Na podlagi 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrte točke 289. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), 21. in
29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 –
ZIUOOPE) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 23/07 – UPB, 49/10, 39/15 in 69/17) je Mestni svet
Mestne občine Murska Sobota na 27. redni seji dne 21. junija 2022
sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje KR2
»Za ogradi« v Krogu |
|
1. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za
stanovanjsko območje KR2 »Za ogradi« v Krogu, identifikacijska številka
2256 (v nadaljnjem besedilu OPPN), ki ga je izdelal ZEU družba za
načrtovanje in inženiring d. o. o. iz Murske Sobote, pod številko
OPPN-1/20. |
(2) Podlaga za izdelavo OPPN je Odlok o občinskem prostorskem načrtu
Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 63/14, 54/16, 67/16) (v
nadaljnjem besedilu: OPN). |
|
2. člen |
|
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del OPPN načrta vsebuje besedilo odloka, in sicer: |
– območje OPPN, |
– prostorska ureditev, ki se načrtuje z OPPN, |
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, |
– pogoji in merila za parcelacijo, |
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave, |
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– pogoji glede varovanje zdravja ljudi, |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev, |
– končna določila. |
(3) Grafični del OPPN načrta vsebuje naslednje grafične načrte: |
1) Izsek iz grafičnega dela OPN s
prikazom lege prostorske ureditve |
m 1:2000 |
2) Prikaz območja OPPN z obstoječim
parcelnim stanjem |
m 1:1000 |
3) Prikaz vplivov in povezav s
sosednjimi območji |
m 1:1000 |
4) Ureditvena situacija |
m 1:1000 |
5) Prikaz obstoječe gospodarske javne
infrastrukture z novo ureditvijo |
m 1:1000 |
6) Prikaz ureditev, potrebnih za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
m 1:1000 |
7) Prikaz nove parcelacije |
m 1:1000 |
|
3. člen |
|
(spremljajoče gradivo) |
|
Spremljajoče gradivo OPPN je: |
1) izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
2) prikaz stanja prostora, |
3) izhodišča, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
4) obrazložitev in utemeljitev akta, |
5) povzetek za javnost, |
6) odločba glede celovite presoje vplivov na okolje in |
7) elaborat ekonomike. |
|
2. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
4. člen |
|
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) Ureditveno območje zajema nepozidana stavbna zemljišča, ki ležijo na
vzhodni strani osrednjega dela naselja in so namenjena stanovanjski
gradnji. Območje OPPN zajema enoto urejanja prostora KR2 glede na OPN, z
oznako podrobnejše namenske rabe SS (stanovanjske površine). |
(2) Območje OPPN obsega površino v izmeri 41510,53 m² oziroma 4,15 ha in
zajema zemljišča s parcelnimi številkami 2153, 2154, 2161, 2163, 2168,
2169, 2176, 2180, 2181, 2182, 2183, 2184, 2444, 2445, 2446, 2447, 2448,
2450, 2451, 2452, 2453, 2454, 2455, 2456, 2457, 2458, 2459, 2628, 2629,
2630, 2631, 2632, 2633, 2634, 2635, 2636, 2637, 2638, 2639, 2640, 2641,
2642, 2643, vse k. o. Krog. Po dejanski rabi so kmetijske in travniške
površine. |
(3) Območje OPPN je v OPN predvideno za izdelavo občinskega podrobnega
prostorskega načrta. |
|
3. PROSTORSKA UREDITEV, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM
NAČRTOM |
|
5. člen |
|
(načrtovana prostorska ureditev) |
|
Z OPPN se načrtuje: |
– ureditev 44 gradbenih parcel za eno- ali dvostanovanjsko gradnjo, |
– gradnja novih in razširitev obstoječih dostopnih cest na obstoječo
občinsko cesto, |
– gradnja priključkov na kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in
telekomunikacijsko omrežje ter ostalih gradbenih inženirskih objektov
pod pogoji in zahtevami posameznega upravljavca. |
|
4. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
4.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
6. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja na nepozidanem delu vzhodno od osrednjega
dela naselja. Na severozahodni in jugozahodni strani je območje omejeno
z obstoječo pozidavo, na severovzhodnem in jugovzhodnem delu s
kmetijskimi zemljišči. |
(2) Območje OPPN leži na območju zelo redkih poplav (območje 500-letnih
poplav). Na območju OPPN se pojavljajo fluvialne oziroma rečne poplave
in pluvialne oziroma deževne poplave, ki so opredeljene na modelirani
opozorilni karti poplav za porečje reke Ledave. Drugih varstev in
omejitev na območju ni. |
(3) Predvidena prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na
okolje z vidika varstva pred požarom, zaščite okolja in drugega varstva. |
(4) Vplivno območje predvidenih ureditev je območje OPPN in koridorji
priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih
prometnih površinah. |
|
4.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
7. člen |
|
(rešitve načrtovanih objektov in površin) |
|
(1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na
podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in
gradnjo OPPN, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na
potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno
umeščanje v prostor. |
(2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v
kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za
projektiranje in gradnjo tega odloka. |
|
4.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
8. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
(1) Območje OPPN se razdeli na 44 novih zemljiških parcel namenjenih
gradnji stanovanjskih objektov s poslovnimi, trgovskimi ali storitvenimi
dejavnostmi ter na zemljiške parcele za grajeno javno dobro namenjene
gradnji prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti se ne smejo izvajati v
samostojnem objektu, temveč le v sklopu stanovanjskega objekta in ne
smejo presegati deleža stanovanjske namembnosti. |
(3) Kmetijska dejavnost se lahko izvaja le v primeru, da gre za
obstoječo vrsto kmetijske dejavnosti, vendar le do izgradnje gospodarske
javne infrastrukture in stanovanjskih stavb v neposredni bližini. |
|
9. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
Na območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del
na vseh vrstah objektov: |
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave), |
– rekonstrukcije objektov, |
– odstranitve objektov ali njihovih delov, |
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v okviru
opredeljenih dejavnosti v OPPN, |
– nadomestna gradnja, |
– legalizacija objekta, |
– vzdrževalna dela na objektih in vzdrževalna dela v javno korist. |
|
10. člen |
|
(vrste objektov glede na namen) |
|
(1) V skladu s predpisom o razvrščanju objektov je na območju OPPN
dovoljena gradnja objektov glede na namen: |
– 11 |
Stanovanjske stavbe: |
– 11100 |
enostanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in
vrstnih hiš), |
– 11210 |
dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš); |
– 12 |
Nestanovanjske stavbe pod pogojem, da njihov delež ne
presega deleža stanovanjske funkcije: |
– 122 |
poslovne in upravne stavbe |
– 12203 |
druge poslovne stavbe |
– 123 |
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– 12301 |
trgovske stavbe (samo butiki in prodajne galerije,
samostojne prodajalne), |
– 12304 |
stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen avtopralnic
in avtomehaničnih delavnic); |
– 124 |
stavbe za promet in izvajanje komunikacij: |
– 12420 |
garažne stavbe; |
– 127 |
druge nestanovanjske stavbe: |
– 12714 |
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (samo kot pomožni
oziroma pripadajoči objekt); |
– 12740 |
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo
nadstrešnice), |
– 21 |
Objekti prometne infrastrukture: |
– 211 |
ceste; |
– 22 |
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi (razen bazne postaje in telekomunikacijski stolpi); |
– 24 |
Drugi gradbeni inženirski objekti: |
– 24205 |
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje (samo ograje); |
– 32 |
Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. |
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je gradnja dvojčkov dopustna
le na zemljiških parcelah, ki so v grafičnem delu OPPN označene s
št. 19–42. |
(3) Obstoječe kmetijske objekte je dovoljeno rekonstruirati v obstoječi
namembnosti. |
|
11. člen |
|
(lega, velikosti in oblikovanje objektov) |
|
(1) Stanovanjske stavbe: |
– lega: obvezni odmiki so prikazani v grafičnem delu OPPN v ureditveni
situaciji z gradbeno linijo. Gradbena linija je črta, ki označuje
tlorisno projekcijo navpične ravnine, na katero mora biti postavljena
fasadna ravnina stavbe. Pri umestitvi objektov se morata upoštevati
obcestna in stranska gradbena linija. Faktor zazidanosti parcele mora
biti do 0,4. |
– Objekti št. 1–5 morajo biti najmanj 2,0 m odmaknjeni od parcelne meje
sosednjega zemljišča. |
– Objekti št. 6–15 morajo biti oddaljeni 8,0 m od parcelne meje
grajenega javnega dobra (najbolj izpostavljeni deli objekta). V primeru
še neodmerjene ceste pa od zunanjega roba načrtovane ceste, prikazane v
ureditveni situaciji. Ostali odmiki od parcelnih mej sosednjih zemljišč
morajo biti minimalno 2,0 m. |
– Objekti št. 16–42, ki imajo načrtovan dostop do parcele na jugozahodni
strani, morajo biti od parcelne meje grajenega javnega dobra odmaknjeni
8,0 m (najbolj izpostavljeni deli objekta), objekti, ki pa imajo dostop
do ceste na severovzhodni strani pa morajo biti od parcelne meje
grajenega javnega dobra odmaknjeni 6,0 m (najbolj izpostavljeni deli
objekta). V primeru še neodmerjene ceste pa od zunanjega roba načrtovane
ceste, prikazane v ureditveni situaciji. Ostali odmiki od parcelnih mej
sosednjih zemljišč morajo biti minimalno 2,0 m ali so definirani z
gradbeno linijo. |
– Objekta št. 43–44 morata biti oddaljena 3,5 m od parcelne meje
grajenega javnega dobra (najbolj izpostavljeni deli objekta). V primeru
še neodmerjene ceste pa od zunanjega roba načrtovane ceste, prikazane v
ureditveni situaciji. Ostali odmiki od parcelnih mej sosednjih zemljišč
morajo biti minimalno 2,0 m. |
– Na parceli s parc. št. 2628 in delih parcel s parc. št. 2631, 2632,
2633, 2635 in 2459 je možna gradnja znotraj površin za razvoj stavbe
označenih v grafičnem delu OPPN. Dopustna je gradnja dodatne
stanovanjske stavbe ob dodatni parcelaciji območja in upoštevanju vseh
pogojev. Minimalni odmik od dodatne parcelne meje znotraj površin za
razvoj stavbe mora biti 2,0 m. V primeru dodatne stanovanjske stavbe se
morajo upoštevati tudi dodatne gradbene linije. Dodatnih gradbenih linij
se ne upošteva v primeru dozidave oziroma prizidave obstoječega
objekta. |
– tlorisni gabarit: poljuben. |
– višinski gabariti: P+1 ali P+M. Objekti ne smejo biti podkleteni.
Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,50 m nad koto obstoječega
terena. |
– streha: dvokapne, enokapne in ravne strehe ter njihove kombinacije.
Dvokapne morajo imeti naklone od 30º do 45º. Dovoljene so tudi frčade. |
– fasada: poljubna. |
(2) Gradbeno inženirski objekti: |
– lega: na celotnem območju OPPN, |
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu, |
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do
objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se
primerno utrdi. |
(3) Pomožni in pripadajoči objekti: |
– lega: najmanj 2,0 m (najbolj izpostavljeni del objekta) od parcelne
meje sosednjega zemljišča. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča
lahko tudi manj, razen na mejo, ki meji na dostopno cesto. Ograja in
objekti do višine 0,5 m, se lahko gradijo na mejo sosednjega zemljišča,
razen na tisto, ki meji na cesto. |
– velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov morajo izpolnjevati
merila za nezahteven ali enostaven objekt. Višina ograje ob cesti je
lahko največ 1,20 m, ob notranjih in medsoseskih parcelnih mejah pa do
1,60 m. |
– streha: vsi tipi streh. |
– oblikovanje: poljubno. |
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v primeru gradnje dvojčkov
na zemljiških parcelah označenih s št. 19–42 pri umestitvi objektov
upošteva le obcestna gradbena linija, v primeru gradnje samostojnih hiš
pa obe gradbeni liniji. |
|
12. člen |
|
(ureditev in oblikovanje zunanjih površin) |
|
(1) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno
nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
(2) V okviru posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost
zagotovi zadostna parkirna mesta. |
|
5. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
|
13. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Predvidene parcele objektov so določene glede na potrebe in
lastnosti prostora, smiselno upoštevajoč obstoječo strukturo naselja in
dostopnost. |
(2) Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali
se bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza. |
(3) Parcelacija je vzporedna na nove dovozne poti. Vsaka samostojna
gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste ali z
individualnega zasebnega priključka. Priključki na javno cesto morajo
biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(4) Dovoljeno je združevanje parcel. Dovoljeno je tudi odstopanje novih
parcelnih mej za največ skupno 3 m, pod pogojem, da se s tem strinja
lastnik sosednje parcele. Regulacijski elementi (lega, odmiki …) se
prilagodijo novi parcelni meji. |
(5) Na zemljiških parcelah označenih s št. 16–18 je ne glede na prejšnji
odstavek dopustno odstopanje od južne parcelne meje za več kot 3 m, pod
pogojem, da se s tem strinja lastnik sosednje parcele. |
(6) Ne glede na prvi in četrti člen je v primeru gradnje dvojčkov
dopustno zemljiške parcele označene s št. 19–42 dodatno razparcelirati,
da bodo objekti imeli zagotovljeno lastno zemljiško parcelo in lasten
dostop in dovoz z javne ceste. |
(7) Na območju parcele s parc. št. 2628 in delih parcel s parc.
št. 2631, 2632, 2633, 2635 in 2459, kjer je območje gradnje določeno s
površino za razvoj stavbe je, v primeru gradnje ločenega stanovanjskega
objekta, dopustna dodatna parcelacija ob upoštevanju pogojev iz
10. člena (faktor zazidanosti, dodatne gradbene linije, minimalni odmiki
od sosednjih parcelnih mej). |
|
6. PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
14. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven
območja OPPN. |
(2) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno
infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem. |
(3) Točen potek tras se določi na podlagi posebne projektne
dokumentacije. |
(4) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno
načrtovano kapaciteto območja OPPN. |
|
15. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Na jugozahodnem delu območja poteka asfaltirana cesta (Murnova
ulica), na severovzhodnem pa makadamska poljska pot kot še
nekategoriziran krak Murske ulice, ki zagotavljata dostop do območja
urejanja za prebivalce. |
(2) Na obravnavanem območju se uredijo nove ceste, tako da se vsaki
parceli zagotovi dostop. |
(3) Dopustna so odstopanja od širine ceste prikazane v grafičnem delu
OPPN ob upoštevanju 36. člena tega odloka. |
(4) Pri predvidenih dostopnih cestah je potrebno upoštevati: |
– vso veljavno zakonodajo, |
– zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v
prometu, |
– upoštevati obstoječe in načrtovane komunalne vode, |
– preprečiti je potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z
utrjenih površin na javne ceste. |
|
16. člen |
|
(mirujoči promet) |
|
(1) Mirujoči promet je v območju predviden v garažah in na zunanjih
parkirnih površinah. |
(2) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti parkirna mesta
(v nadaljnjem besedilu: PM) ob upoštevanju naslednjih kriterijev: |
Namembnost objektov |
Število PM za motorni promet |
11100 – enostanovanjske stavbe
11210 – dvostanovanjske stavbe |
Dve (2) PM na enoto. |
12203 – druge poslovne stavbe |
Eno (1) PM na 100 m2 za zaposlene, za delo s
strankami
dodatnih 20–50 % PM. |
12301 – trgovske stavbe |
Eno (1) PM na 100 m2 za zaposlene in 2 PM za
stranke. |
12304 – stavbe za storitvene dejavnosti |
Eno (1) PM na 100 m2 za zaposlene in 2 PM za
stranke. |
|
17. člen |
|
(peš
in kolesarski promet) |
|
(1) V območju OPPN so predvidene pohodne površine za pešce. Pohodne
površine so širine 1,5 m. Na novi glavni povezavi, ki se navezuje na
Murnovo ulico so predvidene pohodne površine na obeh straneh ceste, na
ostalih pa le na eni strani. |
(2) Za kolesarski promet niso predvidene ločene prometne površine. |
|
18. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se
priključi na javno vodovodno omrežje pod pogoji upravljalca. |
(2) Vodovodno omrežje predvideno za stanovanjsko sosesko je možno
priključiti na primarni vodovod, ki poteka na zahodni in južni strani
predmetnega območja obdelave. Predvidijo se sekundarni vodi PE fi 110 in
PE fi 63. |
(3) Za vsak objekt je potrebno predvideti samostojni vodovodni
priključek, izveden z odcepitvijo iz predvidenega sekundarnega vodovoda,
in sicer 1 m v zemljišče parcele, ta mora biti na zemljišču zazidalne
parcele zaključen z vodomernim jaškom. |
(4) Na območju OPPN se izvede tudi hidrantno omrežje. Hidranti morajo
biti postavljeni na javnih površinah, da bodo vidni in enostavno
dostopni in hkrati zaščiteni pred morebitnimi poškodbami z vozili. |
|
19. člen |
|
(odvod padavinskih voda) |
|
(1) Padavinske vode s streh se po mehanskem čiščenju (peskolovi) prvotno
zbira v zbiralnikih deževnice, višek pa odvaja v ponikovalnice na lastni
parceli. |
(2) Odvajanje padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se
v največji možni meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne
plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih javnih utrjenih površin, kjer
obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev
olj v meteorno kanalizacijo. |
|
20. člen |
|
(odvod fekalnih voda) |
|
(1) Ob novih dovoznih cestah se uredi nova fekalna kanalizacija, ki se
naveže na obstoječo. Vsi fekalni kanali sekundarne kanalizacije morajo
potekati v območju javnih poti. |
(2) Vsi predvideni stanovanjski objekti na območju OPPN se morajo
priključiti na predvideno sekundarno fekalno kanalizacijo. Priključitev
je možna samo za vsak objekt posebej in samo preko kanalizacijskega
jaška, ki se mora za vsaj posamezni objekt predvideti 1 m znotraj
parcelne meje. |
(3) V fekalno kanalizacijo je prepovedano odvajati padavinske odpadne
vode. Eventualne tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi
ločeno ter pred odtokom v javno kanalizacijo prečistiti in obdelati do
stopnje, ki jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo. |
|
21. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi ter na podlagi strokovne podlage Ureditev EE omrežja na
območju OPPN za stanovanjsko območje KR2 »Za Ogradi« v Krogu,
št. 48/22-MS-SP, Elektro Maribor d. d. |
(2) Za izvedbo napajanja območja je potrebno zgraditi novo
transformatorsko postajo KROG MURNOVA na parc. št. 2445 in nov SN
kablovod za potrebe vključitve nove transformatorske postaje v obstoječe
srednjenapetostno omrežje. Do predvidenih gradbenih parcel se mora
izvesti nov nizkonapetostni razvod 0,4 kV. |
(3) Predvidene gradbene parcele št. 1–5 bodo napajani z električno
energijo iz obstoječe TP 20/0,4 kV KROG 2 (t-873). |
(4) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi
upravljavec v svojem soglasju. |
(5) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna
namestitev sončnih kolektorjev. Objekte se priključi na električno
omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. |
(6) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede
zemeljsko. Priključke elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki
elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm,
odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki
med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm. |
|
22. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) V neposredni bližini območja OPPN poteka distribucijsko plinovodno
omrežje z delovnim tlakom 23 mbar. Na južni strani po Murnovi ulici
poteka odsek P-7-PE125, zahodno po Murski ulici pa odsek P-9-PE180.
Vzporedno z njima pa poteka napajalni plinovod z delovnim tlakom do 4
bar. |
(2) Za energetsko oskrbo območja OPPN za ogrevanje z zemeljskim oziroma
v bodoče tudi z obnovljivim plinom se predvidi razširitev plinovodnega
omrežja s priključitvijo na obstoječe distribucijsko omrežje. Na južnem
delu območja se predvidi povezava na odsek P-7-PE125, na severnem pa
povezava na P-9-PE180. |
(3) Za načrtovane stavbe se izvede priključke na plinovodno omrežje.
Priključka na plinovodno omrežje ni treba izvesti le v primeru
izkoriščanja obnovljivih virov energije. |
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi upravljavec
plinovodnega omrežja. |
(5) Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno
obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi. Upoštevati se mora pravilnik o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do
vključno 16 bar. |
(6) Varovan pas distribucijskega sistema zemeljskega plina predstavlja
zemeljski pas, ki v širini 5 m poteka na vsako stran plinovoda, merjeno
od njegove osi. V pasu 2,5 m na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno
sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globljimi od 0,5 m. |
|
23. člen |
|
(telekomunikacije) |
|
(1) Za predvideno zazidavo je potrebno predvideti izgradnjo
telekomunikacijske kabelske kanalizacije in ustreznega
telekomunikacijskega omrežja (v nadaljevanju: TK). Pri vseh posegih v
prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno
pridobiti mnenje upravljalca k projektnim rešitvam. |
(2) Pred pričetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti
zakoličbo zemeljskega TK omrežja ter po potrebi naročiti eventualno
zaščito, prestavitev ali razširitev TK omrežja. Vsa dela v zvezi z
zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede upravljalec TK
omrežja. |
(3) Na območju predvidenih dostopnih cestah je v bankinah predviden TK
koridor (TK trase s TK jaški). Za dopolnitev TK omrežja je potrebno
pripraviti projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do
posameznih stavb po zemljišču, ki je v lasti investitorja, zgradi TK
kabelska kanalizacija. Izvedena TK kabelska kanalizacija mora omogočiti
upravljalcu možnost priklopa vseh objektov v sistem. |
(4) Za potrebe stanovanjskih parcel se mora sprojektirati: |
– do posamezne stavbe cev alk. fi 32 mm s prehodnim jaškom ob sami
stavbi in |
– v dovozni cesti enocevna oziroma dvocevna TK kanalizacija (cev alk. fi
63 mm) z ustreznimi TK jaški fi 60 cm in predvidenimi TK cevmi od
predvidenih TK jaškov na vsako parcelo. TK cev se mora zaključiti v
zelenici ali pomožnem TK jašku. |
(5) Prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe
investitorjev. |
|
24. člen |
|
(ravnanje s komunalnimi odpadki) |
|
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po
veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in
njivah za predelavo v kompost. |
(2) Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso
vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje
posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in
ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
|
25. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Javna razsvetljava se uredi v skladu s kriteriji in predpisi glede
osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja. Zunanje površine ob stavbah se osvetli z
interno razsvetljavo. |
|
7. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
26. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje, nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
8. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA
NARAVE |
|
27. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju OPPN in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s
posebnim režimom, to so zavarovana območja in območja predlagana za
zavarovanje, območja Natura 2000, naravne vrednote, območja pričakovanih
naravnih vrednot in ekološko pomembna območja. |
(2) Na območju OPPN ni območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
28. člen |
|
(varstvo vode in podtalnice) |
|
(1) V skladu s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko
trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na
podlagi vodnega soglasja. |
(2) Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni
kanalizacijski sistem. |
(3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne
poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem
voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot
in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v
projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in utemeljeno. |
|
29. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Odvod zraka iz sanitarnih prostorov je treba speljati nad strehe
objektov. |
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti
opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. |
(3) V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje. |
(4) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in
naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v
zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
|
9. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
30. člen |
|
(obramba) |
|
Na območju OPPN ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanja
dejavnosti obrambe. |
|
31. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Območje OPPN ni v erozivnem ali plazovitem območju, nahaja pa se na
območju zelo redkih poplav (območje 500-letnih poplav). Glede na
dopustne dejavnosti v območju OPPN ni verjetna možnost razlitja nevarnih
snovi. |
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100
[g]. |
|
32. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju OPPN mora biti urejeno v
skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. |
(2) Dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, delovne
in postavitvene površine za intervencijska vozila in gasilce morajo biti
urejeni v skladu z veljavnimi standardi in predpisi ali usklajeni z
lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s
standardi in predpisi. Do vseh objektov mora biti omogočen dostop
gasilskim vozilom. Delovne in postavitvene površine za intervencijska
vozila in gasilce se zagotovijo na prometnih površinah in manipulativnih
površinah ob objektih. |
(3) Na območju OPPN se zagotovi vire za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje. Zgradi se hidrantsko omrežje z ustreznim številom hidrantov za
zagotavljanje zadostne količine požarne vode v skladu s veljavnimi
standardi in predpisi. |
(4) Zagotoviti je treba zadostne odmike od mej parcel in med objekti ali
potrebne protipožarne ločitve ter pogoje za varen umik ljudi, živali in
premoženja. |
|
10. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI |
|
33. člen |
|
(varovanje zdravja) |
|
(1) Lega in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne
objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna
osončenost bivalnih prostorov vsaj: |
– dne 21. 12. najmanj 1 uro, |
– dne 21. 3. in 21. 9. najmanj 3 ure. |
(2) Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred
prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na
posamezni parceli in v stanovanjski enoti. |
Dopustna mejna raven hrupa: |
– II. območje: Lnoč = 45 (dBA), Ldvn = 55 (dBA). |
(3) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in
predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III.
stopnje varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju načrtovanih
objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni
hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. |
|
34. člen |
|
(tehnični pogoji gradnje objektov) |
|
(1) Pri gradnji in prenovi objektov se pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno
razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov pa zmanjšati
stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. |
(2) Pri tem se prednostno uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki
sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni
energetsko varčni sistemi). |
(3) Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
(4) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je
območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici
oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100
[g]. Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi
predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in
namembnostjo objekta. |
|
11. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
35. člen |
|
(etapnost) |
|
(1) Pred začetkom gradenj zahtevnih in manj zahtevnih objektov na
območju OPPN je potrebno v skladu s pogoji tega odloka izvesti
parcelacijo fazno ali v celoti. |
(2) Gradnja cestne in gospodarske javne infrastrukture se lahko gradi
fazno ob pogoju, da je upoštevana končna ureditev oziroma kapaciteta
območja. |
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko gradi pred
začetkom stanovanjskih objektov in cestne ter komunalne infrastrukture
ter nove parcelacije. Lega teh objektov mora upoštevati novo
parcelacijo, v kolikor le-ta še ne bo izvedena. |
(4) Časovna izvedba parcelacije in gradnje, kakor tudi zaporedje izvedbe
posamezne etape je odvisna od izkazanega interesa investitorjev. |
|
12. ODSTOPANJA |
|
36. člen |
|
(odstopanja) |
|
(1) Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna. |
(2) Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov
oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke,
okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in
ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. |
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami
morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja
prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja. |
(4) Dopustne so spremembe intervencijskih poti in površin v skladu s
tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev
urejanja prostora ter njihovim soglasjem. |
|
13. KONČNA DOLOČILA |
|
37. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
OPPN se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem občinskem organu
za urejanje prostora na sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska
Sobota. |
|
38. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
ID številka v zbirki PA: 2256 |
Št. 3505-0007/2019-37(740) |
Murska Sobota, dne 21. junija 2022 |
|
Podžupan |
Mestne občine Murska Sobota |
v začasnem opravljanju funkcije župana |
Zoran Hoblaj |