|
Na podlagi 12., 23. in 73. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03 – ZZK-1)
in 17. člena
Statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 12/04) je
Občinski svet Občine Kungota na 19. redni seji dne 7. 7. 2006 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem
lokacijskem načrtu za del ureditvenega naselja za Gradiško III |
|
|
I. UVODNA DOLOČILA |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za del
novega območja za poselitev Gradiška III. v Občini Kungota, ki ga je
izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica
7, Maribor, pod številko naloge 5026. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina odloka) |
|
|
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del ureditvenega
naselja za Gradiško III (v nadaljevanju odlok), določa: ureditveno
območje lokacijskega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor,
zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge
komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo, rešitve in
ukrepe za varstvo okolja, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, načrt parcelacije, etapnost izvedbe in tolerance,
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega lokacijskega načrta ter obveznosti investitorjev in
izvajalcev. |
|
|
Vsebine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v
kartografskem delu, ki je sestavni del tega odloka in je skupaj z
obveznimi prilogami na vpogled na sedežu Občine Kungota. |
|
|
Kartografski del odloka vsebuje: |
|
|
1 Načrt
namenske rabe prostora M 1:5 000 |
|
|
2 Načrt
parcelacije M 1:1 000 |
|
|
3 Načrt
umestitve načrtovane ureditve v prostor |
|
|
3/1
Ureditvena situacija M 1:1 000 |
|
|
3/2 Načrt
s prikazom lokacijskih pogojev in |
|
|
usmeritev za projektiranje M 1:1 000 |
|
|
3/3
Karakteristični prerezi M 1:1 000 |
|
|
3/4
Prometna ureditev M 1:500 |
|
|
3/4a
Shematski vzdolžni profil ceste A |
|
|
3/4b
Shematski vzdolžni profil ceste D |
|
|
3/4c
Shematski vzdolžni profil ceste E |
|
|
3/5
Situacija komunalne in energetske |
|
|
infrastrukture ter omrežja zvez M 1:1 000 |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE
OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
3. člen |
|
|
(ureditveno območje
občinskega lokacijskega načrta) |
|
|
Območje občinskega lokacijskega načrta leži v jugovzhodnem
delu naselja Gradiška. Razdeljeno je na dva dela. En del obsega 5,75 ha,
drugi del pa 0,55 ha. Velikost celotnega območja je cca 6,3 ha. |
|
|
Parcele oziroma deli parcel znotraj ureditvenega območja: |
|
|
333/1, 339/13, 339/14, 339/15, 339/17, 339/18, 340/1,
340/2, 341/2, 341/3, 345/1, 345/5, 345/8, 345/9, 345/10, 345/14, 347/1
(del), 347/10, 345/17, 345/18, 345/19, 350 (del), 353/1, 353/2, 353/3,
394/1, 394/2, 397/4 (del), 397/31 (del), 397/32 (del), 397/33 (del),
399/5 (del), 399/21 (del), 457/4, 457/6, 457/7, 457/8, 457/13, 459,
460/2, 460/4, 460/5, 460/6, 460/7, 460/8, 462/2 (del), 463/3 (del), vse
k.o. Gradiška. |
|
|
4. člen |
|
|
(funkcija območja) |
|
|
Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986–2000 in
družbenega plana Občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986–1990 za
območje Občine Kungota v letu 2003 (Uradni list RS, št. 81/04) je
predmetno območje opredeljeno kot: stavbna zemljišča v ureditvenem
območju za poselitev. |
|
|
Podrobnejša namenska raba je z občinskim lokacijskim
načrtom opredeljena kot parcele za namene stanovanjske gradnje z
možnostjo dopolnitvenih dejavnosti, ki bodo s skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
|
5. člen |
|
|
(vplivno območje) |
|
|
Na osnovi 5. člena 2. točke Pravilnika o vsebini, obliki
in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah
njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04), v nadaljevanju
Pravilnik, je znotraj meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega
načrta tudi skupno vplivno območje pričakovanih vplivov. To torej ne
sega izven meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta, ki
je določeno na osnovi 5. člena Pravilnika, v kolikor se bodo vsa
gradbena dela izvajala v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
6. člen |
|
|
Občinski lokacijski načrt za obravnavano območje
predvideva: |
|
|
– novogradnje stavb: izgradnjo 77 stanovanjskih stavb ter
večnamenske stavbe, |
|
|
– gradnjo garaž in nadstrešnic s tlorisno površino nad 30
m2, |
|
|
– postavitev transformatorske postaje, |
|
|
– rušitev objektov: za ureditev cest A in B, oziroma za
namene novogradnje ob cesti A, |
|
|
– ureditev odprtega prostora, |
|
|
– ureditev prometnih površin in |
|
|
– ureditev komunalne in energetske infrastrukture ter
omrežja zvez. |
|
|
Določa tudi pogoje glede gradnje enostavnih objektov. |
|
|
7. člen |
|
|
(enostanovanjske
stavbe) |
|
|
Enostanovanjske stavbe v strmini |
|
|
V strmejšem delu je načrtovanih 45 enostanovanjskih stavb: |
|
|
– Na vzhodnem delu (cesta A) je načrtovana večja
morfološka enota 24-ih stavb, katero bo sestavljalo 7 dvojčkov, 2
trojčka ter 4 samostojno stoječe hiše. |
|
|
– Ob cesti B je morfološka enota 8-ih atrijskih terasnih
hiš. |
|
|
– Ob cesti D je morfološka enota 8-ih atrijskih terasnih
hiš. Južno od nje se bo nahajala še ena samostojno stoječa stavba. |
|
|
– Na vzhodni strani, ob cesti E, je načrtovana morfološka
enota 4-ih enostanovanjskih samostojno stoječih hiš. |
|
|
Enostanovanjske stavbe v ravnini |
|
|
V ravninskem delu je načrtovanih 32 enostanovanjskih
stavb. Od tega bo 16 vrstni hiš organiziranih v skupine po 4 enote, 1
trojček ter 13 samostojno stoječih hiš. |
|
|
8. člen |
|
|
(večnamenska stavba) |
|
|
V centralnem delu, med lokalno cesto LC 310 080 in novo
cesto C, je predvidena večstanovanjska in večnamenska stavba s
centralnimi dejavnostmi v pritličju ter stanovanjsko funkcijo v
nadstropjih. Možne bodo tudi pisarniške dejavnosti v 1. nadstropju. |
|
|
9. člen |
|
|
(garaže, nadstrešnice) |
|
|
K vsaki stavbi se bo lahko postavila tudi samostojno
stoječa garaža oziroma nadstrešnica za največ 2 avtomobila. |
|
|
10. člen |
|
|
(transformatorska
postaja) |
|
|
Transformatorska postaja bo postavljena v bližini
večstanovanjske stavbe. |
|
|
11. člen |
|
|
(rušitve) |
|
|
Predvideni sta rušivi dveh pomožnih objektov in lope za
namene izgradnje novih cest A in B ter rušitev enega pomožnega objekta
za namene novogradnje. |
|
|
12. člen |
|
|
(odprti prostor) |
|
|
Površine, ki ne bodo pozidane s stavbami, cestami,
pločniki in parkirnimi prostori, se bodo uredile kot funkcionalna
zemljišča k posameznim stavbam ali vrstnim enotam. |
|
|
Na površinah okoli enostanovanjskih stavb bodo, poleg
dostopne tlakovane ploščadi pred stavbami, urejene še zelenice z
zasajenimi grmovnicami in drevjem, prostor za zbiranje odpadkov –
smetarniki, na »vrtni« strani terase in na določenih mestih tudi vmesne
poti do vrtov. |
|
|
Na površinah okoli večstanovanjske stavbe bodo urejene:
zelenica z zasajenim drevjem in grmovnicami, otroško igrišče, prostor za
stepanje preprog, prostor za smeti – ekološki otok, dostopne in
intervenčne poti, postavljene bodo klopi itd. |
|
|
13. člen |
|
|
(enostavni objekti) |
|
|
V ureditvenem območju je dopustna gradnja samo naslednjih
enostavnih objektov: |
|
|
– pomožnih objektov za lastne potrebe, |
|
|
– ograj, |
|
|
– pomožnih infrastrukturnih objektov, |
|
|
– začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in
drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh
priključkov, |
|
|
– spominskih obeležij, |
|
|
– urbane opreme ter |
|
|
izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo
negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in
premoženja. |
|
|
14. člen |
|
|
(javne površine) |
|
|
Javne površine, tj. prometne površine, so opisane v
naslednjem poglavju »Pogoji za prometno urejanje«. |
|
|
Lokacijski pogoji ter
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
|
15. člen |
|
|
Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz
grafičnih prilog št. 3/1 »Ureditvena situacija«, št. 3/2 »Načrt s
prikazom lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje« in št. 3/4
»Prometna ureditev«, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični
prilogi št. 3/2 »Načrt s prikazom lokacijskih pogojev in usmeritev za
projektiranje« in št. 3/3 »Karakteristični prerezi« in št. 3/4a, 3/4b,
3/4c »Shematski vzdolžni profil cest A, D, E«. |
|
|
16. člen |
|
|
(enostanovanjske
stavbe) |
|
|
Dopustne so spremembe namembnosti objektov za mirne
storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne bo presegala
zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju, in da bo velikost posamezne
gradbene parcele ustrezala normativnim pogojem za posamezne dejavnosti. |
|
|
Vsaj 20% gradbene parcele mora biti ozelenjene (neutrjena
površina). |
|
|
Oblikovanje stavb v morfoloških enotah bo enotno. |
|
|
Oblika tlorisa stavb je razvidna iz grafičnih prilog. |
|
|
Fasade bodo v beli barvi ali v zemeljskih barvnih tonih,
dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen. |
|
|
Enostanovanjske stavbe v strmini |
|
|
– Lega: razvidna iz grafičnih prilog. V projektni
dokumentaciji se, znotraj gradmenih meja, določi natančna pozicija
stavb. Pri izgradnji stavb v bolj strmih delih območja občinskega
lokacijskega načrta bo treba pred projektiranjem izvesti dodatne
geomehanske raziskave in izdelati dopolnilna geotehnična poročila
oziroma stabilnostne presoje. |
|
|
– Etažnost: Stavbe bodo pritlične, maksimalno
enonadstropne (K+P+1 ali K+P+M). Kletna etaža bo na eni strani odprta in
bo omogočala vhod/dostop na nižji del parcele, na drugi strani pa bo v
celoti vkopana, tako da bo omogočala v pritličju dostop na višji del
parcele. |
|
|
– Streha bo ravna, blaga enokapnica (naklon do 15%) ali
dvokapnica. Slednja ne bo mogoča pri atrijskih – terasnih hišah (ob
cesti B). Slemena dvo- in enokapnic oziroma smeri odvodnjavanja v
primeru enokapnic so razvidna iz grafičnih prilog. |
|
|
– Dostop: Priključke posameznih objektov na ceste v
strmini je treba izvesti posredno (preko priključnih cest A1 in A2),
oziroma jih oblikovati tako, da ne bo prišlo do prevračanja vozil
(prečni padci na priključkih ne smejo presegati 6%). |
|
|
Enostanovanjske stavbe v ravnini |
|
|
– Lega: razvidna iz grafičnih prilogah. V kolikor so
gradbene meje določene, bo mogoče stavbe premikati v njihovem okvirju. |
|
|
– Etažnost: Predvidena je etažnost max. P+1 ali P+M. |
|
|
– Streha bo ravna, blaga enokapnica (naklon do 15%) ali
dvokapnica. Slemena dvo- in enokapnic oziroma smeri odvodnjavanja v
primeru enokapnic so razvidna iz grafičnih prilog. |
|
|
– Dostop do stavb je zagotovljen s predvidenih obodnih
cest, oziroma skupnih priključkov, ki so navezani na obodne ceste
skladno z grafično prilogo. |
|
|
17. člen |
|
|
(večnamenska stavba) |
|
|
– Program: |
|
|
– V pritličju so predvidene centralne dejavnosti:
gostinstvo (gostilna, restavracija, točilnica), upravne in storitvene
dejavnosti (banka, pošta, zavarovalnica, pisarne, zdravstvena
ordinacija, lekarna), trgovina. |
|
|
– V nadstropjih je predvidena izgradnja 19. nastanitvenih
enot. V prvem nadstropju je namesto stanovanjskih enot možna nastanitev
pisarniških dejavnosti. |
|
|
– Etažnost: max. K+P+2+M. Pritličje bo imelo večjo višino,
ki jo narekuje specifična namembnost. |
|
|
– Tlorisni gabarit: |
|
|
– pritličja: 18m x 50m + 7,2m x 40m |
|
|
– nadstropji: 18m x 50m |
|
|
– mansarda: do 60% nadstropij. |
|
|
– Streha: ravna ali blaga eno- ali dvokapnica. Sleme bo
vzporedno z daljšo stranico. |
|
|
– Glavni dostop in uvoz v stavbo je predviden z vzhodne
strani preko parkirne ploščadi, ki je lahko navezana na cesti B in C.
Uvozna rampa za parkirna mesta v podzemni garaži je navezana na parkirno
ploščad. |
|
|
– Vhod v stanovanjski del stavbe (prvo in drugo nadstropje
in mansardo) je predviden z zahodne strani. |
|
|
– Glavno pročelje objekta bo vzhodna fasada. |
|
|
– Obdelava fasade bo v sodobnih materialih – beton,
steklo, jeklo … |
|
|
18. člen |
|
|
(garaže, nadstrešnice) |
|
|
Tlorisna površina: za 2 avtomobila. |
|
|
Odmik: |
|
|
– od meje sosednjih zemljišč najmanj 1,5 m; če je odmik
manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika
oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, |
|
|
– pri cestah z opredeljenim voziščem in obvoziščnimi
elementi najmanj 5.0 m od roba vozišča, pri cestah z določenim
koridorjem skupnih prometnih površin najmanj 1.0 m od roba koridorja
oziroma toliko, da je pred vrati garaže zagotovljeno 6.5 m manipulativne
površine. V to manipulativno površino je všteta tudi cesta kot skupna
prometna površina. |
|
|
Oblikovanje: |
|
|
– enotno v ulici |
|
|
– streha: ravna, blaga enokapnica ali dvokapnica. |
|
|
19. člen |
|
|
(odprti prostor) |
|
|
Zasebni vrtovi se bodo urejali skladno z željami in
zahtevami posameznikov vendar tako, da ne bodo motili sosedov. Izbor
materialov in rastlinskih vrst, ki lahko vplivajo na podobo celotnega
območja, se bo znotraj zasebnih površin podrejal ureditvi celote. |
|
|
Zelene površine, pripadajoče večstanovanjski stavbi, se
bodo horizontalno in vertikalno členile z vegetacijskimi prvinami in to
s tratnimi površinami, drevesi in grmovnicami. Prostor za zbiranje
odpadkov (ekološki otok) ob večstanovanjski stavbi bo pokrit z
nadstrešnico in ozelenjen. Načelno je ureditev prikazana na karti št.
3/1 »Ureditvena situacija«, natančneje pa bo v skladu z veljavno
zakonodajo določena v projektni dokumentaciji. |
|
|
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno
samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi
ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki
so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in
komunikacijskih ovir. |
|
|
20. člen |
|
|
(enostavni objekti) |
|
|
Enostavni objekti, določeni v 13. členu, se bodo
postavljali v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in
enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov, brez
gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04), v
nadaljevanju Pravilnikom. |
|
|
Posebna določila: |
|
|
– Oblikovanje bo enotno znotraj morfoloških enot. |
|
|
– Strehe: ravne ali blage enokapnice (naklon do 15°),
krite s pločevino ali steklom ali plastiko ali drugim ustreznim
materialom. |
|
|
– Postavitev enostavnih objektov ne bo smela segati v
območje preglednih trikotnikov na križiščih in priključkih cest. |
|
|
IV. ZASNOVE PROJEKTNIH
REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
|
|
Pogoji za prometno urejanje |
|
|
21. člen |
|
|
Za prometno navezavo nepozidanih zazidljivih zemljišč je
treba delno rekonstruirati obstoječe cestno omrežje oziroma ga dopolniti
z novimi cestami. |
|
|
Ker obstoječe ceste nimajo imen so v lokacijskem načrtu
ceste poimenovane z delovnimi imeni: cesta A, cesta A1, cesta A2, cesta
B, cesta C, cesta D in cesta E. |
|
|
22. člen |
|
|
(obstoječe ceste) |
|
|
Osnovno prometno navezavo območja občinskega lokacijskega
načrta zagotavlja obstoječa kategorizirana občinska cesta LC 310080
Pesnica–Sp. Kungota. Ta cesta leži na jugu zunaj območja lokacijskega
načrta. Na lokalno cesto je navezana cesta B s krajšimi dovozi do
obstoječih objektov. |
|
|
23. člen |
|
|
(predvidene ceste) |
|
|
Predvidene ceste zagotavljajo dovoze do zazidljivih
zemljišč. Ceste A, A1, A2, C in D skupaj z rekonstruirano cesto B
oblikujejo povezano cestno omrežje, ki tudi za krajše slepe odseke
omogoča obračanje vozil v križiščih. Kadar to ni možno so predvidena
obračališča. Izjema so predvidena cesta E in dva krajša cestna
priključka, ki niso povezani z ostalimi cestami in so navezane direktno
na lokalno cesto. Na cesti E je predvideno obračališče. |
|
|
Na centralnem območju lokacijskega načrta so cesta C in
krajša odseka ceste A in ceste B predvidene kot dvosmerne dvopasovne
ceste z voziščem širine 5.5 m in enostranskim pločnikom širine 1.5 m. |
|
|
Ostale ceste A1, A2, C, D in E ter preostala odseka cest A
in B so opredeljene kot skupne prometne površine za motorni in nemotorni
promet. Hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem in ne sme
presegati 30 km/h. |
|
|
Za ceste A1, A2, C, D, E in odseka ceste A in B je določen
cestni koridor širine 5.5 m, ki zagotavlja dovoz do posameznih parcel za
vozila lastnikov in intervencijska gasilska ter reševalna vozila.
Izbrano širino cestnega koridorja 5.5 m je možno na krajših odsekih
zaradi terenskih razmer oziroma obstoječe pozidanosti zožiti na 3.5 m,
zožitev pa označiti s prometno signalizacijo. |
|
|
V cestni koridor niso zajete eventualno potrebne površine
za nasipe in vkope oziroma postavitve opornih in podpornih zidov, ki so
lahko tudi deli ograj ob zazidljivih parcelah. Vključitev prečnega
profila cest v prostor je odvisna od izbranega načina ograjevanja parcel
in jo je treba izvesti na parcelah zunaj cestnega koridorja na podlagi
projektne dokumentacije. |
|
|
Z izgradnjo objektov, ki ležijo zahodno od predvidene
ceste D, je možno pričeti šele po izgradnji ceste D, na kateri je treba
zagotoviti priposestvovani dovoz do stanovanjskega objekta, ki leži
izven meje tega lokacijskega načrta. V primeru, da cesta D ne bo
kategorizirana kot javna cesta, je na njej treba zagotoviti nadomestno
služnost. |
|
|
Del ceste A, ceste A1, A2, D in E zagotavljajo prometno
dostopnost na območjih zelo zahtevne konfiguracije terena. Zanje so v
lokacijskem načrtu izdelani shematski vzdolžni profili, na podlagi
katerih je treba v projektni dokumentaciji določiti način navezave
dovozov objektov na obodne ceste. |
|
|
Za ceste v bolj strmih delih območja lokacijskega načrta
bo treba pred projektiranjem cest izvesti dodatne geomehanske raziskave
in izdelati dopolnilna geotehnična poročila oziroma stabilnostne
presoje. |
|
|
Ceste na območju lokacijskega načrta: ceste A, A1, A2, B,
C, D in E so skupne površine namenjene lastnikom zazidljivih parcel ob
njih. Skladno z veljavno zakonodajo jih je možno opredeliti kot
nekategorizirane ceste. |
|
|
Prikazana dograditev pločnika ob severnem robu lokalne
ceste Pesnica–Sp. Kungota ni predmet tega lokacijskega načrta. Na
območju kjer dograditev pločnika posega na privatne parcele, predstavlja
za te parcele le omejitev v prostoru, ki je določena skladno z
varovalnim pasom kategorizirane občinske ceste. |
|
|
24. člen |
|
|
(mirujoči promet) |
|
|
Skladno z veljavnim normativom je treba za posamezno
enodružinsko hišo urediti 2 PM (parkirni mesti) in 10% skupnega števila
PM za obiskovalce. Ta mesta je treba urediti na lastni parceli ali ob
predvidenih cestah, ki so v skupnem lastništvu. Na centralnem območju je
ob večnamenski stavbi treba urediti parkirna mesta (na parkirni
ploščadi, ob obodnih cestah in v podzemni garaži) Potrebno število teh
parkirnih mest je treba določiti v projektni dokumentaciji v odvisnosti
od predvidenih dejavnosti. Na parkirni površini ob večnamenski stavbi je
treba urediti parkirna mesta namenjena vozilom oseb z invalidskimi
vozički. Potrebno število teh parkirnih mest je treba določiti skladno z
veljavnimi normativi. |
|
|
25. člen |
|
|
(peš in kolesarski
promet) |
|
|
Pešcem so namenjeni pločniki in vse ceste, ki so v tem
lokacijskem načrtu opredeljene kot skupne prometne površine za motorni
in nemotorni promet. Kolesarski promet je speljan po voziščih
predvidenih cest in cestah, ki so opredeljene kot skupne prometne
površine. Ob večnamenski stavbi je treba postaviti stojala za kolesa.
Pri ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do javnih objektov je
treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika za projektiranje
objektov brez grajenih ovir. |
|
|
26. člen |
|
|
(promet zaradi dostave
in intervencije) |
|
|
Dostavnemu in intervencijskemu prometu so namenjene vse
ceste in priključki, ob večnamenski stavbi pa tudi predvidene ploščadi. |
|
|
|
|
|
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje |
|
|
27. člen |
|
|
(pogoji za komunalno
in energetsko urejanje) |
|
|
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno
dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in
energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne
horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska
določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu. |
|
|
Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med
vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m,
minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče
doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj). |
|
|
Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov
in naprav je razviden iz grafične priloge št. 3/6 »Situacija komunalne
in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«. |
|
|
28. člen |
|
|
(oskrba z vodo) |
|
|
Preko območja predvidenih stanovanjskih hiš poteka
obstoječ vodovodni cevovod TPE 110. |
|
|
Za varno vodooskrbo bo potrebno: |
|
|
– obstoječe vodovodno omrežje TPE DN 110 kvalitete je
potrebno zamenjati z PEHD DN 110 kvalitete. |
|
|
– V predvidenih dovoznih cestah k objektom je potrebno
zgraditi vodovodne cevovode PEHD DN 63, ki se navezujejo na obstoječ
oziroma predvidoma zamenjan vodovodni cevovod PEHD DN 110. |
|
|
Obvezno je upoštevanje določil Pravilnika o pitni vodi
(Uradni list RS, št. 19/04, 35/04), Zakona o nalezljivih boleznih
(Uradni list RS, št. 69/95) ter Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (MUV
št. 1/01, 27/01 in 30/03). |
|
|
29. člen |
|
|
(odvajanje onesnaženih
voda) |
|
|
Treba je ločeno zbirati komunalne odpadne vode in
padavinske vode. |
|
|
|
|
|
Komunalne vode |
|
|
Na obravnavanem območju še ni izgrajene javne
kanalizacije, zato je treba odpadno fekalno vodo odvajati v nepretočne
individualne greznice. |
|
|
Ko bo na obravnavanem območju izgrajena fekalna
kanlizacija bo treba nepretočne greznice preurediti v revizijske jaške.
Odpadno vodo bo treba preko fekalne kanalizacije voditi na čistilno
napravo, za katero se lokacija določi v projektni dokumentaciji. |
|
|
Čistilna naprava se bo urejala po Prostorskih ureditvenih
pogojih v Občini Kungota. |
|
|
Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po
njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je
upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije
in veljavni Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda. |
|
|
|
|
|
Padavinske vode |
|
|
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in
strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in
vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, naj se speljejo v
meteorno kanalizacijo. |
|
|
Na območju obdelave poteka jarek, ki ga bo treba na
določenih odsekih zaradi novo nastale ceste kanalizirati. V projektni
dokumentaciji je treba določiti potrebne premere cevi za novo nastalo
meteorno kanalizacijo, ki bo nadomestila obstoječi jarek. |
|
|
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih
površin je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj, iz katerih se
nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo. |
|
|
|
|
|
Zaledne vode |
|
|
Zaledne in precejne vode, ki se bodo stekale iz hribine
oziroma po hribini je treba voditi v kanaletnih odprtih jarkih do
odprtih jarkov oziroma meteorne kanalizacije. Za podpornimi stenami je
predvidena tudi vgradnja drenaže. |
|
|
30. člen |
|
|
(elektrooskrba, javna
razsvetljava) |
|
|
Za napajanje objektov z električno energijo je treba: |
|
|
– zgraditi novo transformatorsko postajo 20/04 kV |
|
|
– kablirati 20 kV daljnovodni odcep Gradiška 4 v katerega
se vključi nova TP |
|
|
– zgraditi ustrezni nizkonapetostni razvod od nove TP do
predvidenih objektov. |
|
|
Območje večnambnega objekta s parkirišči je treba primerno
osvetliti. |
|
|
Osvetlitev ostalega območja z javno razsvetljavo je
potrebna pod pogoji, ki veljajo za izvedbo tovrstne infrastrukture.
Napajanje javne razsvetljave bo izvedeno iz samostojnega priključka. |
|
|
31. člen |
|
|
(plinovod) |
|
|
Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja, možno pa
je ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom UNP iz rezervoarjev.
Rezervoarji za UNP morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih
mestih. |
|
|
V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oziroma
sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi, določenimi v
Pravilniku o utekočinjenemu naftnem plinu in dimenzioniran tako, da bo
možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski
plin, ko (če) bo na tem območju zgrajeno. |
|
|
32. člen |
|
|
(TK in KRS omrežje) |
|
|
Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje
je treba dograditi kanalizacijsko in kabelsko omrežje. Načrtovan objekt
se bo lahko vključil v TK omrežje ob glavni cesti na osnovi prostih
kapacitet obstoječe centrale, za kar je treba naročiti ustrezen projekt
priključitve. |
|
|
33. člen |
|
|
(ogrevanje) |
|
|
Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva:
zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje,
biomasa ipd. Rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na
vizualno neizpostavljenih mestih. Način skladiščenja tekočih naftnih
derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti
zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in
škodljive snovi. |
|
|
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni
dopustno. |
|
|
34. člen |
|
|
(odstranjevanje
odpadkov) |
|
|
Pri odlaganju odpadkov je treba dosledno upoštevati
določila veljavnih zakonov in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na
območju Občine Kungota. |
|
|
Pri vseh objektih je treba predvideti ustrezne prostore za
smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti
nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Odvoz opravlja
organizacija, ki je za to registrirana. |
|
|
Za ločeno zbiranje odpadkov je predviden ekološki otok ob
obračališču nove ceste. |
|
|
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VARSTVO OKOLJA |
|
|
35. člen |
|
|
Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki
jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na
okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino
okolja. |
|
|
V primeru lociranja dodatnih dejavnosti (ordinacija ipd.)
v stavbah, je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo. |
|
|
36. člen |
|
|
(zaščita pred hrupom) |
|
|
Glede na Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju
spada območje lokacijskega načrta v II. stopnjo varstva pred hrupom,
kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja
hrupa. |
|
|
Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja
zaščite pred hrupom. |
|
|
37. člen |
|
|
(zaščita pred
onesnaženjem zraka) |
|
|
V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z
ekstra lahkim kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom, biomaso in
podobnimi ekološko sprejemljivimi energenti. |
|
|
Potrebni ukrepi za zmanjšanje obremenitve okolja z
emisijami snovi so: |
|
|
– med izvajanjem gradbenih del je treba predvideti
namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih
dnevih zaradi zmanjšanja prašenja; |
|
|
– potrebno je redno servisiranje gradbenih strojev in
naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov. |
|
|
Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja
zaščite pred onesnaženjem zraka. |
|
|
38. člen |
|
|
(zaščita pred
onesnaževanjem podtalnice) |
|
|
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je
treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z
naslednjimi ukrepi: |
|
|
– projektna dokumentacija za graditev objekta mora
vsebovati elaborat ureditve gradbišča, ki določa način graditve in
organizacijo gradbišča tako, da graditev ne ogroža zalog pitne vode; |
|
|
– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo
nevarne spojine; |
|
|
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih
površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo
izpuščati v podtalje. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili
veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja,
goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco
o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču; |
|
|
– odvodnjavanje z vseh utrjenih površin mora biti urejeno
tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podatlje, dokler le-te
niso predhodno prečiščene (lovilec olj); |
|
|
– komunalne odpadne vode iz novih objektov je potrebno
voditi v individualne nepretočne greznice; |
|
|
– graditev novih in preureditev starih javnih cest mora
biti v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo glede zalog pitne
vode. |
|
|
Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja
podtalnice upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki obravnava varstvo
voda. |
|
|
39. člen |
|
|
(vodnogospodarske
ureditve) |
|
|
V skladu z 3. odstavkom 86. člena Zakona o vodah (Uradni
list RS, št. 67/02) je za celotno obravnavano območje Gradiška III
potrebno prikazati predvidene ukrepe varovanja pred visokimi vodami. |
|
|
40. člen |
|
|
(varovanje tal) |
|
|
Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo
odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih
površin. |
|
|
Parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu
prometu motornih vozil, je treba utrditi, tako, da so meteorne vode z
njih speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov,
lovilcev olj in goriv ter obdane z robniki. |
|
|
Na gradbišču je treba urediti sanitarije, garderobe in
umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in
podtalnice. Potrebno je namestiti prenosne sanitarije. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
41. člen |
|
|
(požarna varnost) |
|
|
Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je
treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred
požarom. |
|
|
Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in
premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega
predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive
tuje države. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant. |
|
|
V hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino
vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za
hidrantno omrežje za gašenje požarov. |
|
|
Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti
projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. |
|
|
Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi
smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno
varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali
tujih predpisov. |
|
|
Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod
požarnega inženirstva. Projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano
rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Pri
določanju odmikov je potrebno upoštevati tudi izbiro materialov. |
|
|
Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred požarom se za
podzemne garaže do izdaje slovenskega predpisa upošteva ustrezne
tehnične smernice primerljive tuje države. |
|
|
Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je
treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN
14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska
vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. |
|
|
Pri projektiranju je treba zagotoviti ukrepe za
preprečitev širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. |
|
|
Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje
objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se lahko načrtujejo v
skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. V
skladu s tem pravilnikom je za stanovanjske stavbe s prostornino do 3000
m3, če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, potrebna količina vode
za en požar 10 l/s. |
|
|
42. člen |
|
|
(zaščita pred erozijo) |
|
|
Za namene izgradnje in ureditve obravnavanega območja sta
bili izdelani geomehanični poročili: »Geotehnično mnenje o sestavi tal
in pogojih temeljenja novih objektov v sklopu predvidene individualne
stanovanjske soseske na parcelah štev. 460/2, 460/8 in 457/8 k.o.
Gradiška v Gradiški pri Pesnici« (izdelal Geokal d.o.o., št.
264-11/2004, decembra 2004) ter »Geotehnično poročilo o sestavi tal in
pogojih gradnje – temeljenja novih objektov v sklopu ureditevenega
območja naselja Gradiška III v naselju Gradiška pri Pesnici« (izdelal
Geokal d.o.o., št. 148-06/2005, avgusta 2005), ki sta kot priloga
sestavni del tega občinskega lokacijskega načrta. |
|
|
Potrebno je predvideti sanacijo vseh na novo odprtih ali z
dodatnimi posegi prizadetih površin, za katere je predvideti zadostno
utrditev, planiranje, zatravljanje, zaščitne mreže ipd., tako da se
preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru. |
|
|
VII. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
Načrt parcelacije je razviden iz grafične priloge št. 2
»Načrt parcelacije«. |
|
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA
LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
43. člen |
|
|
(etapnost) |
|
|
Občinski lokacijski načrt se lahko izvaja etapno. |
|
|
Lahko se gradijo stavbe, katerim izgrajeno prometno
omrežje in komunalna oprema omogoča priključitev. |
|
|
Z izgradnjo objektov, ki ležijo zahodno od predvidene
ceste D, je možno pričeti šele po izgradnji ceste D, na kateri je treba
zagotoviti priposestvovani dovoz do stanovanjskega objekta, ki leži
izven meje tega občinskega lokacijskega načrta. V primeru, da cesta D ne
bo kategorizirana kot javna cesta, je na njej treba zagotoviti
nadomestno služnost. |
|
|
Etapno izvajanje ne sme škodljivo vplivati na sosednja
zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. |
|
|
44. člen |
|
|
(tolerance glede
oblikovanja objektov) |
|
|
Enostanovanjske stavbe: V projektni dokumentaciji se lahko
določi drugačna oblika stavbnih gabaritov, vendar se bruto zazidalna
površina stavb lahko poveča za največ 20%. Hkrati faktor pozidanosti ne
sme presegati vrednosti 0,5. Zaradi strmega terena, nevarnosti erozije
oziroma visokih voda, se v projektni dokumentaciji na podlagi posveta z
geomehanikom določi natančna lokacija stavb (znotraj gradbenih mej). |
|
|
Na označenem območju A (karta 3/2 Načrt s prikazom
lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje) je na podlagi
projektne rešitve v primeru združitve gradbenih parcel mogoče tudi
združevanje gradbenih mas. Le-te pa se lahko izvede samo v okviru
določenih gradbenih mej in faktorja pozidanosti. |
|
|
V grafični prilogi prikazano garažo v podaljšku ceste E je
možno povečati v okviru gradbene meje, jo nadzidati (mansarda ali eno
nadstropje) ter spremeniti v enostanovanjsko stavbo. |
|
|
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z
navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v
skladu z določili tega odloka. |
|
|
Vse višinske kote se natančno določijo v projektni
dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno
vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov. |
|
|
Nulta kota objektov se natančno določi v projektni
dokumentaciji glede na niveleto nove stanovanjske ceste. |
|
|
45. člen |
|
|
(tolerance gradbenih
parcel) |
|
|
Natančni tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel
se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Možna so tudi odstopanja v fazi izvedbe zakoličenja na terenu, vendar
pod pogojem, da se ohrani koncept pozidave in v soglasju s posameznimi
nosilci urejanja prostora le v kolikor so njihovi vodi tangirani. |
|
|
V primeru drugačne projektne rešitve je možno tudi
združevanje parcel. |
|
|
46. člen |
|
|
(tolerance glede
prostih – odprtih površin) |
|
|
Površine okoli stavb je v projektni dokumentaciji možno
spremeniti tako, da se povečajo tlakovane dovozne površine, da se poveča
terasa na vrtni strani ipd. |
|
|
47. člen |
|
|
(tolerance glede
infrastrukturnih ureditev) |
|
|
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in
prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem občinskim
lokacijskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali
vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z
oblikovalskega, ekonomskega, gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega
vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati
negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele,
ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati
bivalnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. |
|
|
Pri odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s
pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu občinskemu
lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno
pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
|
|
48. člen |
|
|
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
|
|
Vsi lastniki zemljišč morajo na lastne stroške zgraditi
prometno, komunalno in energetsko infrastrukture ter le-to po pridobitvi
uporabnega dovoljenja predati Občini Kungota. Medsebojna razmerja med
investitorji oziroma lastniki zemljišč in občino Kungota se uredijo s
pogodbo o komunalnem opremljanju. |
|
|
Pred izvajanjem izkopov se je nujno posvetovati z
geomehanikom. |
|
|
Vsa zemeljska dela, izvedba temeljenja objektov in
površine, ki so predvidene za asfaltiranje se morajo izvajati pod
stalnim nadzorom geomehanika. Pri izgradnji stavb in cest v bolj strmih
delih območja občinskega lokacijskega načrta bo treba pred
projektiranjem le-teh izvesti dodatne geomehanske raziskave in izdelati
dopolnilna geotehnična poročila oziroma stabilnostne presoje. |
|
|
Za namene izgradnje in ureditve obravnavanega območja sta
bili izdelani geomehanični poročili, ki sta navedeni v točki 42. člen
(zaščita pred erozijo) ter sta sestavni del tega občinskega lokacijskega
načrta. |
|
|
IX. USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA
LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
49. člen |
|
|
V novem prostorskem izvedbenem aktu, ki bo urejal
predmetno območje po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega
načrta, naj se upoštevajo naslednje usmeritve za določitev meril in
pogojev – dopustna so: |
|
|
– investicijsko vzdrževalna dela na obstoječih objektih in
napravah; |
|
|
– gradnja enostavnih objektov, ki so opredeljeni v 13.
členu in so v skladu s pogoji določenimi v 20. členu tega odloka; |
|
|
– združevanja in razdruževanja stanovanj, pri čemer se ne
sme spreminjati zunanji izgled objekta in je potrebno tudi zagotoviti
predpisano število parkirnih mest za vsako stanovanje v stavbi; |
|
|
– združevanja gradbenih parcel. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
50. člen |
|
|
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti občinskega
lokacijskega načrta) |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na ureditvenem
območju iz 3. člena tega odloka veljati določila Prostorskih ureditvenih
pogojev v Občini Kungota (Uradni list RS, št. 89/03). |
|
|
51. člen |
|
|
(vpogled v občinski
lokacijski načrt) |
|
|
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na sedežu
Občine Kungota. |
|
|
52. člen |
|
|
(uveljavitev) |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
Št. 011-06/2006 |
|
|
Zg. Kungota, dne 7. julija 2006 |
|
|
Župan
Občine Kungota
Jožef Karner l.r. |
|
|
|