Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in
14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Metlika na 14. redni seji dne
10. 11. 2016 sprejel |
|
S T A T U T |
Občine Metlika |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(vsebina statuta in izrazi) |
(1) Ta statut določa območje Občine Metlika, njen status in simbole,
naloge občine, temeljna načela za organizacijo, delovanje, oblikovanje
in pristojnosti organov, ožje dele občine, neposredno sodelovanje
občanov pri odločanju v občini, premoženje in financiranje občine, njene
akte in druga vprašanja skupnega pomena v občini, za katere tako določa
zakon. |
(2) V tem statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki moškega spola so
uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2. člen |
(območje, ime in sedež občine) |
(1) Občina Metlika (v nadaljevanju občina) je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih krajevnih
skupnosti in mestne skupnosti z naselji: |
1. Krajevna skupnost Božakovo: Božakovo, Rakovec, Želebej. |
2. Krajevna skupnost Dobravice: Dolnje Dobravice, Geršiči, Gornje
Dobravice, Krivoglavice. |
3. Krajevna skupnost Drašiči: Drašiči, Kamenica, Krmačina, Vidošiči,
Železniki. |
4. Krajevna skupnost Grabrovec: Grabrovec. |
5. Krajevna skupnost Gradac: Gradac, Klošter, Okljuka. |
6. Krajevna skupnost Jugorje: Božič Vrh, Jugorje pri Metliki, Mačkovec
pri Suhorju, Sela pri Jugorju, Škemljevec. |
7. Krajevna skupnost Krasinec: Krasinec. |
8. Krajevna skupnost Lokvica: Dolnja Lokvica, Gornja Lokvica, Trnovec. |
9. Mestna skupnost Metlika: Metlika, Križevska vas. |
10. Krajevna skupnost Podzemelj: Boginja vas, Boršt, Grm pri Podzemlju,
Kapljišče, Mlake, Otok, Podzemelj, Prilozje, Primostek, Škrilje, Zemelj. |
11. Krajevna skupnost Radovica: Bojanja vas, Krašnji Vrh, Radoši,
Radovica. |
12. Krajevna skupnost Rosalnice: Čurile, Radoviči, Rosalnice, Svržaki. |
13. Krajevna skupnost Slamna vas: Boldraž, Slamna vas. |
14. Krajevna skupnost Suhor: Bereča vas, Brezovica pri Metliki, Bušinja
vas, Dole, Dolnji Suhor pri Metliki, Drage, Dragomlja vas, Gornji Suhor
pri Metliki, Hrast pri Jugorju, Malo Lešče, Ravnace. |
(2) Sedež občine je v Metliki, Mestni trg
24. |
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom, po
postopku, ki ga določa zakon. |
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
3. člen |
(naloge občine) |
(1) Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in
opravlja naloge določene z zakonom ter naloge, ki jih določi s splošnim
aktom občine na podlagi zakona. |
(2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz
državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora
država občini zagotoviti potrebna sredstva. |
|
4. člen |
(uradno glasilo občine) |
(1) Uradno glasilo občine je Uradni list Republike Slovenije. |
(2) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem listu Republike Slovenijein pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(3) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
(4) Splošni del proračuna se objavi v uradnem glasilu občine. Splošni in
posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov se objavijo na
spletni strani občine. |
|
5. člen |
(uresničevanje lokalne samouprave) |
(1) Občani občine so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju
občine. |
(2) Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko organov
občine ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih
organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(3) Na podlagi zakona ali odločitve organov občine se lahko v posamezne
oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče in osebe, ki so lastniki nepremičnin na območju občine. |
|
6. člen |
(grb, zastava, žig in praznik občine) |
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik. |
(2) Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa
odlok. |
(3) Občina ima žig okrogle oblike. Žig ima na zunanjem krogu na zgornji
polovici napis: Občina Metlika, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa
ima navedbo sedeža občine: Metlika, Mestni trg 24. V sredini žiga je grb
občine. Na žigih posameznih organov so v notranjem krogu še napisi:
Občinski svet, Nadzorni odbor, Občinska volilna komisija, Posebna
občinska volilna komisija. |
(4) Uporabo, hrambo in velikost žigov določi župan s sklepom. |
(5) Praznik občine je 26. novembra, v spomin na uničenje belogardistične
postojanke leta 1942 na Suhorju pri Metliki. |
(6) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje
občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in
nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
|
7. člen |
(ožji deli občine) |
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na
območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
mestna in krajevne skupnosti, ki so navedene v drugem členu tega
statuta. |
(2) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Mestna skupnost ima
status krajevne skupnosti. |
(3) S tem statutom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju
in pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo mestna in krajevne
skupnosti. |
(4) Mestna in krajevne skupnosti se lahko ustanovijo, ukinejo ali se
lahko spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine. Pobudo za
ustanovitev mestne ali krajevne skupnosti ali za spremembo njihovih
območij lahko da zbor krajanov ali 15 %volivcev posameznih območij v
občini, kjer naj bi bil ustanovljen ožji del občine. Pobudo za ukinitev
mestne ali krajevne skupnosti lahko da zbor krajanov ali 15 % volivcev s
tega območja. Pobuda volivcev se poda po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. Pobudo mora občinski svet
obvezno obravnavati. Statut se spremeni po prej na zboru krajanov ali
referendumu ugotovljeni volji prebivalcev mestne ali krajevne skupnosti
o imenu in območju nove mestne ali krajevne skupnosti. Sprememba
statuta, s katero se ustanovi ali ukine mestna ali krajevna skupnosti
oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku
mandata sveta ožjega dela občine. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
8. člen |
(naloge občine) |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom ali splošnim aktom občine, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge predpise občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema program razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
– pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
– ustanovi vzgojno izobraževalni zavod (javna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
– določa občinski program športa, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske ceste, ulice in javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema programe varnosti, |
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
9. člen |
(osebni podatki) |
(1) Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje
nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično,
evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu,
obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje. |
(2) Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne
podatke: |
– osebno ime, |
– naslov stalnega in začasnega prebivališča, |
– enotno matično številko občana, |
– datum in kraj rojstva oziroma datum smrti, |
– podatke o nepremičninah ter |
– druge osebne podatke v skladu z zakonom. |
(3) Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od
posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki
vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko
občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra
prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega
upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora
občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to
določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih
z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine mora biti v pisni ali
drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki. |
(4) Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc
brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne
uporabnike državnega proračuna. Podatke lahko občina pridobi brezplačno
v pisni obliki, na elektronskih pomnilniških medijih ali po elektronski
poti. |
(5) Pridobivanje osebnih podatkov po elektronski poti se občini odobri,
ko zagotovi tehnične pogoje in pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom
zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov. |
(6) Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti, v skladu
z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene
podatke fizičnim in pravnim osebam. |
|
III. ORGANIZACIJA OBČINE |
|
a. Skupne določbe |
|
10. člen |
(organi občine) |
(1) Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor. |
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni in neodvisni
občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi
predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Občina ima tudi
posebno občinsko volilno komisijo za volitve člana občinskega sveta –
predstavnika romske skupnosti. |
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom
občinskega sveta. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski
funkcionarji. |
(6) Če ni v zakonu ali v tem statutu določeno drugače, lahko organi
občine sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organov
občine. |
(7) Mandatna doba organov občine traja štiri (4) leta, razen če zakon
določa drugače. |
(8) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega
sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne
volitve ureja zakon. |
|
11. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine,
objavljanjem predlogov predpisov in drugih aktov občine, navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in
postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno-pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut,
poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. |
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v
dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih v skladu z zakonom. |
(5) Občina v skladu z veljavno zakonodajo zagotavlja dostop do
informacij javnega značaja. |
|
12. člen |
(občinska uprava) |
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom
in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava odloča v upravnih stvareh iz občinske pristojnosti
na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom,
s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. |
(4) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje
pa jo župan. |
(5) Direktorja občinske uprave, ki je za svoje delo odgovoren županu,
imenuje in razrešuje župan. |
|
b. Občinski svet |
|
13. člen |
(občinski svet) |
(1) Občinski svet občine šteje 19 članov, od tega se en član
sveta voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske
skupnosti. |
(2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki
ureja lokalne volitve. Osemnajst članov sveta se voli po proporcionalnem
načelu, en član sveta, ki se voli na podlagi posebne volilne pravice
pripadnikov romske skupnosti, pa se voli po večinskem načelu. |
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega sveta v
skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
14. člen |
(konstituiranje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega
sveta. |
(2) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20-tih
dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana
potreben drugi krog volitev pa najkasneje v 10-tih dneh po drugem krogu
volitev. |
(3) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat
prejšnjim članom občinskega sveta. Ko občinskemu svetu preneha mandat,
preneha tudi članstvo imenovanim predstavnikom občinskega sveta v vseh
občinskih organih. S konstituiranjem preneha tudi članstvo ostalih
članov odborov in komisij občinskega sveta. |
(4) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim
odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v
organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega
ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. |
|
15. člen |
(nepoklicnost in nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) |
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami
in delom določa zakon. |
(3) Glede poslovanja občine s pravnimi in fizičnimi osebami, ki so
povezane s funkcijo člana občinskega sveta, se upoštevajo določbe
zakona, ki ureja preprečevanje korupcije. |
(4) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
|
16. člen |
(pristojnosti občinskega sveta) |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
(2) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut. |
(3) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
1. sprejema statut občine, |
2. sprejema poslovnik občinskega sveta, |
3. sprejema odloke in druge občinske akte, |
4. sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, |
5. sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
6. v postopku sprejemanja občinskega proračuna sprejme letni načrt
ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem občine, |
7. sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave na predlog župana, |
8. razpisuje referendum, |
9. v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne
organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
10. potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskih funkcionarjev, |
11. imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in
odborov občinskega sveta, |
12. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede
izvrševanja odločitev občinskega sveta, |
13. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem
statutom, zakonom ali odlokom določeno drugače, |
14. ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ukinitev statusa javnega dobra
lokalnega pomena, na podlagi predhodno pridobljenega mnenja sveta mestne
ali krajevne skupnosti na območju katere se to javno dobro nahaja, |
15. ugotavlja izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev statusa javnega
dobra lokalnega pomena, |
16. odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
17. določa vrste lokalnih javnih služb in način njihovega izvajanja, |
18. ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom, |
19. daje soglasje ali mnenje k imenovanju direktorjev, ravnateljev in
drugih vodilnih oseb javnih zavodov, kolikor ni drugače določeno z
odlokom, ki ureja delovanje javnega zavoda, |
20. imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih
dobrin, člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter člane
drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
21. sprejme letni načrt na področju športa, kulture in socialnega
varstva, |
22. odloča o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski
organ, |
23. odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine. |
|
17. člen |
(seje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. |
(3) Župan predstavlja in sklicuje seje občinskega sveta v skladu z
določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno, nima pa pravice glasovanja. |
(4) Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega
pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje
občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je
nujen. |
(5) Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. |
(6) Če je župan zadržan ali odsoten vodi sejo podžupan. |
(7) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
(8) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh
potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan mora dati na
dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. |
(9) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu
pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo
podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje
in izvedbo seje. |
(10) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(11) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo
za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in
vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja
občinska uprava. |
(12) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda
in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega
sveta, podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
18. člen |
(pravice člana občinskega sveta) |
(1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej
občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega
sveta. |
(2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka
dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v
poslovniku občinskega sveta. |
(4) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(5) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
(6) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu in
članom občinskega sveta. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna
občila. |
|
19. člen |
(odločanje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina
njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet ali če tako zahteva najmanj ¼ članov občinskega sveta. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
20. člen |
(izvrševanje odločitev občinskega sveta) |
(1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan. |
(2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta. |
(3) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev
najmanj enkrat letno. |
|
21. člen |
(predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta) |
(1) Predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta ureja zakon. |
(2) V primeru predčasnega prenehanja mandata članu občinskega sveta,
temu preneha mandat tudi v vseh občinskih organih, v katere je bil
imenovan kot predstavnik občinskega sveta. |
|
22. člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
občinskega sveta občine ima pet članov, ki jih izmed svojih članov
imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet; |
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini; |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev; |
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznosti funkcionarjev; |
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
(3) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom
občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije. |
|
23. člen |
(stalna delovna telesa občinskega sveta) |
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
– odbor za družbene dejavnosti, |
– odbor za gospodarstvo, finance in premoženje, |
– odbor za kmetijstvo, |
– odbor za urejanje prostora in komunalo, |
– komisija za statut in poslovnik. |
(2) Vsak odbor in komisija iz prejšnjega odstavka ima pet članov, od
tega so najmanj trije člani občinskega sveta. Delovno telo občinskega
sveta vodi član občinskega sveta. |
|
24. člen |
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) |
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta,
obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu
svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
(4) Podrobneje določa način dela komisije in odborov občinskega sveta
poslovnik občinskega sveta. |
(5) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na obrazložen predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
predsednika in člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje
občinskega sveta. |
|
25. člen |
(ustanovitev občasnih delovnih teles) |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi njihovo sestavo in naloge. |
|
c. Župan |
|
26. člen |
(pristojnosti župana) |
(1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski
svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice
glasovanja. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
1. predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni
račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
2. izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
3. skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta ter za zakonitost dela občine, |
4. sklepa pravne posle o ravnanju s stvarnim premoženjem, |
5. potrjuje investicijske dokumente za občinske investicije, |
6. predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne
občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo
organizacijo občinske uprave, |
7. določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o
imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in
obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
8. imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa
skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
9. usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
10. vodi prireditveni odbor Vinske vigredi, |
11. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
27. člen |
(pristojnosti na področju zaščite in reševanja) |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
1. skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
2. imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
3. sprejme načrt zaščite in reševanja, |
4. vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
5. določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja, |
6. ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju
na območju občine, |
7. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
8. v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in
prizadetih prebivalcev, |
9. predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
28. člen |
(pristojnosti v primeru izrednih razmer) |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
29. člen |
(objave splošnih aktov) |
(1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. |
(2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa
proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj
po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajstih dni po sprejemu. |
(3) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
(4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
(5) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(6) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(7) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
30. člen |
(podžupan) |
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj 1
podžupana. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(2) Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta. |
(3) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana, obvesti župan
o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je
dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga. |
(4) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka,
podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti
ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
(5) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja
mandata župana, podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega
sveta. |
|
31. člen |
(nadomeščanje župana in podžupana) |
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
(3) Podžupan, ki ga določi župan, v primeru predčasnega prenehanja
mandata župana, začasno, do nastopa mandata novoizvoljenega župana,
opravlja funkcijo župana, razen če je župan razrešen. |
(4) Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo
župana kot tudi, če je župan razrešen, odloči občinski svet, kateri
izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. |
|
32. člen |
(komisije in drugi strokovni organi občine) |
(1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če
je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
d. Nadzorni odbor občine |
|
33. člen |
(nadzorni odbor občine) |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe
v občini, s pristojnostmi določenimi z zakonom. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov mestne
in krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
34. člen |
(imenovanje članov nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov, najkasneje v 45 dneh po svoji prvi
seji. |
(2) Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega
področja. |
|
35. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju članov
skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih
večina članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in
podpredsednika nadzornega odbora. |
|
36. člen |
(delovanje nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih,
postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje, koordinira izvajanje letnega programa dela in opravlja druge
naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.
Podpredsednik nadzornega odbora nadomešča predsednika v primeru njegove
odsotnosti. |
(3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga
sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega
odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v
uradnem glasilu občine. |
(4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa
opravlja na sedežih nadzorovanih oseb. |
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. |
|
37. člen |
(izločitev člana nadzornega odbora) |
(1) Član nadzornega odbora se mora takoj, ko izve za okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov
izločiti iz nadzora in odločanja na seji in o tem nemudoma pisno obvesti
predsednika in ostale člane nadzornega odbora. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni
partnerski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je
zakonska zveza, zunajzakonska skupnost ali registrirana istospolna
partnerska skupnost prenehala; |
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali
rejenec odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali
pooblaščenca nadzorovane osebe; |
– je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
|
38. člen |
(program dela nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki
vsebuje letni program dela in predlog finančnega načrta. Letni program
dela in njegove dopolnitve in spremembe nadzorni odbor objavi na
svetovnem spletu. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor
županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. |
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v letnem programu dela. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor,
ki ni vključen v letni program dela, mora najprej dopolniti program. |
(3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim
določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana
nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma
pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega
proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem,
pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu:
nadzorovana oseba). |
(4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega
programa dela, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta
nadzornega odbora. |
(5) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu
in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za
preteklo leto. |
(6) Dokončno poročilo o izvedenem nadzoru nadzorni odbor pošlje
nadzorovani osebi. V kolikor je nadzorovana oseba občina, se pošlje
dokončno poročilo županu. Nadzorni odbor dokončno poročilo, ki je bilo
izkazano vročeno nadzorovani osebi, objavi na svetovnem spletu. |
|
39. člen |
(predmet nadzora) |
(1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in
izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih
računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije
končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno,
učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov
občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma
stvarnim premoženjem. |
(2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s
katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih
uporabnikov občinskega proračuna. |
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati
pojasnila. Nadzorni odbor ne sme fotokopirati ali drugače razmnoževati
dokumentov, ki so predmet nadzora. |
|
40. člen |
(osnutek poročila nadzornega odbora) |
(1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je
določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik).
Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje
predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati
enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila
nadzorovane osebe. |
(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora
o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik
nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme ali zavrne
osnutek poročila o nadzoru. |
(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. Osnutek poročila podpiše
predsednik nadzornega odbora. |
(5) Osnutek poročila ni informacija javnega značaja. |
|
41. člen |
(odzivno poročilo) |
(1) Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od
prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe
(odzivno poročilo). |
(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako
posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi,
jih priloži odzivnemu poročilu. |
|
42. člen |
(vsebina poročila nadzornega odbora) |
(1) Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor
poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi. |
(2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z
zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora
občine, ki ga izda pristojni minister. |
(3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki
je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. |
(5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
pravilno in/ali smotrno. |
(6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali
neuspešno. |
(8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji
poslovanja nadzorovane osebe. |
(11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti
poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in
uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma
predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba
izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. |
|
43. člen |
(postopanje nadzornega odbora) |
(1) V priporočilih in predlogih mora nadzorni odbor določiti rok,
v katerem mora odgovorna oseba nadzorovanega organa poročati odboru o
njihovih izvajanjih oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne
upošteva. |
(2) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od
dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče
Republike Slovenije. |
(3) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
44. člen |
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
(2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
45. člen |
(javnost dela nadzornega odbora) |
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
(2) Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z objavo letnega
programa dela, sprememb programa dela in dokončnimi poročili, ki so
izkazano vročena nadzorovani osebi, kar je objavljeno na svetovnem
spletu. Nadzorni odbor posreduje županu in občinskemu svetu letno
poročilo o svojem delu, ki se uvrsti na sejo občinskega sveta in se tako
javno predstavi. |
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
(4) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o
nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki
jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot
razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo
javnega značaja. |
(5) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. |
(6) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
46. člen |
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. |
|
47. člen |
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta. |
|
e. Občinska uprava |
|
48. člen |
(ustanovitev) |
(1) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z
odlokom, s katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno
področje. |
(2) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali
z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske
uprave. Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom
o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
(3) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
(4) Podrobnejše delovanje občinske uprave določajo zakoni in drugi
predpisi. |
|
f. Drugi organi občine |
|
49. člen |
(drugi organi občine) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona, s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
50. člen |
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki
izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
51. člen |
(status mestne in krajevne skupnosti) |
(1) Mestna in krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v
okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno, v skladu s tem statutom.
Mestna in krajevne skupnosti ne morejo biti delodajalec. |
(2) Mestna in krajevne skupnosti nastopajo v pravnem prometu v svojem
imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklenejo brez soglasja
župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za
izvršitev proračuna, določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so
ti pravni posli, ki jih sklenejo mestna in krajevne skupnosti, veljavni
brez predhodnega soglasja župana. |
(3) Mestna in krajevne skupnosti odgovarjajo za svoje obveznosti z
denarnimi sredstvi, ki so jim zagotovljena za delovanje s proračunom
občine za posamezno proračunsko leto. Mestna in krajevne skupnosti za
svoje obveznosti ne morejo odgovarjati s premoženjem, ki jim ga prenese
občina v upravljanje. Občina odgovarja za obveznosti mestne in krajevnih
skupnosti subsidiarno. |
(4) Mestno oziroma krajevno skupnost zastopa predsednik sveta mestne
oziroma krajevne skupnosti. |
(5) Mestna in krajevne skupnosti imajo svoj žig. Velikost, uporabo in
hrambo žigov določi župan s sklepom. |
|
52. člen |
(naloge mestne in krajevnih skupnosti) |
(1) Mestna in krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz
pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce mestne in krajevne
skupnosti. Mestna in krajevne skupnosti praviloma samostojno: |
– upravljajo z lastnim premoženjem in s premoženjem občine, ki jim je
dano v uporabo ali upravljanje, |
– skrbijo za vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih javnih površin
na svojem območju, če ni z odlokom določeno drugače, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina, |
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi na svojem področju. |
(2) Mestna in krajevne skupnosti lahko skrbijo za urejenost pokopališč,
če ni z odlokom določeno drugače. |
(3) Mestna in krajevne skupnosti izvajajo svoje naloge v skladu s
področno zakonodajo in standardi, ki veljajo na posameznih področjih. |
(4) Naloge iz prvega in drugega odstavka tega člena se podrobneje
opredelijo z odlokom. |
|
53. člen |
(sodelovanje pri opravljanju nalog občine) |
Mestna skupnost in krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih
zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na
območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter
sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in
investicij v javno razsvetljavo ter sodelujejo pri nadzoru nad
opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja javnih služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in
vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem
sodelujejo, |
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.), |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija),
pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog, |
– dajejo mnenje k ukinitvi javnega dobra lokalnega pomena na njihovem
območju, |
– na področju družbenih dejavnosti sodelujejo s socialnimi službami,
vzgojno-varstvenimi, zdravstvenimi, kulturnimi in športnimi
organizacijami, organizirajo sosedsko pomoč in spodbujajo društveno
dejavnost, |
– dajejo pobude in predloge za uresničevanje drugih skupnih interesov
občanov v posamezni mestni oziroma krajevni skupnosti, |
– opravljajo druge naloge, ki jih določi občinski svet ali župan. |
|
54. člen |
(svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti) |
(1) Organ mestne skupnosti in krajevne skupnosti je svet, ki ga
izvolijo volivci s stalnim prebivališčem na območju mestne oziroma
krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
(2) Volitve članov sveta mestne skupnosti in krajevnih skupnosti se na
podlagi razpisa župana opravijo hkrati z volitvami članov občinskega
sveta. |
(3) Število članov sveta posamezne mestne oziroma krajevne skupnosti
določa odlok. |
(4) Funkcija člana sveta mestne in krajevne skupnosti je častna. |
|
55. člen |
(sklic prve seje sveta mestne in krajevnih skupnosti) |
(1) Prvo sejo sveta novo konstituirane mestne skupnosti in
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset (20) dni po izvolitvi
članov sveta mestne ali krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši
novoizvoljeni član sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta mestne skupnosti in krajevne
skupnosti skliče prejšnji predsednik sveta mestne oziroma krajevne
skupnosti najkasneje dvajset (20) dni po izvolitvi članov sveta mestne
ali krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši novoizvoljeni član
sveta. |
(3) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici
njegovih članov. |
(4) Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe
statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta. |
|
56. člen |
(predsednik in podpredsednik sveta mestne skupnosti in krajevne
skupnosti) |
(1) Svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti ima predsednika,
ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta mestne oziroma krajevne skupnosti. |
(2) Predsednik sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti predstavlja
in zastopa skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge
naloge, določene s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. |
(3) Svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti na predlog predsednika
izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja
naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
57. člen |
(seje sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti) |
(1) Svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti dela ter sprejema
svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino
glasov navzočih članov. |
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta skupnosti in
razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
(3) Predsednik sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti skliče svet
najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet mestne skupnosti oziroma krajevne
skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta
ali najmanj tretjina članov sveta mestne oziroma krajevne skupnosti. |
(4) Za delovanje sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti se
smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
58. člen |
(naloge sveta mestne skupnosti in krajevne skupnosti) |
(1) Svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti izvršuje naloge,
ki so v skladu s tem statutom naloge mestne oziroma krajevne skupnosti.
Svet tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje mestne oziroma krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter
oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– daje pobude za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
(2) Mnenja in stališča ter pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo
na predloge splošnih aktov občine, mora predlagatelj v postopku priprave
predloga za obravnavo na občinskem svetu obravnavati in občinskemu svetu
o tem pisno poročati. |
(3) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta mestne in krajevne
skupnosti niso pogoj za izvrševanja nalog občine, za katere so pristojni
občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če
ni s tem statutom ali odlokom določeno drugače. |
(4) Svet mestne skupnosti in krajevne skupnosti lahko za obravnavo
posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov mestne oziroma krajevne
skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo
določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
|
59. člen |
(premoženje mestne in krajevnih skupnosti) |
(1) Mestna in krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga
sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Mestna in krajevne skupnosti morajo s svojim premoženjem gospodariti
kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem
države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določbe zakona, ki ureja
javne finance, ki urejajo financiranje neposrednih uporabnikov
občinskega proračuna in določbe tega statuta. |
(3) Če mestna ali krajevnaskupnost preneha obstajati ali če ji preneha
pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na ožje
dele občin, ki nastanejo z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih ožjih
delov občine, če teh ni pa na občino. |
|
60. člen |
(financiranje mestne in krajevnihskupnosti) |
(1) Delovanje mestne in krajevnih skupnosti se financira iz
občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih
oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od
premoženja ožjega dela občine. |
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja mestne in
krajevnih skupnosti se določijo z odlokom. |
(3) Mestna in krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
(4) Prihodki in odhodki mestne in krajevnih skupnosti morajo biti zajeti
v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in
predlagajo njihovi sveti. Mestna in krajevne skupnosti so dolžne
pripraviti predlog finančnega načrta za naslednje leto v roku, ki ga za
vse proračunske uporabnike določi župan. |
(5) Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na
predlog župana občinski svet. |
(6) Občina ne prevzema finančnih obveznosti mestne in krajevnih
skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
(7) Za izvrševanje finančnega načrta mestne in krajevnih skupnosti je
odgovoren predsednik sveta mestne oziroma krajevne skupnosti. Mestna in
krajevne skupnosti lahko imajo svoje transakcijske račune. Sklep o
posebnem transakcijskem računu izda župan. |
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov mestne in krajevnih skupnosti se
uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in
določbe odloka o proračunu občine. |
(9) Finančno računovodske storitve in postopke za oddajo javnih naročil
po zakonu, ki ureja javno naročanje, za potrebe mestne in krajevnih
skupnosti in njihovih organov zagotavlja občinska uprava. |
|
61. člen |
(razpustitev sveta mestne in krajevne skupnosti) |
(1) Občinski svet lahko na pisno utemeljen in obrazložen predlog
župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta mestne ali
krajevne skupnosti ali zbora občanov mestne ali krajevne skupnosti
razpusti svet mestne in krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če se po najmanj trikratnem zaporednem sklicu svet mestne ali krajevne
skupnosti ne sestane na sklepčni seji, |
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali
če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna,
uporabljajo nenamensko. |
(2) Ob razpustitvi sveta mestne ali krajevne skupnosti občinski svet
razpiše predčasne volitve v svet mestne oziroma krajevne skupnosti. Do
izvolitve novih organov mestne oziroma krajevne skupnosti opravlja
naloge te skupnosti pooblaščenec, ki ga imenuje občinski svet. |
(3) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine mestno ali krajevno
skupnost, če ugotovi, da svet mestne ali krajevne skupnosti ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog mestne ali krajevne
skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
a. Zbor občanov |
|
62. člen |
(zbor občanov) |
(1) Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
63. člen |
(sklic zbora občanov) |
(1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na
lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta mestne ali
krajevneskupnosti. |
(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in
na spletni strani občine. |
|
64. člen |
(zahteva občanov za sklic zbora) |
(1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z
zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet
odstotkov volivcev tega dela. |
(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
|
65. člen |
(vodenje zbora občanov) |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan.
Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj
zbor vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
b. Referendum o splošnem aktu občine |
|
66. člen |
(referendum o splošnem aktu občine) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini, in če tako določa zakon ali statut občine.
Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj
100 volivcev v občini. |
(4) Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke
podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča. |
(5) Referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. |
|
c. Svetovalni referendum |
|
67. člen |
(svetovalni referendum) |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih
iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona o
lokalni samoupravi, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in
zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
d. Drugi referendumi |
|
68. člen |
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi
o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
zakona o lokalni samoupravi, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
|
e. Ljudska iniciativa |
|
69. člen |
(ljudska iniciativa) |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo
ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu
volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s
pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
70. člen |
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
71. člen |
(občinske javne službe) |
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z
zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z
zakonom, da jih zagotavlja občina. |
(2) Občina lahko na podlagi pooblastila zakona določi kot gospodarsko
javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz
njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje
gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
(3) Vrste javnih služb ter način in oblike izvajanja občinskih javnih
služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom. |
|
72. člen |
(izvajalci javnih služb) |
(1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo
občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju
pogojev, določenih z zakonom. |
(2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in
občinskim odlokom podeli koncesijo. |
(3) Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja dejavnosti javnih služb ustanovi skupno
pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
73. člen |
(premoženje občine) |
(1) Premoženje občine je finančno in stvarno premoženje v lasti občine.
Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni
papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe
v pravne osebe. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine. |
(2) Upravljanje in ravnanje s premoženjem občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določajo zakoni in predpisi, ki veljajo za
upravljanje in razpolaganje s stvarnim in finančnim premoženjem. |
(3) Neodplačna pridobitev premoženja je možna v skladu z zakonom. |
(4) O odtujitvi in pridobitvi premičnin in nepremičnin odloča občinski
svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin lahko odloča
tudi župan do vrednosti, ki jo določi občinski svet z odlokom. |
|
74. člen |
(proračun občine) |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po
postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v
sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
(5) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del ter načrt
razvojnih programov: |
– Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in
odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
– Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
– Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani
razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so
opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi
zakoni in drugimi predpisi. |
|
75. člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila določena z
zakonom, predpisi izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine
ali drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance,
izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce
občinske uprave. |
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju
proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje podatke in
informacije določene z zakonom. |
|
76. člen |
(odlok o proračunu občine) |
(1) Proračun občine in njegove spremembe sprejme občinski svet z
odlokom. |
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na
katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna
sprejme občinski svet z odlokom. |
(5) Rebalans proračuna predlaga župan, če med izvajanjem v proračunskem
letu ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme
občinski svet z odlokom. |
|
77. člen |
(začasno financiranje) |
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero
se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega
sprejetega proračuna in za iste programe. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog, s sklepom
občinskega sveta, podaljša še za tri mesece. |
|
78. člen |
(uporaba sredstev proračuna) |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
79. člen |
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod
pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo,
oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu. |
|
80. člen |
(zaključni račun proračuna) |
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi
župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu
svetu v sprejem. |
(2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
81. člen |
(zadolževanje občine) |
(1) Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki so
predvidene v občinskem proračunu, v skladu s pogoji, določenimi z
zakonom. |
(2) Obseg zadolžitev se določi v odloku o proračunu. |
|
82. člen |
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo,
samo če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski
svet. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, odloča
na predlog župana občinski svet. |
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali
javni zavod, o soglasju k zadolževanju in poroštvu odločajo občinski
sveti vseh občin ustanoviteljic. |
(4) Občine morajo o zadolževanju oseb javnega sektorja in izdajanju
poroštev po tem členu in zadolževanju po prejšnjem členu obveščati
ministrstvo, pristojno za finance, na način in v rokih, ki jih predpiše
minister, pristojen za finance. |
|
83. člen |
(finančno poslovanje občine) |
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru
občinske uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
84. člen |
(javno naročanje) |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
a. Splošni akti občine |
|
85. člen |
(splošni akti občine) |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine ter občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
86. člen |
(statut občine) |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski
svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom
občinskega sveta za sprejem odloka. |
|
87. člen |
(poslovnik občinskega sveta) |
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način
dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju
nalog iz pristojnosti občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
(2) Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu
sveti mestne in krajevnih skupnosti. |
|
88. člen |
(odlok občine) |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce
občinskih javnih služb in ureja druge zadeve, če je tako določeno z
zakonom. |
(2) Proračun občine, sprememba proračuna občine, rebalans proračuna in
zaključni račun proračuna se sprejemajo z odlokom. |
(3) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
89. člen |
(odredba) |
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
90. člen |
(pravilnik) |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
|
91. člen |
(navodilo) |
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
b. Posamični akti občine |
|
92. člen |
(posamični akti občine) |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti – odločbo ali sklepom – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
93. člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
94. člen |
(pooblastila v upravnih zadevah) |
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom
in predpisi izdanimi na podlagi zakona. |
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE |
|
95. člen |
(pravno varstvo) |
(1) Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine. |
(2) Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. |
(3) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne
akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z
dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi
občine. |
(4) Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervinent, če bi bile lahko v teh postopkih, oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
96. člen |
(mnenja o predlogih predpisov) |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
X. SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI OBČINAMI |
|
97. člen |
(medobčinsko sodelovanje) |
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi
in drugimi občinami in državo. |
(2) Občina lahko sodeluje tudi s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi
drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze in z njimi združuje
sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave,
javne sklade, javne zavode, javna podjetja ter druge organe in službe za
opravljanje skupnih zadev. |
(4) Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave
ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združuje v
združenja. |
|
98. člen |
(organ skupne občinske uprave) |
V aktu o ustanovitvi skupnega organa, ki ga je občina ustanovila skupaj
z drugimi občinami, se določijo njegove naloge, organizacija dela in
način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za
delo skupnega organa. |
|
99. člen |
(pobratene občine) |
(1) Občina Metlika je pobratena z občino Ronchi dei Legionari iz
Italije, občino Wagna iz Avstrije in občino Ozalj iz Hrvaške. |
(2) Zaradi negovanja in razvijanja prijateljskih in strokovnih vezi na
področju gospodarstva, športa, kulture, mladine in drugih področij
občina navezuje in ohranja stike z domačimi in tujimi občinami. |
|
XI. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA |
|
100. člen |
(financiranje mestne in krajevnih skupnosti) |
(1) Do 31. 12. 2017 se mestna skupnost in krajevne skupnosti financirajo
iz prispevka za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, iz deleža
sredstev občinskega proračuna, in sicer deleža povprečnine, lastnih
sredstev in drugih virov. |
(2) Odstotek sredstev zagotovljene porabe za financiranje mestne in
krajevnih skupnosti se določi za vsako leto posebej, ob pripravi
proračuna za naslednje leto. |
(3) Delež teh sredstev se za mestno in vsako krajevno skupnost določi na
naslednji način: |
določen % x povprečnina |
x |
število prebivalcev mestne oziroma krajevne skupnosti
|
število prebivalcev občine |
(4) Sredstva zbrana z vplačili nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča se v višini 70 % namenijo mestni oziroma krajevni skupnosti,
kjer so bila zbrana (in se prvenstveno uporabljajo za pridobivanje in
opremljanje gradbenih parcel in za investicije na področju komunalne
infrastrukture te mestne oziroma krajevne skupnosti). |
(5) Pripadajoča sredstva mestne oziroma krajevne skupnosti iz
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se zmanjšajo za strošek
električne energije v posamezni mestni oziroma krajevni skupnosti, ki se
krije neposredno iz občinskega proračuna. |
|
101. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine
Metlika(Uradni list RS, št. 14/09 in 38/10). |
(2) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Sklep o prazniku
Občine Metlika (Uradni list RS, št. 88/99). |
|
102. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 007-2/2016 |
Metlika, dne 10. novembra 2016 |
|
Župan |
Občine Metlika |
Darko Zevnik l.r. |
|