so predmet nadzora.

 

 

II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE

 

 

8. člen

 

 

nadzorni odbor ima v okviru svojih pristojnosti pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjskopravnim in finančnim poslovanjem občine, pravico to poslovanje pregledati in ugotavljati njegovo zakonitost in pravilnost ter ocenjevati učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev. V ta namen nadzorni odbor v skladu s 37.  in 37. f členom statuta občine opravlja naslednje naloge:

 

 

• nadzoruje odločitve ter izvajanje odločitev občinskega sveta in župana s področja javne porabe,

 

 

• nadzoruje namenskost in smotrnost ter gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev,

 

 

• nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,

 

 

• opravlja računovodski nadzor,

 

 

• preverja skladnost proračuna občine s pravnimi predpisi s področja javnih financ in drugih področij, z odloki, pravilniki in drugimi akti občinskega sveta,

 

 

• preverja skladnost zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,

 

 

• preverja skladnost finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, društev in organizacij, katerih dejavnost se sofinancira iz občinskega proračuna,

 

 

• preverja pravilnost in pravočasnost izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna,

 

 

• preverja pravilnosti in gospodarnost razpolaganja z občinskim premoženjem,

 

 

• preučuje obligacijske in finančne listine, ki nastanejo ob porabi sredstev (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapiski ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),

 

 

• izdela nadzorstveni zapisnik in poročilo,

 

 

• prouči pripombe strank v postopkih nadzora,

 

 

• sprejema poročila ter mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov,

 

 

• obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,

 

 

• obvešča javnost o ugotovitvah,

 

 

• če ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče,

 

 

• v primeru utemeljenega suma, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

 

 

9. člen

 

 

Nadzorni odbor v skladu z letnim programom nadzora pregleda finančno poslovanje občinskih organov, občinske uprave, krajevne skupnosti, občinskih skladov, javnih zavodov, javnih podjetij, društev in organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev ter drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna in oseb, pooblaščenih za upravljanje z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem.

 

 

III. ORGANIZACIJA IN PREDSTAVLJANJE NADZORNEGA ODBORA

 

 

10. člen

 

 

Delo nadzornega odbora vodi in organizira predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

 

 

Kandidata za predsednika in podpredsednika lahko predlaga vsak član nadzornega odbora. Predsednika nadzornega odbora izvolijo izmed sebe člani na konstitutivni seji. Predsednik je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora. Če predsednika ni možno izvoliti niti po ponovljenem glasovanju, zadostuje za izvolitev večina opredeljenih članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor na enak način izvoli podpredsednika.

 

 

Člana nadzornega odbora lahko  razreši občinski svet na predlog nadzornega odbora. Ponudbo za razrešitev z utemeljitvijo lahko poda vsak član nadzornega odbora, sprejeta pa je, če zanjo glasuje večina navzočih članov nadzornega odbora. Na podlagi sprejete ponudbe predsednik oziroma podpredsednik nadzornega odbora oblikuje predlog za razrešitev, ki jo predloži občinskemu svetu.

 

 

11. člen

 

 

Predsednik nadzornega odbora:

 

 

• vodi in organizira delo nadzornega odbora,

 

 

• predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora, s tem da predloge za uvrstitev posameznih zadev na dnevni red lahko podajo vsi člani nadzornega odbora, občinski svet ali župan. Zadevo, ki sta jo s sklepom predlagala občinski svet in župan, je predsednik dolžan uvrstiti na sejo nadzornega odbora,

 

 

• pripravlja, sklicuje in vodi seje nadzornega odbora,

 

 

• predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, poročila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah,

 

 

• predpisuje pisne odpravke in zapisnike nadzornega odbora,

 

 

• spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,

 

 

• pripravi predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora,

 

 

• sodeluje z občinskim sveto, županom in občinsko upravo.

 

 

Predsednik nadzornega odbora ali podpredsednik oz. od predsednika pooblaščeni  član se udeležuje sej občinskega sveta, zastopa stališča nadzornega odbora in po potrebi sodeluje v razpravah iz pristojnosti nadzornega odbora. O tem je dolžan poročati na naslednji seji nadzornega odbora.

 

 

12. člen

 

 

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja delavec občinske uprave, ki ga imenuje župan izmed strokovnih sodelavcev občinske uprave, ki:

 

 

• v sodelovanju s predsednikom nadzornega odbora in tajnikom občine skrbi za pravočasno pripravo gradiva za seje nadzornega odbora,

 

 

• pripravlja vabila in opravlja organizacijsko – tehnična opravila za sklic in potek seje, 

 

 

• sestavlja predlog zapisnika nadzornega odbora in izdeluje predloge aktov nadzornega odbora (pisni opravki sklepov, poročila in drugo),

 

 

• vodi evidenco aktivnosti članov pri posameznih dejavnostih nadzornega odbora,

 

 

• sodeluje z občinsko upravo in drugimi porabniki proračunskih sredstev v zvezi z delom nadzornega odbora,

 

 

• skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora,

 

 

• takoj po sprejemu posreduje predsedniku in članom nadzornega vse akte občinskega sveta župana ter delovnih teles, ki se tičejo dela nadzornega odbora

 

 

• v skladu z letnim programom nadzora sodeluje z uporabniki proračunskih sredstev glede pravočasne priprave njihovih poročil

 

 

• opravlja druge naloge, za katere ga zadolžijo nadzorni odbor ali njegov predsednik

 

 

IV. NAČIN DELA

 

 

13. člen

 

 

nadzorni odbor sprejema odločitev na sejah. Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik oz. podpredsednik praviloma enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat.

 

 

Predsednik oz. podpredsednik mora sklicati sejo, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v 15 dneh po podani zahtevi občinskega sveta ali župana, jo lahko skliče župan.

 

 

O poteku seje se vodi zapisnik.

 

 

Konstitutivno sejo skliče župan najpozneje v 20 dneh po imenovanju članov nadzornega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika nadzornega odbora.

 

 

Seje nadzornega odbora so zaprte za javnost, kadar nadzorni odbor pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij porabnikov proračunskih sredstev in ko je to potrebno za spoštovanje dostojanstva, dobrega imena in integritete posameznikov.

 

 

14. člen

 

 

Sejo vodi predsednik v njegovi odsotnost pa podpredsednik ali od predsednika pooblaščeni član nadzornega odbora.

 

 

15. člen

 

 

nadzorni odbor veljavno določa. Če so na seji navzoči najmanj 4 člani. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.

 

 

Glasovanje na sejah je praviloma tajna. Na zahtevo večine navzočih članov se lahko opravi tajno glasovanje.

 

 

16. člen

 

 

Predsednik lahko povabi na sejo nadzornega odbora pripravljavce gradiva oziroma predsednika institucij, ki so predmet nadzora.

 

 

17. člen

 

 

Vabilo na sejo se, skupaj z ostalim gradivom za posamezne točke dnevnega reda, posreduje članom nadzornega odbora praviloma sedem dni pred dnevom predvidene seje. Predsednik nadzornega odbora lahko s soglasjem najmanj 3 članov in v nujnih primerih določi krajši rok.

 

 

18. člen

 

 

Delavec občinske uprave piše zapisnik poteka seje in vodi evidenco pristojnih članov nadzornega odbora ter drugih vabljenih na sejo. Na začetku seje predsednik nadzornega odbora poroča o realizaciji sklepov predhodne seje. Preden nadzorni odbor preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.

 

 

Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku prejšnje seje in lahko zahtevajo, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni.

 

 

Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, oziroma se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen.

 

 

19. člen

 

 

Pri določanju dnevnega reda nadzorni odbor najprej odloča o morebitnih predlogih za razširitev dnevnega reda ter o predlogih za umik točke, za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali pa ni pristojnega poročevalca. Po ugotovitvah za umik posamezne točke oziroma sprejetih odločitvah. Za razširitev dnevnega reda da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

 

 

20. člen

 

 

Predsednik nadzornega odbora po opravljeni razpravi oblikuje k posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje. Sejo  zaključi, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Predsednik nadzornega odbora lahko prekine sejo, kadar oceni, da ni več strokovnih in drugih pogojev za njeno nadaljevanje. Prekinjena seja se nadaljuje na dan, ki ga določi predsednik.

 

 

21. člen

 

 

Zapisnik seje nadzornega odbora vsebuje:

 

 

• zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in zaključka seje in morebiti prekinitve,

 

 

• evidenco prisotnih oziroma odsotnih članov nadzornega odbora in vabljenih na sejo

 

 

• ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red,

 

 

• poročilo o realizaciji sklepov in sklep o potrditvi zapisnika prejšnje seje,

 

 

• potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave,

 

 

• izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,

 

 

• morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih,

 

 

• sprejete sklepe nadzornega odbora

 

 

• druge uredbe, za katere se je nadzorni odbor odločil da se vnesejo v zapisnik.

 

 

Sprejeti zapisnik (z ustreznimi pripombami, če so sprejete) podpišeta predsednik odbora in delavec občinske uprave, ki je pisal zapisnik.

 

 

Seja nadzornega odbora se snema na magnetofonski trak.

 

 

22. člen

 

 

Dokumentirano gradivo nadzornega odbora mora vsebovati izvirnik in vsa gradiva, ki so bila predložena na sejo. Zapisniki in gradiva nadzornega odbora se po končanem mandatu arhivirajo na občini, do poteka mandata pa so arhivirani pri delavcu občinske uprave, zadolženemu za strokovna in administrativno tehnična opravila za nadzorni odbor.

 

 

23. člen

 

 

Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost in ekonomičnost postopka, opravi korespondenčno sejo. Primer, v kateri je mogoče sklicati korespondenčno sejo, so:

 

 

• odločanje o manj pomembnih spremembah in dopolnitvah tega poslovnika

 

 

• odločanje o skrajšanju rokov za pošiljanje vabil in materialov za posamezno sejo

 

 

• imenovanje izvedenca za posamezne zadeve

 

 

• popravki sprejetih sklepov nadzornega odbora, ki so formalne in ne vsebinske narave

 

 

• kadar gre za odločanje o nujni zadevi, pa ni mogoče sklicati seje odbora Korespondenčna seja lahko poteka po telefonu tako, da vsak član glasuje o predlaganem sklepu. O korespondenči seji, opravljeni po telefonu, se napiše zapisnik, ki ga potrdijo člani na naslednji redni seji.

 

 

Korespondenčna seja se lahko opravi tudi tako, da se gradivo in predlogi sklepov posredujejo članom po pošti ali po telefaxu. Člani takoj po prejemu gradiva izpolnjeno izjavo o glasovanju vrnejo pošiljatelju. O tako opravljeni korespondenčni seji se napiše zapisnik, ki ga člani nadzornega odbora potrdijo na naslednji redni seji. 

 

 

Sklepi sprejeti na korespondenčni seji so  veljavni, če je zanje glasovala večina članov nadzornega odbora.

 

 

V. POSTOPEK NADZORA

 

 

24. člen

 

 

Za izvedbo določenega opravila iz pristojnosti nadzornega odbora lahko odbor pooblasti posameznega člana oziroma v ta namen oblikovano delovno skupino.

 

 

25. člen

 

 

Nadzorni odbor opravlja nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb na podlagi letnega programa. Letni program sestavljajo redni, občasni, kontinuirani in periodični nadzori. V njem se lahko določijo pravne in druge osebe, pri katerih bo izveden nadzor, vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe posameznega nadzora.

 

 

Pri določanju letnega programa nadzorni odbor odloča tudi o morebitnih zahtevah po uvedbi nadzora, ki jih vloži župan ali občinski svet. Z letnim programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.

 

 

Vsak član nadzornega odbora lahko na seji predlaga, da nadzorni odbor sklepa o pričetku nadzorstva nad določeno nadzorovano osebo.

 

 

26. člen

 

 

Predsednik nadzornega odbora izda navodila za izvedbo nadzora nad poslovanjem pravne ali druge osebe .

 

 

Za vprašanja, ki se nanašajo na postopek nadzora, se smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.

 

 

27. člen

 

 

Za opravljanje posameznih strokovnih nalog nadzora lahko imenuje občinski svet na predlog nadzornega odbora izvedenca, če vrednost dela izvedenca presega 300.000,00 SIT, mora nadzorni odbor o tem pridobiti mnenje župana.

 

 

Pogodbo o opravljanju storitev sklene z izvedencem župan.

 

 

Nadzorovana oseba lahko vloži ugovor zoper izbiro izvedenca in predlaga drugega izvedenca izmed neodvisnih izvedencev. Ugovor mora biti vložen v osmih dneh po sprejemu sklepa iz prvega odstavka tega člena. O ugovoru odloči nadzorni odbor na prvi seji po vložitvi ugovora.

 

 

28. člen

 

 

Člani  nadzornega odbora ne smejo odločati o zahtevah, pri katerih so z odgovorno osebo ali predstavniki proračunskega porabnika v sorodstvenih  zvezah (zakonec, starši, otroci, bratje, sestre). Prav tako član nadzornega odbora ne more sodelovati in odločati v postopku nadzora, če je član organ upravljanja v javnem podjetju ali javnem zavodu, skladu, ki ga je ustanovila občina, društvo ali drugi organizaciji, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja pogodbeno dela za uporabnika proračunskih sredstev, pri katerem se opravlja nadzor, oziroma je takšna dela opravlja eno leto pred opravljanjem nadzora.

 

 

Razlog iz prejšnjega odstavka tega člena mora predsednik oziroma član nadzornega odbora takoj sporočiti nadzornemu odboru oziroma predsedniku odbora.

 

 

O izločitvi člana nadzornega odbora odloči predsednik, o izločitvi predsednika pa nadzorni odbor.

 

 

Izločitev člana ali predsednika nadzornega odbora lahko zahteva v posamezni zadevi tudi nadzorovana oseba. Zahteva za izločitev se vloži pri nadzornem odboru.

 

 

29. člen

 

 

Na podlagi letnega programa predsednik nadzornega odbora izda sklep o izvedbi nadzora. V sklepu se opredeli nadzorovana oseba, vsebina, obseg, kraj in čas nadzora.

 

 

Oseba na katero se nanaša sklep o izvedbi, lahko vloži ugovor v osmih dneh po vročitvi sklepa. Ugovor ne zadrži izvedbe nadzora. O ugovoru odloči nadzorni odbor v roki 30 dni po prejemu ugovora.

 

 

30. člen

 

 

Pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov, pregled prostorov, objektov in naprav, kakor tudi preverjanje pri stranki v postopku je treba opraviti tako, da se ugotovijo vsa dejstva in izberejo vsi dokazi, ki so pomembni za odločanje o postopku nadzora.

 

 

Dejanje je treba opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena.  Predstavnik nadzorovane osebe v postopku je lahko ves čas prisoten. O opravljenem pregledu so vodi zapisnik, ki ga podpišejo vse osebe navzoče pri pregledu.

 

 

31. člen

 

 

Ko pooblaščeni član nadzornega odbora ali delovna skupina, ki jo je imenoval nadzorni odbor, izvrši vsa dejanja, ki jih nalagajo navodila, sestavi predlog poročila o opravljenem nadzoru.

 

 

Predlog poročila mora vsebovati navedbo nadzorovane osebe, predmet nadzora, ugotovitve, ocene in mnenja o  poslovanju stranke v postopku ter morebitna priporočila in predloge ukrepov. Predlog poročila se vroči nadzorovani osebi, ki lahko v roku petnajstih dni od njegove vročitve poda pri nadzornem odboru ugovor.

 

 

Če nadzorovana oseba ne vloži ugovora, nadzorni odbor ugotovi, da je predlog poročila dokončen.

 

 

Prepozno vročen ugovor na predlog poročila ali ugovor, ki ga je vložila neopravičena oseba, se s sklepom zavrže.

 

 

32. člen

 

 

Če nadzorovana oseba pravočasno vloži pripombe na predlog poročila, se le-te upoštevajo pri pripravi dokončnega poročila, če so upravičene.

 

 

V postopku, če so vložene pripombe, odloča nadzorni odbor. Nadzorni odbor najprej presodi, ali je v predlogu poročila dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in ali je materialno pravo pravilno ugotovljeno.

 

 

Če je v predlogu poročila dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno ali če je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, nadzorni odbor presodi, če so sporne oziroma manjkajoče ugotovitve bistvene za oblikovanje mnenja o poslovanju stranke v postopku. Da je neka ugotovitev bistvena za oblikovanje mnenja o poslovanju stranke v postopku, se šteje tedaj, ko velja: če se ugotovitev ne upošteva, je mnenje drugačno, kot če se upošteva.

 

 

Če je dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljene spore ali manjkajoče ugotovitve pa so bistvene za oblikovanje mnenja, nadzorni odbor s sklepom zahteva dopolnitev predloga poročila. V takem primeru se v nadaljevanju postopka dopolnitev šteje za sestavni del predloga poročila.

 

 

Če je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno  in je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, nadzorni odbor presodi, če je mnenje v predlogu poročila ustrezno.

 

 

Če je v predlogu poročila dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, vendar spore ali manjkajoče ugotovitve niso bistvene za oblikovanje mnenja, nadzorni odbor presodi, če je mnenje v predlogu poročila ustrezno.

 

 

33. člen

 

 

Če nadzorni odbor presodi, da je v predlogu poročila mnenje o poslovanju nadzorovane osebe ustrezno, potrdi mnenje iz predloga poročila in izda dokončno poročilo.

 

 

Če nadzorni odbor presodi, da v predlogu poročila mnenje o poslovanju nadzorovane osebe ni ustrezno, oblikuje novo mnenje in izda dokončno poročilo. V dokončnem poročilu je treba odgovoriti na pripombe in navedbe nadzorovane osebe.

 

 

34. člen

 

 

Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu sveti in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.

 

 

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča o svojem delu občinskemu svetu.

 

 

VI. KONČNE DOLOČBE

 

 

35. člen

 

 

Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov nadzornega odbora; objavi se v Uradnem vestniku Zasavja.

 

 

36. člen

 

 

Spremembe tega poslovnika se spremenijo po enakem postopku kot poslovnik.

 

 

37. člen

 

 

Za vprašanje in zadeve delovanja nadzornega odbora, ki niso določena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila poslovnika Občinskega sveta občine Trbovlje, če niso v nasprotju s tem poslovnikom.

 

 

 

 

 

Št. 01503-9/99

 

 

Datum: 17.11.1999

 

 

 

 

 

PREDSEDNIK

 

 

NADZORNEGA ODBORA

 

 

OBČINE TRBOVLJE

 

 

Zdravko STRADAR

 

 

s.r.