Na
podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13,
32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE) in 16. člena
Statuta Občine Komen(Uradni
list RS, št. 80/09, 39/14, 39/16) ter predloga Zavoda za varstvo
kulturne dediščine št. NG-0112-1/2021-O/O z dne 7. 7. 2021 je Občinski
svet Občine Komen na 6. redni seji dne 4. 10. 2023 sprejel |
|
O D L O K |
o razglasitvi cerkve sv. Antona Puščavnika v Škrbini, cerkve sv.
Petra v Gabrovici pri Komnu in cerkve Najdenja sv. Križa na Ivanjem
Gradu za kulturne spomenike lokalnega pomena |
|
1. člen |
|
Za
kulturne spomenike lokalnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik) se
razglasijo naslednje enote dediščine: |
EŠD |
4044 |
Ime enote: |
Škrbina – Cerkev sv. Antona Puščavnika |
Lokacija: |
Spomenik obsega nepremičnine: parcela
št. *1, k.o. Škrbina, stavba št. 241, k.o. Škrbina. |
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev: |
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za
spomenik, so:
– Impozanten, netipičen sakralni objekt je
lociran na robno območje naselja v neposredni bližini s
suhozidom ograjenimi njivami.
– Od starejše stavbe, ki se v virih prvič
omenja 1570, je verjetno ohranjena v zahodni steni ladje delno
zazidana zvončnica, zvonik z zahodnim delom cerkve je nastal v
17. stoletju, preostanek stavbe pa je bil v neoromanskem slogu
zgrajen med leti 1862–1863.
– Neoromanska cerkev s centralnim tlorisom
v obliki gršega križa predstavlja na Krasu izjemo, saj oblikovno
povsem odstopa od splošno razširjenega tipa podolžne ladje s
poligonalno zaključenim prezbiterijem. Izvirnost arhitekture v
širšem območju se kaže tudi v slogovni usmeritvi, saj se cerkve
zidane v neoromanskem slogu na Krasu pojavljajo šele po prvi
svetovni vojni.
– Cerkev ima ohranjeno kvalitetno baročno,
poznobaročno in mlajšo opremo: zakristijsko omaro iz leta 1749,
klasicistično klop z visokim naslonom, sliko sv. Lucije iz leta
1852, sliko Krščanske kreposti, leseno procesijsko razpelo,
kovinski procesijski križ, glavni baročni oltar sv. Antona
Puščavnika s sliko iz začetka 17. stoletja, lesena kipa sv.
Katarine Aleksandrijske in sv. Martina, del nekdanjega
tabernaklja vzidan v steno prezbiterija, krstni kamen s sliko
Krsta v Jordanu, kamnita baročna stranska oltarja z novejšima
kipoma Srca Jezusovega in Rožnovenske Matere Božje, steklen
lestenec, spovednici, klopi, misijonski križ, kamnite kropilnike
pod korom, kamnito napisno ploščo o posvetitvi cerkve leta 1865,
orgle, urni mehanizem in zvon. |
Varovane sestavine: |
Spomenik se razglasi z namenom, da se
zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo
naslednje varovane sestavine:
– Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim
gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno
konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade,
gradivom, barvo in strukturo fasade, |
|
likovnimi prvinami in fasadnimi detajli,
stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in
morebitnim še neodkritimi poslikavami.
– Notranjščina cerkve s funkcionalno
zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov
in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in
morebitnim še neodkritimi poslikavami.
– Od opreme se varuje: zakristijska omara,
klasicistična klop z visokim naslonom, slika sv. Lucije, slika
Krščanske kreposti, leseno procesijsko razpelo, kovinski
procesijski križ, glavni baročni oltar sv. Antona Puščavnika s
sliko iz začetka 17. stoletja, lesena kipa sv. Katarine
Aleksandrijske in sv. Martina, del nekdanjega tabernaklja vzidan
v steno prezbiterija, krstni kamen s sliko Krsta v Jordanu,
kamnita baročna stranska oltarja s kipi, steklen lestenec,
spovednici, klopi, misijonski križ, kamnite kropilnike pod
korom, kamnita napisna plošča o posvetitvi cerkve leta 1865,
orgle, urni mehanizem in zvon.
– Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in
ožji okolici. Varuje se kulturna krajina v neposredni bližini. |
Opis vplivnega območja: |
Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti
se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine:
parcele št. 1/1, 1/2, *5, *6, *7, *16/1, *16/2, *16/3, *21, *25,
*27, *29, *30, 1194, 1196/1, 1196/3, 1197, 1198, 1199/1, 1199/2,
1200, 1629/18 (severovzhodni del), 2042, 2043 (severni del),
k.o. Škrbina. |
Opis varstvenega režima za vplivno območje: |
– V vplivnem območju morajo biti vsi posegi
in raba podrejeni varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik.
– V vplivnem območju je potrebno obnovo
obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev
ostala prostorska in vizualna dominanta. |
EŠD |
3645 |
Ime enote: |
Gabrovica pri Komnu – Cerkev sv. Petra |
Lokacija: |
Spomenik obsega nepremičnine: parcele
št. 101/1, 101/2, k.o. Gabrovica, stavba št. 288, 226, k.o.
Gabrovica. |
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev: |
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za
spomenik, so:
– Zaradi svoje monumentalnosti in
izpostavljenosti objekt dominira v prostoru. Novejša pozidava se
sicer približuje cerkvi, a cezura še vedno obstaja, kar vzdržuje
historični prostorski kontekst.
– Cerkev se v virih prvič omenja 1570,
vendar je današnja stavba v osnovi iz 17. stoletja. Številne
letnice, vklesane na razne arhitekturne člene in opremo, dokaj
jasno determinirajo starost in razvoj objekta, od leta 1732
pozidanega zvonika, do predelav in povečav med leti 1780–1782.
– Cerkev ima ohranjeno prvotno kamnito
streho na prezbiteriju, ki predstavlja izjemen arhitekturni
element.
– Oblikovanost notranjščine cerkve kot
široke, z zrcalnim stropom s |
|
sosvodnicami krite dvorane, ki jih členijo
plitve, na zunaj neizstopajoče niše, med katerimi stojijo plitvi
pilastri z jonskimi kapiteli, je povzet po notranjščini bližnje
romarske Marijine cerkve v Obršljanu pri Komnu. Tip sakralnega
prostora, sicer značilen za slog beneškega poznobaročnega
klasicizma, ki se je razširil na območju nekdanje Goriške
škofije po drugi polovici 18. stoletja, kasneje pa po vsem
Krasu, Posočju in Vipavski dolini ter vztrajal do konca
19. stoletja, je razvil Giorgio Massari, na Goriškem pa ga je
razširil arhitekt Michele Bon s svojo delavnico.
– Cerkev ima ohranjeno sicer močno
preslikano poslikavo notranjščine in kvalitetno poznobaročno in
novejšo opremo: intarzirano zakristijsko omaro s klečalnikoma,
kamnit umivalnik z vklesano letnico 1620 v zakristiji,
poznobaročni veliki oltar sv. Petra, kamnito kustodijsko omarico
v steni prezbiterija, stranska kamnita poznobaročna oltarja v
pilastrskih nišah ladje, procesijsko razpelo in misijonski križ,
leseno spovednico, klopi, nišo za krstni kamen s poslikavo Krst
v Jordanu na steni pod korom, veliki lestenec v ladji, kamnita
kropilnika na slopih pod korom, križev pot Toneta Kralja, sliko
sv. Petra v prezbiteriju, orgle na koru in urni mehanizem v
zvoniku. |
Varovane sestavine: |
Spomenik se razglasi z namenom, da se
zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo
naslednje varovane sestavine:
– Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim
gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno
konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade,
gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in
fasadnimi detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s
prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami.
– Notranjščina cerkve s funkcionalno
zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov
in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in
morebitnim še neodkritimi poslikavami.
– Od opreme se varuje: intarzirana
zakristijska omara s klečalnikoma, kamnit umivalnik v
zakristiji, 3 oltarji s slikami in kipi, kamnita kustodijska
omarica v steni prezbiterija, procesijsko razpelo, misijonski
križ, spovednica, klopi, krstni kamen s poslikavo, veliki
lestenec v ladji, kamnita kropilnika, Kraljev križev pot, slika
sv. Petra v prezbiteriju, orgle, urni mehanizem.
– Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in
ožji okolici.
– Varuje se zasnova pokopališča, zlasti
zatravljene komunikacije, lokacijo križa, mrliško vežico in
mejni zid. |
Opis vplivnega območja: |
Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti
se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine:
parcele št. 88/2, 91/2, 92/1, 92/2, 93/2, 96, 97, 99/1, 99/2, |
|
100/1, 100/2, 100/3, 119/ (del severno od
cerkve), 1687/5, 1687/22 (vzhodni del), 1687/26 (južni cel mimo
cerkve), 1687/28 (severni del), k.o. Gabrovica. |
Opis varstvenega režima za vplivno območje: |
– V vplivnem območju morajo biti vsi posegi
in raba podrejeni varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik.
– V vplivnem območju je potrebno obnovo
obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev
ostala prostorska in vizualna dominanta.
– Za izvajanje redne pokopališke dejavnosti
kulturnovarstvenega soglasja ni potrebno pridobiti. |
|
EŠD |
3765 |
Ime enote: |
Ivanji Grad – Cerkev Najdenja sv. Križa |
Lokacija: |
Spomenik obsega nepremičnine: parcele
št. 17/2, 18, 22/2, 23/2, 23/3, k.o. Ivanji Grad, stavba št. 92,
k.o. Ivanji Grad. |
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev: |
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za
spomenik, so:
– Cerkev s pokopališčem je umeščena na
nekoliko dvignjenem platoju nad cesto, oddaljena od poselitve.
Znotraj vinogradniške krajine na robu gozda dominira v
prostoru.
– Cerkev se v virih prvič omenja 1570,
ohranjenih je več gotskih elementov, ki so vzidani v stavbo
oziroma se nahajajo v njeni neposredni bližini, vendar ni jasno
ali so bili ti deli preneseni z druge lokacije ali pa je tudi
sedanja cerkev v osnovi že gotska. Zagotovo je na tem mestu že
stala cerkev leta 1821.
– Oblikovanost notranjščine s pilastrsko
členitvijo sten, pilastrskimi nišami za stranske oltarje,
profiliranim vencem in s štukaturnimi okvirji okrašenim stropom,
kaže vpliv beneškega poznobaročnega klasicizma, kot ga vidimo
tudi v Komnu, le da v bolj poenostavljeni, skromnejši obliki.
– Na stropu prezbiterija je ohranjena
poslikava Clementa del Nerija iz leta 1904. Pod beleži na stenah
se na več mestih kažejo deli dekorativne poslikave, ki je
verjetno sočasna z Del Nerijevo.
– V cerkvi stojijo trije baročni oltarji
stebrnega tipa in nekaj druge kvalitetnejše opreme. |
Varovane sestavine: |
Spomenik se razglasi z namenom, da se
zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo
naslednje varovane sestavine:
– Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim
gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno
konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade,
gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in
fasadnimi detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s
prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami.
– Notranjščina cerkve s funkcionalno
zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov
in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in
morebitnim še neodkritimi poslikavami. |
|
– Od opreme se varuje: 3 oltarje s slikami
in kipi, procesijsko razpelo, klopi, kamnita kropilnika.
– Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in
ožji okolici.
– Varuje se pokopališče kot sestavni del
celote, križ, oblikovanost zidu z vogalnimi obeliski in kamnitim
portonom. |
Opis vplivnega območja: |
Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti
se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine:
parcele št. 16, 17/1, 22/1, 23/1, 26, 29, 30/1, 30/2, 30/4,
30/5, 36, 38, 41, 42, 51/1, 471/2, 472, 473, 475/3, 475/4,
475/5, 1244 (vzhodni del), k.o. Ivanji Grad. |
Opis varstvenega režima za vplivno območje: |
– V vplivnem območju morajo biti vsi posegi
in raba podrejeni varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik.
– Za izvajanje redne pokopališke dejavnosti
kulturnovarstvenega soglasja ni potrebno pridobiti. |
|
2. člen |
|
Za
spomenike velja splošni varstveni režim, ki določa: |
– celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika s tlorisnim in
višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno
konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade,
gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi
detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi
in morebitnimi še neodkritimi poslikavami, |
– celostno ohranjanje notranjščine cerkve s funkcionalno zasnovo in
oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali,
štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnimi še neodkritimi
poslikavami, |
– prepoved spreminjanja varovanih sestavin spomenika; v primeru okrnitve
spomenika ali njegovega varovanega dela je treba zagotoviti povrnitev v
prvotno stanje na stroške povzročitelja, |
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je
premestitev nujna zaradi fizične zaščite delov spomenika, |
– ohranjanje vedut na spomenik in iz spomenika na okolico, |
– prepoved gradnje ali postavljanja trajnih ali začasnih objektov na ali
ob cerkvi, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito
ohranjanje in predstavitev ter delovanje dediščine, |
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja
spomenika, namembnosti in pravic lastnika, |
– označitev spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali
posameznih delov kulturnega spomenika, |
– redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje izvirnih sestavin in
celotne arhitekture, |
– morebitno osvetljevanje mora biti racionalno ter okolju in spomeniku
prijazno, |
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik
ali njegovo celovito prenovo, |
– ob
posegih v tlake cerkve, pod obstoječe temelje ter ob posegih v zemljino
v neposredni okolici cerkve je potrebno opraviti arheološke raziskave, s
katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva ali arheološke ostaline
nadzorovano odstranijo. Arheološke raziskave obsegajo tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča, |
– v
primeru izjemnega odkritja, predvsem ostankov grajenih struktur, je
potrebno ostaline ohraniti ali prezentirati na mestu odkritja. |
|
3. člen |
|
Za
notranjo opremo velja splošni varstveni režim, ki določa: |
– ohranjanje notranje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in
neokrnjenosti (v barvi, legi, materiali, obliki, strukturi, velikosti), |
– dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje – restavriranje
izvirnih sestavin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme, |
– izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge
promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih
strokovnih služb. |
|
4. člen |
|
Lastniki spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti
omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop
ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne
njegove osnovne namembnosti. |
|
5. člen |
|
Za
vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne
določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje zavoda. |
|
6. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje
kulturne dediščine. |
|
7. člen |
|
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi
status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v 1. členu tega
odloka. |
Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje. |
|
8. člen |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0005/2022 |
Komen, dne 4. oktobra
2023 |
|
Župan |
Občine Komen |
mag. Erik Modic |