Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list/RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12), Občinskega prostorskega načrta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 40, z dne 23. 9. 2013, v nadaljevanju OPN) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo Slovenskih občin št. 25/12) je Občinski svet Občine Majšperk na 6.  redni seji dne 24.3.2015 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA  OBMOČJE JE1 – KAMNOLOM VUNDUŠEK

I.       Splošne določbe

1.    člen

(predmet odloka)

1. S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje JE1 – kamnolom Vundušek (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelala družba Umarh d.o.o., Ptuj, številka projekta 06/14. OPPN je bil izdelan na podlagi idejne zasnove “Rudarskega projekta za pridobitev koncesije- za izkoriščanje  mineralne surovine naravnega kamna- peščenjaka v kamnolomu Vundušek z izvedbo del in sanacijo”, ki jo je izdelal rudarski projektant Minervo Control d.o.o.,  Ljubljana, številka  projekta 02/2014-PB.

2. Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje:

- območje OPPN,

- arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

- etapnost izvedbe prostorske ureditve,

- rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

- rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,

- rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

- pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

- druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

II.      Opis načrtovane prostorske ureditve

2. člen

 (prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN)

OPPN bo določil prostorske pogoje in rešitev za učinkovito in usklajeno delovanje območja in pogoje za priključevanje na infrastrukturo. OPPN bo osnova za dovoljevanje in izvajanje posegov v prostor. Konkretno OPPN ureja umestitev pridobivalnega prostora kamnoloma Vundušek v prostor, njegovo priključevanje na infrastrukturo širšega območja ter zagotavljanje dostopa do zemljišč.

III.    Vsebina OPPN

3. člen

 (sestavni deli OPPN)

1.   Odlok s Prilogo 1

2.   Grafični del:

1.   Izsek iz kartografskega dela OPN Majšperk

M 1:5000

2.   Območje podrobnega načrta z obstoječim

M 1: 1000

3.   Prikaz  vplivov in povezav s sosednjimi območji                                     M 1: 5000

4.   Ureditvena situacija                                                                              M 1: 1000                                                               

5.   Prikaz poteka omrežij in priključevanja na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro                                                       M 1:1000

6.   Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

M 1:1000

7.   Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 

M 1:1000

8.   Načrt parcelacije

M 1:1000

3.   Priloge:

- Povzetek za javnost, 

- Obrazložitev in utemeljitev OPPN,

- Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora z analizo smernic,

- Strokovne podlage: Idejna zasnova rudarskega projekta za pridobitev koncesije- za izkoriščanje  mineralne surovine naravnega kamna- peščenjaka v kamnolomu Vundušek z izvedbo del in sanacijo ( izdelal rudarski projektant Minervo Control d.o.o.,  Ljubljana,  2014, št. projekta 02/2014-PB),

- Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN,

- Okoljsko poročilo (izdelal Ipsum, d.o.o., Domžale,  2014, št. projekta 289/14)

IV.     Umestitev načrtovane ureditve v prostor

4. člen

(ureditveno območje)

1. Ureditveno območje OPPN: Območje urejanja z OPPN  obsega območje zemljišč, ki so opredeljena kot  rudniški prostor. Rudniški prostor po zakonski definiciji obsega zemljišča, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin – pridobivalni prostor in pristopna zemljišča, ki so potrebna za pristop do pridobivalnega prostora in na katerih nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izkoriščanje mineralnih surovin. Pridelovalni prostor obsega  v celoti zemljišči parcel s parcelnimi številkami 46 in 47/1 ter dela zemljišč parcel 45/1 in 797,  vse k.o. Bolfenk.  Velikost območja je 14.390,80 m². Kot pristopno zemljišče kamnoloma Vundušek za zagotavljanje nemotenega dostopa do pridobivalnega prostora se smatra zemljišče na delu parcele št. 797, ki ima skupno površino 28.383 m², 2 % njene površine ali 567,7 m² pa je opredeljeno kot površina nadzemnega pridobivalnega prostora. Parcela je pravzaprav koridor lokalne ceste, ki pa v naravi poteka pretežno izven nje in je v lasti in upravljanju Občine Majšperk, s katero mora investitor skleniti ustrezni pravni posel za njeno uporabo. Rudniški prostor tako skupaj obsega površino pridobivalnega prostora in pristopnega zemljišča, kar skupaj nanese 14.390,8 m² + 567,7 m² = 14.958,5 m².

2. Opis meje pridobivalnega prostora: Meja predlaganega pridobivalnega prostora kamnoloma Vundušek poteka:

- na vzhodu od tromeje parcel 45/1, 37/1 in 797 po zahodni meji parcele 45/1 do tromeje parcel 45/1, 797 in 107/3;

- na jugu nato poteka od zgoraj navedene tromeje parcel po južni meji parcele 45/1 do tromeje parcel 45/1, 47/1 in 107/3, nato dalje po jugovzhodni meji parcele 47/1 do stične točke mej parcel 47/1, 107/2, 107/3 in 55, nato dalje po južni meji parcele 47/1 do meje  s parcelo 45/1, naprej pa spet po južni meji parcele 45/1 do točke št. 1;

- na zahodu meja pridobivalnega prostora preseka parcelo 45/1 z linijo med točkama št. 1 in št. 2;

- na severni strani meja poteka od točke 2 po severni meji parcele 45/1 do tromeje parcel 45/1, 37/1 in 797, kjer se naveže na vzhodno mejo prostora, s čimer se poligon oziroma obod predvidenega pridobivalnega prostora kamnoloma Vundušek zaključi.

3. Predlagani pridobivalni prostor kamnoloma Vundušek zajema zemljišča katastrskih parcel št. 46 in 47/1 v celoti in del parcele 45/1, k.o. Bolfenk, katerih površina znaša (po podatkih iz uradnih evidenc – PISO z dne 02.06.2014):

Meja pridobivalnega prostora poteka po zunanjih parcelnih mejah naštetih parcel, razen med v spodnji tabeli navedenimi točkami 10, 11  in 12 s koordinatami v Gauss – Krügerjevem koordinatnem sistemu, ki opredeljujeta vzhodni del parcele 45/1 kot del pridobivalnega prostora.

Tabela:   Mejne točke poligona, ki opredeljuje pridobivalni prostor v  Gauss – Krügerjevem koordinatnem sistemu:

Vir podatkov: vektorski sloj Podrobna namenska raba prostora (OPN Majšperk, 2013)

5. člen

(obstoječe razmere)

1. Območje obdelave nahajališča naravnega kamna – peščenjaka Vundušek se nahaja v občini Majšperk, k.o. Bolfenk, v dolini  na levem bregu istoimenskega potoka Vundušek. Na južni strani predvidenega pridobivalnega prostora je grapa, kjer se občasno pojavlja  vodotok brez imena, ki se izliva v potok Vundušek. Locirano je v gozdnatem pobočju z nagibom med 25° in 30°v smeri severozahoda, med kotama + 265 m in + 340 m n.m.v.

2. Ob vzhodnem robu kamnoloma po dolini navzgor poteka lokalna občinska asfaltna cesta LC 240081 proti Sv. Bolfenku.  Razdalja do odcepa z asfaltirane ceste Vabča vas – Naraplje v zaselku Poluče znaša 1500 m.

3. Na območju predvidenega kamnoloma Vundušek se je v preteklosti že pridobival naravni kamen. Zato je na lokaciji že v preteklosti nastal manjši plato in nad njim odprta stena, ki kaže osnovno strukturo plasti peščenjaka. V območje kamnoloma vodi krajša nekategorizirana gozdna cesta, ki bo lahko služila za začasen dostop do predvidenih višjih etaž kamnoloma, trenutno je izdelana do kote približno + 295 m.

4. Obravnavano območje je v OPN Majšperk opredeljeno kot območje urejanja mineralnih surovin – kamnolom Vundušek« z oznako EUP JE1.  Osnova za izdelavo in sprejem OPPN za to območje je opredelitev v OPN. Pri izdelavi OPPN so upoštevane usmeritve iz OPN.

5. S celotnim območjem sovpada posebno varstveno območje Natura 2000 (Ime območja: Boč-Haloze- Donačka, ID območja: SI3000118, ime skupine: POO, pPOO in ekološko pomembno, območje (Ime območja: Boč- Haloze- Donačka Gora, ID območja: 41600).

Vzhodno ob območju OPPN se nahaja naravna vrednota potok Vundušek (Evid. št.: 7265, zvrst: zool, ekos, hidr, pomen: lokalni).

6. Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine.

7. Na območju ni vodovarstvenih območij.

8. Na območju obdelave  ni  obstoječih stanovanjskih objektov.

6. člen

 (planska in urbanistična podlaga)

Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list/RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12) ter sprejeti odlok o OPN Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 40, z dne 23.9. 2013) kot nadrejeni prostorski akt, ki v 46. členu pod zaporedno številko navaja enoto urejanja prostora »Območje urejanja mineralnih surovin – kamnolom Vundušek« z oznako EUP JE1.

7. člen

(dovoljena namembnost objektov)

Namembnost območja je skladna z določili sprejetega OPN in sklepa županje o pripravi OPPN. Območje je namenjeno pridobivanju naravnega kamna – peščenjaka, dovoljena je  postavitev pomožnih objektov (kontejner za administracijo, priročno skladišče, garderoba za zaposlene in prostor za umik v slučaju slabega vremena) in kemičnega stranišča za zaposlene.  V sklopu kamnoloma bo na osnovnem platoju urejena ploščad, ki bo namenjena parkiranju delovnih strojev in pretakanju goriva. Lokacija ploščadi je na osnovnem platoju kamnoloma ob dostopni poti v kamnolom.

8. člen

(vrste prostorskih ureditev in objektov na območju OPPN)

Na območju OPPN je dovoljena :

- ureditev teras za izkoriščanje mineralnih surovin v skladu z drugimi določili tega odloka, 

- gradnja predvidenih utrjenih površin. Na  platoju bo urejena ploščad, ki bo namenjena parkiranju delovnih strojev in pretakanju goriva.(vodo in olje neprepustna betonska ploščad s primernim lovilcem olj ),

- gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov,

- gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij,

- gradnja gradbeno inženirskih objektov za varstvo pred naravnimi nesrečami.

9. člen

(zasnova urbanistične ureditve območja s pogoji za oblikovanje)

1. Programska izhodišča

- geološke razmere širšega in ožjega območja kamnoloma Vundušek: Tako imenovani »Vunduški peščenjak« je srednje miocenske helvetijske starosti. Ozemlje, kjer izdanja, pripada zahodnim Halozam, in ga uvrščamo v Južne Karavanke, ki se preko Boča nadaljujejo v Haloško antiklinalo, tu in tam z manjšimi gubami in prelomi. Ta je na podlagi dosegljivih dosedanjih geoloških podatkov, opredeljena kot naravni kamen, siv, zelenkasto siv do olivno siv drobnozrnat kremenov peščenjak, ki ga sestavljajo kremen, sljuda in drobci dolomita, magmatskih in metamorfnih kamnin.

- ocena uporabnosti naravnega kamna – peščenjaka: Omenjeni »Vunduški peščenjak« je bil poleg gradnje cerkve na Ptujski Gori, iz katerega so izdelani stebri in portali ter stopnišče cerkve, uporabljen še pri graditvi številnih sakralnih objektov na širšem območju Haloz, Ptuja pa vse do železniškega in kamnitega cestnega mostu čez Dravo ter stolnice v Mariboru, pa pri portalih gradov Vurberg, Ravno polje, Goričko in Štatenberg. Kamen se je pridobival na več lokacijah na levem pobočju potoka Vundušek.

- ocena zalog naravnega kamna – peščenjaka: Prvotno so bile prostorske zaloge mineralne surovine naravnega kamna peščenjaka v predvidenem pridobivalnem prostoru kamnoloma Vundušek ocenjene na okoli 500.000 m³. Zaradi potrebnih odmikov mej odkopavanja od mej pridobivalnega prostora, naklonov etaž in celotnega kamnoloma ter potrebnega prilagajanja odkopavanja konfiguraciji terena, so bile izkoristljive odkopne zaloge  ocenjene na približno 420.000 m³.

- sanacija: S sanacijo poskušamo prostoru povrniti obliko in funkcijo, kar je v konkretnem primeru kamnoloma Vundušek izvedljivo, upoštevajoč tudi zahteve po ohranjanju reprezentativnega geološkega profila. Določbe Zakona o rudarstvu zavezujejo nosilca rudarske pravice – koncesionarja, izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del – izkoriščanju kamnoloma. Na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. Sanacija se sestoji iz tehnične sanacije in biološke sanacije.  Tehnična sanacija pomeni oblikovanje končnih brežin etaž z ublažitvijo naklonov, delnim zasutjem izkoriščenih delov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin tako, da se čim manj moteče vklopijo v prvotno okolje.  Biološka sanacija je nadaljevanje tehnične sanacije in sestoji iz priprave tal za ozelenitev – prekritje s plastjo kamnolomske jalovine, zemlje in humusa – zatravitev in zasaditve avtohtonih grmovnic in dreves. Ker je prvotna kultura območja gozd, se predvidi pogozditev večine razpoložljivih površin. Pogozdene bodo v celoti površine etažnih ravnin, medtem ko etažnih brežin realno ni mogoče ozeleniti, ozelenijo se skozi čas z zasaditvijo določenih rastlinskih vrst. Sanacija kamnoloma  bo lahko izvajana sproti, hkrati z napredovanjem oziroma formiranjem etaž kamnoloma od zgoraj navzdol.

2. Funkcionalna in programska zasnova

- odpiranje in razvoj kamnoloma: V preteklosti je na lokaciji predvidenega kamnoloma že bilo izvajano pridobivanje naravnega kamna, sicer na relativno omejenem prostoru, kjer je sčasoma nastal manjši plato in nad njim odprta stena višine približno 15 m v dolžini približno 60 m.  Po izvedbi pripravljalnih del bo mogoče začeti z razvojem etaž v severozahodnem delu pridobivalnega prostora, kjer kamnolom doseže najvišjo točko na koti 340 m. Zaradi rahlega prehoda v okoliški teren bo najvišja etaža na koti 335 m, v nadaljevanju odkopavanja od zgoraj navzdol pa se bodo formirale etaže s končno višino 10 m do višine spodnjega platoja na koti 265 m, skupaj največ sedem etaž.

- odkopna metoda: Material bo pridobivan  v etažah določenih višin in širin z uporabo sodobnih tehničnih metod in sredstev in opreme za drobljenje in rezanje kamnine, prerivanje, nakladanje in odvoz ter ob upoštevanju tehničnih in varstvenih normativov za varstvo zdravja ljudi in živali, varstvo okolja in objektov v okolici. Samo pridobivanje materiala – naravnega kamna na etažah, pa je glede na njegove lokalne geološke karakteristike mogoče izvajati z vrtanjem in razstreljevanjem za potrebe lomljenca, z rezanjem blokov z diamantno žago ali rezanjem blokov z detonacijsko vrvico z vrtinami malega premera. Mogoče je tudi pridobivanje materiala na tradicionalne ročne načine, za namen posebne uporabe materiala ali didaktičnega prikaza teh metod na licu mesta. Dela se načeloma izvajajo od zgoraj navzdol tako, da se najprej izkorišča zgornja etaža do končnega roba, nato nižja etaža enako do predvidenega končnega roba ter naprej etaže do osnovnega platoja, kot je to shematsko prikazano na skici št. 1 v Prilogi 1. Iz navedenega sledi, da je dela potrebno začeti na vrhnji etaži in nadaljevati po etažah navzdol. Predvsem v začetni fazi so verjetna odstopanja od tega pravila iz razloga omejenega prostora zaradi formiranja etaž ter prilagajanja obstoječemu stanju.

3. Pogoji za oblikovanje etaž in pridobivanje materiala: Formiranje etaž bo relativno dolgotrajno zaradi omejene proizvodnje surovine in razmeroma dolgega skupnega časa izkoriščanja kamnoloma.

- parametri etaž: V območju predvidenega pridobivalnega prostora kamnoloma Vundušek se bo odpiranje kopa formiralo na novo, s formiranjem etaž od zgoraj navzdol, ne glede na namen uporabe mineralne surovine v posameznem delu kamnoloma. Višinska razlika med obstoječim platojem na koti 265 m in vrhom kamnoloma na koti 340 m je okoli 75 m. Končne višine delovnih in sanacijskih etaž so izbrane višine 10 m, kar je tudi optimalna višina za uspešno izvedbo sanacije. Formiranje delovnih etaž se glede na način pridobivanja lahko zaradi zagotavljanja ustrezne varnosti izvaja z med etažami različnih višin med 2 do 5 m, glede na lokalno pojavljanje posameznih skladov peščenjaka. Ta delitev etaž po višini je začasna, ne glede na namen uporabe surovine, v končni obliki imajo etaže končno višino 10 m. Med etaže se formirajo bodisi s prečnim ali vzporednim napredovanjem glede na brežino etaže. V kamnolomu je okvirno predvideno formiranje 7 etaž okvirne višine okoli 10 m z naklonom etažne brežine 70°, s končno širino etažne ravnine minimalno 5 m, delovne širine etažne ravnine v času izvajanja del pa so glede na način pridobivanja surovine oziroma način transporta med 12 in 20 m. Končni naklon kopa se predvideva z naklonom α_k ≤ 50°, kar bi moralo zagotavljati stabilnost kamnoloma kot celote. Predvideva se izdelava stabilnostnih analiz na območju kamnoloma, s katerimi bodo podane strokovne osnove za detajlno oblikovanje kamnoloma v kasnejših fazah izdelave tehnične dokumentacije. Parametri  etaž so  shematsko prikazani na skici št. 2 v Prilogi 1.

4. Oblikovanje zemljišč in zelenih površin: Oblikovanje zemljišč in zelenih površin  je vezano na fazo pripravo zemljišča za izkoriščanje mineralne surovine in sanacijo po posegu in vključuje:

- pripravo zemljišča za izkoriščanje mineralne surovine,

- posek gozda in čiščenje podrasti.

Posek gozda in čiščenje podrasti je naslednja faza odpiranja in priprave. Posek bo opravljen kot golosek po predhodnem evidentiranju pooblaščenega delavca Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Celotna površina, na kateri bo potreben posek gozda je okoli 1,20 ha.

Glede na osnovno zahtevo pri izvajanju rudarskih del, da se ta izvajajo od zgoraj navzdol ter glede na zahtevo po sprotni sanaciji izkoriščenih delov nahajališča, je golosek praviloma potrebno opraviti na celotni površini, ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora. Posek je potrebno opraviti v primernem času za posek, drevje in podrast pa odstraniti iz območja kamnoloma. Odlaganje  štorov in odvečnega  materiala  v gozd ni dovoljeno. Les listavcev, ki je posekan po 20. avgustu, se naj odpelje iz območja strnjenih bukovih gozdov do maja (naslednje leto). Les, ki je posekan v obdobju od 1. maja do 20. avgusta, se naj iz območja strnjenih bukovih gozdov odstrani v 14 dneh po sečnji. Ob končnem robu poseka se tega izvede tako, da se zavaruje gozdni rob. Paziti je potrebno, da se ne poškodujejo korenine robnih dreves. Gozdni rob se izdela v trikotnem profilu kot je shematsko prikazano na skici št.3 v Prilogi 1. Širina varovalnega roba je  enaka višini dreves. V tem pasu se odstrani visoko drevje, pusti pa podrast.

-  odstranjevanje humusa 

Odstranjevanje humusa in površinske jalovine je faza dela, ki jo je potrebno enako opraviti na celotni površini izkrčenega prostora. Zaradi razmeroma strmega terena in relativno tankega humusnega pokrova med 0,3 – 0,5 m, realno ni pričakovati večjih količin zemlje in humusa, bodo pa količine zadostovale za izvedbo sanacije kamnoloma. Morebitna kamnolomska jalovina, ki se pojavlja pri odkopavanju in je lahko precej neenakomerno razporejena se odstranjuje selektivno, ko se do nje pride. Humus in morebitno kamnolomsko jalovino se odkopava in deponira ločeno.

Na skici št. 4 v Prilogi 1  je shematsko prikazano odkrivanje in začasno zbiranje humusa ter uporaba za sanacijo ostanka etaž.

Začasne deponije humusa ob robovih etaž:

Humus je potrebno odriniti na robove pridobivalnega prostora ali odkopa. Deponirani humusni material bo uporabljen za sanacijo in rekultivacijo izkoriščenih delov nahajališča.

Z humusom je potrebno ravnati skrbno, da se ohrani njegova biološka aktivnost in sicer v kupih, ki naj ne presegajo višine 3 – 4 m z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode ter obvezno zatravitvijo površine z travnimi mešanicami in deteljo.

Realno je potrebno humus odstraniti s površine približno 1,20 ha, kar znese skupaj največ okoli 4.000 do 6.000 m³  humusnega materiala v raščenem stanju.

Skladno z načelom sprotne sanacije bo v nadaljevanju izkoriščanja humus sproti z odkrivanjem takoj uporabljen za humusiranje izkoriščenih in saniranih delov etaž kamnoloma.

5. Višinska regulacija kompleksa: Etaže so poimenovane od spodaj navzgor in so označene po kotah etažne ravnine. Glede na relativno groba zemeljska dela so tudi kote etažnih ravnim le približne in se lahko od dejanskih razlikujejo tudi meter ali dva. Etaže so označene enotno in sicer:

1.    osnovni plato na koti okoli + 265 m označen z E 265;

2.    prva etaža na koti okoli + 275 m označena z E 275;

3.    druga etaža na koti okoli + 285 m označena z E 285;

4.    tretja etaža na koti okoli + 295 m označena z E 295;

5.    četrta etaža na koti okoli + 305 m označena z E 305;

6.    peta etaža na koti okoli + 315 m označena z E 315;

7.     šesta etaža na koti okoli + 325 m označena z E 325;

8.    sedma etaža na koti okoli + 335 m označena z E 335;

Vrh kamnoloma v severozahodnem delu je na koti okoli + 340 m.

6. Sanacija: Sanacija izkoriščenih delov kamnoloma je možna le tam, kjer se dela pridobivanja ne izvajajo več. Zahteve po izvajanju sprotne sanacije so izvedljive, če se izkoriščanje kamnoloma izvaja po etažah od zgoraj navzdol. Na ta način je zgornja etaža po končani eksploataciji zaključena, na njej se ne bo več izvajalo del, zato je sanacija in ozelenitev končne etažne ravnine smiselna in uspešna. Poleg tega se sanacijska dela izvajajo sproti, kar pomeni tudi porazdelitev stroškov na celotno obdobje izkoriščanja. Učinek sanacije je viden praktično že po nekaj letih in to na najbolj občutljivem mestu, to je na vrhu kamnoloma ob gozdnem robu. Za tak način izkoriščanja in sanacije je potrebno izdelati dostopne poti v celoti pred začetkom izkoriščanja, ki pa so v veliki meri že izdelane.

10. člen

(sanacija kamnoloma)

1. Določbe ZRud – 1 zavezujejo nosilca rudarske pravice izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del. Sanacija se sestoji iz tehnične sanacije in biološke sanacije.

2. Tehnična sanacija pomeni oblikovanje končnih brežin etaž z ublažitvijo naklonov, delnim zasutjem izkoriščenih delov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin tako, da se čim manj moteče vklopijo v prvotno okolje.

3. Biološka sanacija je nadaljevanje tehnične sanacije in sestoji iz priprave tal za ozelenitev – prekritje s plastjo kamnolomske jalovine, zemlje in humusa – zatravitev in zasaditve avtohtonih grmovnic in dreves. Ker je prvotna kultura območja gozd, se predvidi pogozditev večine razpoložljivih površin. Pogozdene bodo v celoti površine etažnih ravnin, medtem ko etažnih brežin realno ni mogoče ozeleniti, ozelenijo se skozi čas s samo zasaditvijo določenih rastlinskih vrst.

4. Potek sanacije: Sanacija kamnoloma bo izvajana sproti, hkrati z napredovanjem oziroma formiranjem etaž kamnoloma od zgoraj navzdol. Vse horizontalne ali rahlo nagnjene površine se bo prekrilo z plastjo zemlje in humusa, zatravilo in zasadilo z avtohtonim drevjem ter grmičevjem. Delovne brežine se tudi v končni fazi ob sanaciji oblikujejo v naklonu do 70^o ali manj.  Na skici št. 5 v Prilogi 1 je shematsko prikazan prerez take brežine ter zaporedje izvajanja del. Vsa sanacijska dela je mogoče izvajati izključno od zgoraj navzdol. Prehodi v teren zgoraj in spodaj naj bodo zaokroženi. Spodnji del brežine se lahko izoblikuje tudi z nasipanjem z materialom iz kamnoloma. V delu brežin kamnoloma, kjer se predvideva ohranitev reprezentativnega geološkega profila, se zasaditev etaž ne bo izvedla. V zaključku sanacije se lahko izvaja tudi delno zasipavanje kamnoloma s kamnolomsko jalovino in drugimi ostanki, ki nastajajo pri  izkoriščanju, obogatitvi in predelavi mineralnih surovin iz kamnoloma. Tako zasipavanje je sestavni del tehnološkega postopka izkoriščanja, za uporabo kamnolomske jalovine pa veljajo določila Uredbe o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 43/08). 

5. Oblikovanje saniranega kamnoloma: Predvidoma bo najprej dokončno izkoriščen in saniran skrajni severozahodni del kamnoloma, nato severni del in jugozahodni del. Nazadnje bo sanirano območje vzhodnega dela kamnoloma in kasneje, če na njegovem območju ne bo več nobenih dejavnosti, se bo saniral tudi osnovni plato kamnoloma s poravnavo in nasutjem nekaj zemlje in humusa.  Po končanih delih bo namreč na razpolago sorazmerno velik in raven prostor, odkoder bo mogoč ogled dela kamnoloma, kjer se bo v dogovoru z ZRSVN predvidela ohranitev reprezentativnega geološkega profila za vzgojno – izobraževalne in znanstveno raziskovalne namene.

6. Biološka sanacija: Biološka sanacija oziroma rekultivacija kamnoloma je praktično zadnji postopek pri izvedbi sanacije. Glede na dejstvo, da je prvotna kultura območja kamnoloma Vundušek gozd, se bo biološka sanacija tudi usmerila v ponovno vzpostavitev prvotne rabe. Pogozdile se bodo tako v celoti površine etažnih ravnin, medtem ko strmih etažnih brežin realno ni mogoče ozeleniti, ozelenijo se skozi čas s samozasaditvijo določenih rastlinskih vrst.

Na pripravljena poravnana tla je potrebno navoziti ali nasuti najmanj 30 – 50 cm zemlje in humusa. Te površine je potrebno takoj zatraviti s primerno travno mešanico v kateri naj bodo tudi detelja in primarne rastline, ki izboljšujejo tla. Na tla pripravljena za pogozditev, se v primernem letnem času, praviloma ob koncu vegetacijske sezone, zasadi avtohtone vrste dreves in grmovnic v skupinah ali posamično v posebej pripravljene jame. Kot izbrane vrste je priporočena bukev, ki naj bo prevladujoča ob posameznih drevesih gabra. V 5 – 10 letih je pričakovati, da se bo drevje in grmičevje razraslo in doseglo višino 3 – 5 m ter tako že delno zakrilo etažne brežine.

Na skici št. 6 v Prilogi 1 je shematsko prikazan detajl sanacijske etaže s pogozditvijo v lomljenem prerezu preko najvišje točke kamnoloma.

11. člen

(odvodnjavanje zemljišč)

1. Padavinske vode, ki ne pronicajo v kamnino, se delno zadržijo na etažah, sicer pa se ob večjih nalivih scejajo po pobočju preko etaž do platoja. Osnovni plato E 365 naj ima rahli vzpon proti severu oziroma severovzhodu in sicer generalno 0,5 – 1 %. Na skrajnem jugovzhodnem delu osnovnega platoja se že pred pričetkom izvajanja del v kamnolomu uredi večji usedalnik v smislu zadrževalnika drobnih frakcij. Iztok se uredi preko preliva v ustrezno dimenzionirano ponikalnico. V kolikor bo z geološko geomehanskim elaboratom ugotovljeno, da je vodopropustnost matične hribine neustrezna za izvedbo ponikanja, se bodo morale izvesti potrebne ureditve odvoda padavinskih voda iz usedalnika v neimenovani levi pritok potoka Vundušek v južnem delu kamnoloma, skladno z zahtevami iz 8. točke   smernic Agencije Republike Slovenije za okolje k osnutku OPPN.

2. Na območju ni vodovarstvenih območij. Odvodnjavanje ploščadi za parkiranje strojev se uredi tako, da  prečiščene meteorne vode iz lovilca olj iztekajo v odvodni kanal ob ploščadi, ki se zaključi z izpustom v predvideno ponikalnico v kateri voda ponika v tla.

V.       Zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra

12. člen

(cestno omrežje - promet)

1. Dostop na območje kamnoloma Vundušek je omogočen preko  lokalne ceste 240081 proti Sv. Bolfenku. Dostop na območje je organiziran preko obstoječega priključka, ki ga je treba ustrezno urediti.  Priključki na lokalno cesto se načrtujejo v skladu s pravilnikom, ki določa pogoje o priključevanju na javne ceste preko lokalnih javnih poti oz. lokalnih cest.

2. Na območju bodo manipulativne površine za gradbeno mehanizacijo.

3. Dostopne poti na etaže: Znotraj območja kamnoloma je že izdelana gozdna pot, ki bo lahko takoj služila za začasen dostop do predvidenih višjih etaž kamnoloma oziroma za izvedbo potrebnih pripravljalnih del. Trenutno je izdelana do kote približno + 295 m. Dalje je mogoče urediti začasne zasilne poti za dovoz strojne opreme. Dostopne poti na etaže se urejajo in postopoma pomikajo proti jugu in jugozahodu.  Kamnolomske transportne poti morajo omogočati  tudi dostop do sosednjih gozdnih zemljišč v času izkoriščanja kamnoloma. Dostopne oziroma transportne kamnolomske poti morajo biti izdelane z naklonom največ do 20 % (približno 12° oziroma približno 1:5). Izjemoma, če ni druge možnosti, je naklon krajših odsekov poti lahko tudi večji vendar praviloma ne več kot 30 %. Širina poti mora biti najmanj 4 m od tega na čvrstem raščenem terenu (v zaseku) najmanj 3 m. Urejeno mora biti odvajanje padavinske vode ter zaščita roba, kjer bi utegnilo priti do zdrsa delovnega stroja ali vozila. Zaščita je praviloma narejena iz zemeljskega nasipa višine najmanj 1 m.

Na skici št. 7 v Prilogi 1 je shematsko prikazan presek poti v zaseku.

13. člen

(električno omrežje)

1. V bližini območja ni nizkonapetostnega voda, niti ni predviden. Prav tako ni predviden priključek na električno omrežje.

2. Električna energija za občasne potrebe bo zagotovljena z generatorjem. Za obratovanje delovne opreme je potrebno energijo – pogonsko gorivo dovažati dnevno za dnevno potrebo oziroma količino, ki je spravljena v rezervoarju delovne opreme. Dovoz goriva se bo izvajal po potrebah, točenje pa bo z ustrezno opremo potekalo na za to posebej urejenem prostoru in bo urejeno skladno z veljavnimi predpisi. V kamnolomu ni predvideno skladišče tekočih naftnih derivatov.

14. člen

(plinsko omrežje)

Na območju ni predvidena izgradnja plinskega omrežja.

15. člen

(vodovodno omrežje)

1. Na in ob območju ni vodovoda, priključek ni predviden.

2. Potrebna voda za sanitarne in tehnološke potrebe bo zagotovljena preko mobilnih cistern za vodo.

3. Vodo za gašenje bo mogoče zajemati iz potoka Vundušek.

16. člen

 (kanalizacijsko omrežje)

1. Na območju ni kanalizacijskega omrežja, niti ni predvideno.

2. Na območju kamnoloma so predvidene mobilne sanitarne enote na praznjenje in odvozom do ustrezne čistilne naprave.

3. Meteorna kanalizacija: Prečiščene meteorne vode iz lovilca olj iztekajo v odvodni kanal ob ploščadi, ki se zaključi z izpustom v predvideno ponikalnico v kateri voda ponika v tla.

4. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih površin.

5. Meteorne vode s prometnih manipulativnih površin se speljejo v ponikanje preko ustrezno dimenzioniranih   standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

17. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Preko oz. ob območju ne potekajo telekomunikacijski vodi. Priključevanje na telekomunikacijsko omrežje ni predvideno.

VI.     Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,  varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

18. člen

(varstvo okolja)

1. Pri realizacija obravnavanega OPPN gre za razširitev obstoječega kamnoloma  kremenovega peščenjaka, ki ne vsebuje elementov, ki bi lahko povzročali onesnaženje. Zaradi tega ne bo negativno vplivala na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave.

2. V času obratovanja in uporabe kamnoloma je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja.

3. Kot potencialno nevarna snov se v postopku dela pojavljajo le tekoči naftni derivati – dizel gorivo, motorna in hidravlična olja za pogon strojev in gospodarsko razstrelivo.

4. Pri uporabi navedenih medijev je potrebno  izvajati predpisane varnostne ukrepe.

19. člen

(varstvo voda in drugi ukrepi)

1. Načrtovane ureditve se nahajajo v neposredni bližini vodotoka Vundušek in njegovega neimenovanega levega pritoka. Pri ureditvah je potrebno upoštevati zakonsko predpisan odmik od brežin vodnih teles, ki znaša za vodotoke 2. reda 5 m. V morfologijo brežin in obrežno vegetacijo se ne posega.

2. Zaradi dodatne razgalitve površin bodo znotraj območja pridobivalnega prostora zastajale padavinske vode, ki bodo vsebovale prašne delce. Padavinske vode je potrebno pred izpustom v ponikovalnico oz. odvodne jarke očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih. Mulj se naj v celoti zadrži na območju kamnoloma.

3. Nafto uporabljajo vsi premični delovni stroji v kamnolomu (vrtalni stroji, buldožer, nakladalniki in bagri, mobilne drobilne in sejalne naprave) ter vozila, ki prihajajo v kamnolom. V kamnolomu  mora biti urejena ploščad za parkiranje strojev in pretakanje goriva z lovilcem olj.

4. Gospodarska razstreliva se uporablja v postopku za razstreljevanje kamninskih mas in so sestavljena predvsem iz amonijevega nitrata NH₄NO₃ ( okoli 95%) kot oksidanta, potem goriva (olja, voski, oglje, žaganje itd.) ter raznih dodatkov za povečanje ali zmanjšanje občutljivosti in stabilnosti. Amonijev nitrat je vodotopen in bi zato lahko zašel v podzemne vode, vendar le v primeru raztrosa po površini ali zaradi nepopolne detonacije naboja.   V kolikor se bo pokazala potreba, je mogoče uporabljati tudi posebna razstreliva, ki v vodi niso topna.

5. Skladiščenje razstreliva v kamnolomu ni predvideno.

20. člen

(ravnanje z odpadki)

Na območju OPPN je predvideno ločeno zbiranje komunalnih odpadov ter odvoz v pristojen regijski center za ravnanje z odpadki. Ostale odpadke se zbira in manipulira skladno s področnimi  predpisi.

21. člen

(ohranjanje narave)

1. S celotnim območjem sovpada posebno varstveno območje Natura 2000 (Ime območja: Boč-Haloze- Donačka, ID območja: SI3000118, ime skupine: POO, pPOO) in ekološko pomembno območje (Ime območja: Boč- Haloze- Donačka Gora, ID območja: 41600). 

2. Vzhodno ob območju OPPN se nahaja naravna vrednota potok Vundušek (Evid. št.: 7265, zvrst: zool, ekos, hidr, pomen: lokalni).

3. Deponije jalovine in humusa se naj zatravi z mešanico avtohtonih trav. Morebitna dodatna zemljina, ki bo na območje kamnoloma pripeljana za potrebe nasipanj ali humuziranja od drugod, naj bo pripeljana iz območij, kjer ni vidnih pojavov tujerodnih invazivnih vrst. Po zaključku gradnje je potrebno vse gole površine zasejati s travno mešanico avtohtonih trav. Med obratovanjem kamnoloma in še tri leta po zaključku sanacije je treba zagotavljati izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. Spremljanje stanja naj se izvaja trikrat letno (maj, julij, september). Vsako tujerodno vrsto je potrebno na njej primeren način sproti odstraniti in jo uničiti.

4. Obstoječa obrežna zarast naj se ohranja, oziroma se jo dosadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves. Vse načrtovane ureditve in umestitve objektov ne smejo posegati v obvodni pas in obvodno drevnino. Ohraniti je potrebno obstoječo morfologijo brežin vodotokov, kar velja za potok Vundušek in njegov neimenovani levi pritok. Manjši reprezentativni geološki profil naj se ohrani nezasajen z namenom, da se po končani sanaciji uredi za obiske javnosti in se nameni za vzgojno – izobraževalne namene ter znanstveno – raziskovalne namene (npr. označitev z informacijskimi tablami, ureditev sprehajalne poti, …).

5. Za pogozditev naj se uporabijo avtohtone drevesne vrste (prevladuje naj bukev s posameznimi drevesi gabra). Biološka sanacija se naj praviloma izvaja ob koncu vegetacijske sezone.

6. Les listavcev, ki je posekan po 20. avgustu, se naj odpelje iz območja strnjenih bukovih gozdov do maja (naslednje leto). Les, ki je posekan v obdobju od 1. maja do 20. avgusta, se naj iz območja strnjenih bukovih gozdov odstrani v 14. dneh po sečnji.

7. Dostop na cesto naj se uredi na severovzhodnem robu območja, kjer je potok  še najbolj oddaljen od meje OPPN. Na dostopni cesti naj se uredijo urejene razširitve za izogibanje tovornjakov in avtomobilov. Plato kamnoloma naj se uredi tako, da bo med njim in cesto vzpostavljena drevesna bariera (10m),  ki bo služila kot dodatno pufersko območje med kamnolomom in okolico.

8. V primeru, da se bo v času obratovanja število osebkov hribskega urha povečalo do te mere, da bodo predstavljali oviro, bo potrebno postaviti ograje za dvoživke. Ograje za dvoživke se morajo postaviti v sodelovanju z organizacijo pristojno za varstvo narave.

9. V primeru, da se pri podiranju dreves v drevesih ali pod lubjem najde netopirje, je  potrebno takoj obvestiti organizacijo pristojno za varstvo narave.

22. člen

(varovanje kulturne dediščine)

1. Na območju OPPN ni objektov in območij kulturne dediščine.

2. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno institucijo za varstvo kulturne dediščine,  ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

23. člen

(dostopi za komunalna in intervencijska vozila)

Za dostop intervencijskih vozil do objektov na območju služi prometno omrežje območja. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije).

24. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

1. Območje se glede plazovitosti nahaja v območju običajnih zaščitnih ukrepov in nima visoke podtalnice ali drugih nevarnih lastnosti, zato posebni ukrepi za zagotovitev varnosti pred naravnimi nesrečami niso potrebni.

2. Realizacija OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ker se razmer ne poslabšuje.

3. Na območju morajo biti izvajani vsi varnostni ukrepi za delo v kamnolomih. Poseben poudarek mora biti namenjen varnostnim ukrepom pri miniranju, varnostnim ukrepom pri uporabi detonacijske vrvice, varnostnim ukrepom pri odrivanju, odkopavanju, premetu, nakladanju, transportu, razkladanju in transportu. Ravno tako je potrebno dosledno izvajati varnostne ukrepe pri delu s postrojenji.

4. V času izkoriščanja kamnoloma se nad območjem formiranja etaž dodatno v celotnem obsegu zavaruje zgornji rob pridobivalnega prostora. Izvedejo se ukrepi zavarovanja z varnostnimi zemeljskimi nasipi iz površinske jalovine ali humusa, kot začasne deponije, ki se izdelajo po robu odkopnega polja in opremijo z ustrezno varnostno ograjo ter postavitvijo dodatnih opozorilnih tabel s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in nevarnostjo padca v globino.

5. Na dostopni cesti ob vhodu v kamnolom se postavi zapornica, prav tako na dostopni cesti na etaže. Ob vhodu se namesti informativna tabla s podatki o nosilcu rudarske pravice in izvajalcu rudarskih del ter ustreznimi opozorilnimi znaki.

25. člen

(varstvo pred prahom in onesnaževanjem zraka)

1. V času izvajanja del bo onesnaženost zraka povečana le neposredno na delovišču. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil bodo prisotne obremenitve zraka s prašnimi delci ter z izpušnimi plini vozil. To onesnaževanje bo, glede na dinamiko del, majhno.

2. V procesu eksploatacije nastajajo določene količine prahu, in sicer pri odkopavanju, premetavanju ter nakladanju in vgrajevanju materiala. Zaradi naravne vlažnosti materiala so te količine majhne in praktično zanemarljive.

3. V dolgotrajnem sušnem obdobju in v primeru vetrovnega vremena je potrebno povozne površine in deponije materialov vlažiti. Glede na relativno majhne površine ni pričakovati pomembnejšega zapraševanja okolice. Ob upoštevanju veljavnih normativov in primernem obveščanju ter transparentnem nadzoru je moteče vplive možno zmanjšati na sprejemljivo mejo.

26. člen

(varstvo pred požarom)

1.  Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve.

2. Način prometnih poti celotnega območja zagotavlja dostopnost in evakuacijo iz objekta v slučaju naravnih nesreč (potres) in v slučaju požara.

3. Vsi objekti na območju morajo biti grajeni skladno s protipožarnimi predpisi.

4. Vse naprave na območju  morajo biti opremljeni z ustreznimi gasilnimi aparati.

5. Skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi na območju mora biti izvedeno skladno  s protipožarnimi predpisi.

6. Za potrebe intervencijskih vozil bodo zagotovljene dovozne poti in dostopi v območju kamnoloma, vodo za gašenje bo mogoče zajemati iz potoka Vundušek.

27. člen

(ukrepi za obrambo)

Na območju OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

1. Lokacija je praktično neobremenjena s hrupom. Ob izvajanju del bo lokacija obremenjena  s hrupom pri delu delovne opreme na deloviščih. Hrup nastaja pri posameznih delih in sicer pri vrtanju, prerivanju, transportu in nakladanju ter predelavi. Največ hrupa nastaja neposredno ob viru, ki pa se bo delno emitiral v naravno okolje. Hrup, ki nastane pri miniranju je redek, kratkotrajen in  traja največ sekundo.

2. Potrebno je upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območje kamnoloma oziroma delovišča v njem lahko razvrstimo v IV. območje varstva pred hrupom, medtem ko okolico kamnoloma v III. območje varstva pred hrupom.

3. Ob uporabljeni delovni opremi in procesu ni pričakovati preseganje dovoljene ravni hrupa v najbližjih objektih.  Dela se bodo izvajala le v dnevnem času od 7. do 19. ure v poletnem času, v zimskem med 8. in 16. uro, ne bodo se izvajala ob nedeljah in praznikih, ob sobotah le izjemoma.

4. Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.

5. Na delovnih mestih neposredno ob virih hrupa je obvezna uporaba osebnih zaščitnih sredstev za zaščito sluha.

VII.    Parcelacija območja

29. člen

(število, velikost in oblika parcel)

Nova parcelacija ni potrebna. V skladu s pravili mejno ugotovitvenega postopka se določi urejeno zunanjo parcelno mejo tam, kjer ta še ni določena. Notranjo parcelacijo območja se izvede, če  za to nastanejo razlogi.

VIII. Tolerance

30. člen

(dopustna odstopanja)

Posegi na območju lahko odstopajo od posegov, podanih v predmetnem OPPN, v kolikor je to definirano v rudarskem projektu. Odstopanja so lahko prisotna pri poteku,  višini in širini eksploatacijskih teras, pri poteku gospodarske javne infrastrukture in postavitvi nezahtevnih in enostavnih objektov. Ta odstopanja pa ne smejo biti v nasprotju z rešitvami in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,  varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.

IX.     Etapnost izvajanja oppn

31. člen

(časovni potek pridobivanja mineralnih snovi)

1. Glede na ocenjene odkopne zaloge materiala v predvidenem pridobivalnem prostoru, ki znaša  približno 420.000 m³, in predvideno letno proizvodnjo med 10.000 in 15.000 m³, bo doba izkoriščanja kamnoloma trajala  30 do 45 let.

2. Pridobivanje bo praviloma potekalo od zgoraj navzdol. To pomeni, da je  najprej potrebno pripraviti zgornjo etažo, na njej opravljati dela za pridobivanje materiala in pred koncem pripraviti naslednjo nižjo, vse do osnovne etaže oziroma platoja. Ob koncu izkoriščanja zgornje etaže se ta sanira in tako do osnovne etaže. Shematsko je ta način prikazan na skici št. 8 v Prilogi 1.

3. Pridobivanje se prične z formiranjem in eksploatacijo najvišje etaže E 335 v skrajnem severozahodnem delu. Tej etaži sledi nižja etaža E 325, nato E 315 in E 305,. S tem bo odkopavanje v SZ delu praktično končano in bo mogoče sanacijo tega dela dokončati v celoti. Medtem se bo formiral tudi plato E 295 v JZ delu kamnoloma, odkoder se bo pridobivanje nadaljevalo proti severu in vzhodu, po etažah navzdol dalje do osnovnega platoja E 265. Nazadnje bodo formirane etaže v južnem delu, kjer bodo do takrat urejene kamnolomske transportne poti. Vseh sedem etaž nad osnovnim platojem bo razvitih le v smeri SZ, v severnem delu bodo razvite le tri etaže od E 295 navzdol do osnovnega platoja, v JZ delu kamnoloma štiri etaže od E 305 navzdol do platoja in v J delu le dve etaži nad osnovnim platojem, E 285 in E 275.

XI.     Končne določbe

32. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je na vpogled med uradnimi urami v prostorih občinske uprave Občine Majšperk.

33. člen

(nadzor nad izvajanjem OPPN)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

34. člen

(začetek veljavnosti OPPN)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Datum: 24.3.2015

Številka: 350-5/2013-16