Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12), 6. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 2/15), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10-popr. in 14/14) je Občinski svet Občine Destrnik na 6. redni seji, dne 23. 04. 2015 sprejel

ODLOK

o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Destrnik

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu : javna služba) na območju Občine Destrnik tako, da določa:

- organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe;

- vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;

- vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev;

- pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo;

- pravice in obveznosti uporabnikov;

- vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja.

(2) Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo in katera je na vpogled na Občini Destrnik.

2. člen

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

- izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo,

- javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,

- javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,

- kapnica je prestrežena padavinska voda, ki je ustrezno pripravljena in shranjena v zbiralnikih in namenjena samooskrbi objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,

- lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

- območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda,

- območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo,

- obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe,

- obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,

- obstoječe poselitveno območje je območje, ki je z veljavnim občinskim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja,

- odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu s 1. do 4. točko tretjega odstavka 3. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo,

- pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,

- posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo Uredbi o oskrbi s pitno vodo

- predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja določeno kot območje za širitev naselja, razen obstoječega poselitvenega območja,

- priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod,

- priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,

- rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo,

- sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu:

vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda,

- transportni vodovod je transportni vodovod v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodne infrastrukture,

- upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe,

- upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju,

- vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

- zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo,

- zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,

- zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje,

- zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.

(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA

JAVNE SLUŽBE

3. člen

(1) Javno službo zagotavlja Občina Destrnik v obliki koncesionirane javne službe na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom, zakonom, ki ureja varovanje okolja in uredbo in pravilnikom, ki urejata oskrbo s pitno vodo.

(2) Za opravljanje gospodarske javne službe iz prvega člena tega odloka se koncesija podeli brez javnega razpisa, in sicer podjetju, ki je v 100 % javni lasti.

(3) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za namen zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in za preprečevanje prekomerne uporabe pitne vode, vendar le za potrebe zalivanja, izplakovanja in napajanja domačih živali.

4. člen

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001, ki vsebuje tudi program oskrbe s pitno vodo, ki ga izdela izvajalec skladno z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Program oskrbe s pitno vodo pregleda in uskladi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ).

5. člen

Za javni vodovod in pripadajoče gradbeno inženirske objekte in naprave je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem občinskemu svetu občine tehnični pravilnik o javnem vodovodu. V tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda in pripadajoče gradbeno inženirske objekte in naprave.

6. člen

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje in se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:

1. iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju

odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

2. je namen rabe vode proizvodnja pijač,

3. se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,

4. se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali

5. se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.

(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

(4) Občina z javno službo zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino. Javna služba obsega naslednje storitve:

- oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitev javne službe,

- pridobivanje podatkov o odvzemanju pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,

- upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda in pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav,

- nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,

- vzdrževanje javnega dela vodovodnega priključka na sekundarni vodovod;

- vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,

- izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav na javnem vodovodu,

- zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,

- monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,

- monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodovodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,

- označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,

- izvajanje in pripravo občinskega programa oskrbe s pitno vodo,

- izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,

- vodenje katastra javnega vodovoda,

- posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,

- vodenje evidenc, določenih s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

- druge naloge iz tega odloka.

7. člen

(1) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(3) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.

(4) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

(5) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

(6) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

- oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,

- redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,

- vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov,

priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,

- nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,

- monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,

- obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe,

- meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

III. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA

IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

8. člen

Infrastruktura javne službe na območju Občine Destrnik za izvajanje javne službe je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo s sekundarno, primarno ali magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba z vodo naselij ali delov naselij.

IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO

9. člen

Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:

- javni vodovod in priključitev na javni vodovod,

- izpolnjevanje obveznosti izvajalca,

- javna pooblastila izvajalcu.

1. Javni vodovod in priključitev na javni vodovod

10. člen

(1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, ki še ima proste zmogljivosti je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna.

(2) Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in pravilnik iz 5. člena tega odloka.

11. člen

(1) Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo posebej, lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov ob pogojih, ki so predpisani s pravilnikom iz 5. člena tega odloka.

(2) Možen je tudi začasen priključek na javni vodovod ob pogojih določenih s pravilnikom iz 5. člena tega odloka.

12. člen

(1) Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi.

(2) Pred priključitvijo na javni vodovod mora bodoči uporabnik podati vlogo za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka v vložišče Občine Destrnik. Občinska uprava Občine Destrnik izda odločbo o odmeri komunalnega prispevka skladno z veljavno zakonodajo. Pogoj za priključitev na javno vodovodno omrežje je plačilo komunalnega prispevka.

(3) Ko uporabnik izpolni vse pogoje določene s soglasji in poravna komunalni prispevek Občini Destrnik, izvajalec priključi objekt na javni vodovod.

(4) Izvajalec mora uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določa projekt PGD, PZI skladno z veljavnimi predpisi.

(5) Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na javni vodovod, krije uporabnik.

13. člen

(1) Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.

(2) Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo.

(3) Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik.

Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop.

(4) Uporabnik je, v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav navedenih v predhodnem odstavku tega člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.

14. člen

(1) Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.

(2) Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, v kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.

(3) V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.

15. člen

(1) Ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.

(2) Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.

16. člen

(1) Vodovodni priključek se mora obnoviti:

- najkasneje ko doseže starost 30 let,

- če njegovo stanje kaže na stopnjo dejavnosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,

- če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,

- če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

- če se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska infrastruktura.

(2) Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Vsa obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru izvaja ali nadzira izvajalec na stroške uporabnika. Lastnik ali najemnik stavbe mora preverjanje izvedbe obnovitvenih del in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti in storjene storitve plačati.

17. člen

(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.

(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe v soglasju z upravljavcem. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe, delovanja cevovoda ter opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu z veljavnimi predpisi.

18. člen

Javni vodovod, hidranti in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti izvajalcu vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.

2. Izpolnjevanje obveznosti izvajalca

19. člen

V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,

2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,

3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,

4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,

5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,

6. vodenje evidenc v skladu s 24. členom uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

7. poročanje v skladu s 26. členom uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,

10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,

11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,

12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,

13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,

14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,

16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in

17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.

(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.

(3) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:

- preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,

- zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in

- interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).

3. Prekinitev in omejitev dobave vode

20. člen

(1) Izvajalec prekine oskrbo z vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:

- če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,

- če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca,

- če ni poravnan komunalni prispevek,

- če interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom,

- če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe te pomanjkljivosti ne odpravi,

- če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe, ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe tega ne odpravi,

- če ne omogoči izvajalcu odčitavanja ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled in vzdrževanja vodovodnega priključka in zamenjave obračunskega vodomera ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,

- če ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve na internem omrežju,

- če ne omogoči izvajalcu rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,

- če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,

- če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca,

- če ne dovoli obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda,

- če krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,

- če ne poravna stroškov po izdanem računu, niti po sprejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,

- če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire in dobavo vode,

- če uporabnik pri urejanju okolice ni upošteval določb tega odloka in Tehničnega pravilnika,

- če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,

- če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij, kot to določa ta odlok in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,

- če je zaradi stanja interne napeljave in vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu in

- če uporabnik ne poravna računa ali položnice za porabljeno vodo v roku, ki ga ob upoštevanju zakonskih določil določi izvajalec v opozorilu, s katerim uporabnika obvesti, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode,

- na podlagi dokončne odločbe inšpektorja.

(2) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo plača uporabnik.

21. člen

(1) Izvajalec ima pravico prekiniti oskrbo z vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih, o času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.

(2) V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za omejeno nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

4. Meritve količin in obračun porabljene vode

22. člen

(1) Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja obračunskega vodomera in se meri v kubičnih metrih (m3).

Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.

(2) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.

(3) Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka.

Način obračunavanja je opredeljen v pravilniku iz 5. člena tega odloka.

(4) Uporabnik ima poleg rednih iz 14. člena tega odloka, pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik.

23. člen

(1) Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.

(2) Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na osebo, število živali,…).

(3) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta.

(4) Glede obračuna porabljene vode se poleg določil tega odloka neposredno uporabljajo določila predpisa , ki ureja oblikovanje cen storitev obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.

24. člen

(1) Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev in ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom. Višino akontacije praviloma določi izvajalec javne službe, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.

(2) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.

(3) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila.

25. člen

(1) Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku).

(2) V objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.

(3) Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje.

(4) Za posamezna vprašanja v zvezi z obračunavanjem porabe vode v večstanovanjskih objektih, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila pravilnika, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

26. člen

(1) K ceni za porabljeno vodo oz. tarifam daje soglasje občinski svet Občine Destrnik. Predlog cen pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene, oblikovane v skladu s predpisi, morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja nastale pri izvajanju javne službe.

(2) Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera – odčitka.

27. člen

Vode, ki je bila porabljena za požarno varstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic, ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku določenem s tem odlokom prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le ta označil za upravičeno.

5. Javna pooblastila izvajalcu

28. člen

(1) Izvajalec javne službe izdaja smernice in mnenja na občinski prostorski načrt (OPN) in na občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) občine.

(2) Izvajalec javne službe izdaja projektne pogoje na IDZ (idejna zasnova) projektno dokumentacijo in soglasja na PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) projektno dokumentacijo.

(3) Izvajalec javne službe izdaja soglasja za priključitev obstoječe stavbe na javni vodovod ob naslednjih dokazilih:

- gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,

- pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oz. sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.

(4) Izvajalec javne službe izdaja soglasje za začasni priključek (za gradbišča, javno prireditev ali začasni objekt) za določen čas najmanj dveh let ob naslednjih dokazilih:

- dokazilo o pravici graditi,

- skico ali situacijo predvidene priključitve na javno vodovodno omrežje,

- soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek ali služnost,

- opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode (za gospodarske družbe, samostojne podjetnike oz. podjetja).

(5) Izvajalec javne službe izdaja soglasje za ukinitev priključka:

- dokazilo o lastništvu stavbe, kateri se priključek ukinja, - skico ali situacijo z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom.

(6) Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe.

29. člen

(1) Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del.

(2) Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa.

(3) V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod brezplačno predati v last občini. Občina mora zgrajeni vodovod prevzeti v last pod pogojem, da je pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.

(4) Ob primopredaji mora investitor izročiti občini vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.

30. člen

(1) Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz projektnih pogojev in soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju, kakor tudi plačati strošek izvedbe in plačati komunalni prispevek. Predložiti je potrebno projektno dokumentacijo opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča.

(2) Kdor namerava povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati stroške pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda.

(3) Bodoči uporabnik vode mora plačati komunalni prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.

(4) Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovodnega omrežja s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu. Investitorju se lahko upošteva delež prispevka v izgradnjo javnega vodovoda, če je tako določeno z občinskim odlokom.

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

31. člen

Uporabnik storitev javne službe je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na javni vodovod ali s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno požarno varstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih vodovodov. Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov.

32. člen

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:

- priključitve na javni vodovod,

- spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,

- izvesti dodatna dela na priključku,

- povečati odvzem vode,

- ukinitve priključka.

1. Obveznosti uporabnikov

33. člen

Uporabnikova obveznost je:

- redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante;

- redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,

- s podpisom pogodbe z izvajalcem zagotoviti vzdrževanje vodovodnega priključka, vključno z vzdrževanjem in zamenjavo obračunskega vodomera,

- obnoviti vodovodni priključek, ko na to opozori izvajalec, najkasneje pa, ko doseže dobo 30 let,

- varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,

- zagotoviti dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,

- sporočiti okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,

- zagotoviti dostop do internih instalacij zaradi pregleda,

odvzemanja vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju,

- zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,

- zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,

- pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,

- plačevati račune v roku, navedenem na računu,

- urejati delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah,

- upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,

- dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustrezno vodomerno mesto skladno z zahtevami izvajalca,

- kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec s priznano usposobljenostjo,

- urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,

- pisno obveščati izvajalca o odvzemu iz hidrantov,

- odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,

- odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja

- opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

34. člen

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.

2. Odvzem vode iz javnih hidrantov

35. člen

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

36. člen

Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

37. člen

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi soglasja izvajalca, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.

(2) Odvzem vode za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem sklene posebna pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode.

38. člen

(1) Brez soglasja izvajalca se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v osmih dneh obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.

(2) Prostovoljna gasilska društva v okviru gasilskega poveljstva Občine Destrnik lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja za namen pripravljenosti na nesreče. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O pomanjkljivostih obvestijo izvajalca.

39. člen

(1) Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške za popravilo okvare povzročitelj.

(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, za škodo na hidrantih ne odgovarjajo prostovoljna gasilska društva, kadar škoda nastane zaradi nenamerne poškodbe hidranta ob izvajanju interventnih ukrepov ali aktivnosti, opredeljenih v drugem odstavku 38. člena tega odloka.

3. Uporaba javnega vodovoda

40. člen

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov in ki ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.

(1) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira, če nima za vsak sistem oskrbe z vodo izvedene ločene interne vodovodne napeljave.

(2) Vso porabljeno vodo iz drugega vodnega vira mora uporabnik meriti z obračunskimi vodomeri, ki jih mora odčitati izvajalec.

42. člen

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so v primeru višje sile dolžni po potrebi zmanjšati rabo vodnega vira in omogočiti izkoriščanje njegove zmogljivosti za prednostno oskrbo osnovnih življenjskih potreb.

4. Uporaba vodovodnega priključka

43. člen

(1) Uporabnik brez soglasja izvajalca ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.

(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu.

44. člen

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

45. člen

(1) Stroški prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroški celotne izvedbe novega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika.

(2) Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegove zamenjave.

46. člen

Stroški rednih vzdrževalnih del vodovodnega priključka in stroški rednih vzdrževalnih del obračunskega vodomera, zamenjave ter overitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v vrednosti dejansko nastalih stroškov. Stroški teh del so določeni s tarifo za redna vzdrževalna dela.

47. člen

Stroški okvar, nastali na vodovodnem omrežju uporabnika, bremenijo uporabnika, razen ko so okvare nastale po krivdi izvajalca.

Obveznosti izvajalcev del

48. člen

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.

(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.

(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del.

(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila.

(5) Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.

(6) Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.

VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA

OBLIKOVANJA

49. člen

(1) Javna služba se financira iz:

- cene storitev javne službe,

- proračuna Občine Destrnik,

- drugih virov.

(2) Ceno storitve javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.

VII. ZBIRKE PODATKOV IN OBVEŠČANJE

50. člen

(1) Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri upravljavcu.

(2) Upravljavec mora v svojih internih dokumentih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora, s tem da pogostnost obveščanja ne sme biti opredeljena manj kot enkrat letno.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, morajo upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo pripraviti letno poročilo. Z letnim poročilom morajo seznaniti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.

VIII. NADZOR

51. člen

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

52. člen

(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:

- ravna v nasprotju s šestim odstavkom 7. člena,

- ravna v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena,

- ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom 12. člena,

- ravna v nasprotju z 20. členom,

- ravna v nasprotju z 21. členom.

(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

53. člen

Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba – upravljavec, če:

- ravna v nasprotju s šestim odstavkom 7. člena.

54. člen

(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki opravlja dejavnost, če:

- ravna v nasprotju z 10. členom,

- ravna v nasprotju z 18. členom,

- ravna v nasprotju s 33. členom, razen za prenos vodovodnega priključka,

- ravna v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena,

- ravna v nasprotju s 37. členom,

- ravna v nasprotju s prvim odstavkom 38. člena,

- ravna v nasprotju z 39. členom,

- ravna v nasprotju s 40. členom,

- ravna v nasprotju s 43. členom,

- ravna v nasprotju z 49. členom.

(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba.

55. člen

(1) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik - uporabnik, če:

- ravna v nasprotju z 10. členom,

- ravna v nasprotju z 18. členom,

- ravna v nasprotju s 33. členom, razen za prenos vodovodnega priključka,

- ravna v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena,

- ravna v nasprotju z 37. členom,

- ravna v nasprotju s prvim odstavkom 38. člena,

- ravna v nasprotju z 39. členom,

- ravna v nasprotju s 40. členom,

- ravna v nasprotju s 43. členom,

- ravna v nasprotju z 49. členom.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

56. člen

Izvajalec javne službe je dolžan v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka pripraviti in predložiti občinskemu svetu Občine Destrnik sprejem tehnični pravilnik o javnem vodovodu iz 5. člena.

Do sprejema tehničnega pravilnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se uporablja obstoječi Tehnični pravilnik o javnem vodovodu.

57. člen

Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, mora izvajalec javne službe vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, ter zagotavljati vodo za primer požara in gasilske vaje za preprečevanje požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju občine, kjer izvaja javno službo.

58. člen

Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam tega odloka in pravilnika, ki ureja oskrbo s pitno vodo, v primernem času.

59. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo, objavljen v Uradnem vestniku Občine Destrnik, št. 6/2004.

60. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik.

Številka: 900-8/2015-6R-16/19

Datum: 23. 04. 2015