Na podlagi 6. in
29. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in
127/06 – v nadaljevanju: »ZGJS«), 30. člena
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno
besedilo in 118/06 – v nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 19. člena
Statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 52/99, 9/01, 108/01,
65/02 in 78/04 – v nadaljevanju: »statut«) je Občinski svet Občine
Turnišče dne 27. 9. 2007 na 6. redni seji sprejel |
|
O D L O K
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina za geografsko
območje Občine Turnišče |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
Ta odlok ureja
način izvajanja lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna
služba):
– dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega
plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja),
Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije lokalne
gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina. |
|
2. člen |
|
(definicije) |
|
Izrazi v tem odloku
imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko
dejavnost ter varovanje okolja.
Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo;
– sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega
operaterja;
– trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in
trošijo plin;
– distribucijsko omrežje zemeljskega plina: je omrežje plinovodov, ki so
funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenem s
strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja javne službe dejavnosti
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, in po
katerem se izvaja tudi distribucija zemeljskega plina do končnih
odjemalcev. |
|
3. člen |
|
(območje izvajanja javne službe) |
|
Javna služba se
izvaja na območju Občine Turnišče (v nadaljevanju: občina). |
|
II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA |
|
1. Opredelitev javne službe in izvajanje |
|
4. člen |
|
(opredelitev javne službe) |
|
Gospodarska javna
služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne
zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno
zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z
omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko
učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega
načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih. |
|
5. člen |
|
(opredelitev izvajalca) |
|
Dejavnost
sistemskega operaterja izvaja koncesionar (v nadaljevanju: sistemski
operater). |
|
2. Javna pooblastila |
|
6. člen |
|
(javna pooblastila) |
|
Sistemski operater
ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o
urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz
distribucijskega omrežja,
– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi
objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv
na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater. |
|
3. Financiranje javne službe |
|
7. člen |
|
(omrežnina) |
|
Vse naloge in
dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se
financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu
operaterju.
Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na
podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo
omrežnine v Uradnem listu Republike Slovenije mora pridobiti soglasje
Agencije za energijo.
Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z
Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev
obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih
stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi
predpisi. |
|
8. člen |
|
(drugi prihodki sistemskega operaterja) |
|
Sistemski operater
pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki
izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja. |
|
4. Obveznosti sistemskega operaterja |
|
9. člen |
|
(pregled zmogljivosti) |
|
Sistemski operater
vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji,
– napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let. |
|
10. člen |
|
(sistemska obratovalna navodila) |
|
Sistemski operater
izda oziroma uskladi v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska
obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v
nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in
način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive
in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij
različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater
pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v
Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski
predpisi. |
|
11. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
Splošne pogoje za
dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v
nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme oziroma uskladi v 6
mesecih po pridobitvi koncesije po javnem pooblastilu sistemski operater
v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo
splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu
Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med
izvajalcem in odjemalcem;
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe
in podatkov o tarifi in cenah,
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov,
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina iz razlogov
navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona,
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje. |
|
12. člen |
|
(program ukrepov) |
|
Sistemski operater
mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena
Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in
izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti. |
|
13. člen |
|
(informiranje odjemalcev) |
|
Sistemski operater
mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce
o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem
omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo. |
|
14. člen |
|
(kataster omrežja in infrastrukture) |
|
Sistemski operater
je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja,
vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in
oboje posredovati občini, kolikor to občina zahteva. |
|
5. Distribucijsko omrežje |
|
15. člen |
|
(definicija distribucijskega omrežja) |
|
Distribucijsko
omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na
zaključenem geografskem območju občine, določenim s strani občine kot
območja izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se
izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov.
Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest
uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila. |
|
16. člen |
|
(priključitev na distribucijsko omrežje) |
|
Sistemski operater
mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov,
obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na
distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji
določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za
dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater. |
|
17. člen |
|
(vloga za priključitev) |
|
Sistemski operater
mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za
priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v
roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji
za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so
določeni v splošnih pogojih.
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo. |
|
18. člen |
|
(pogodba o priključitvi) |
|
Po dokončnosti
odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika
omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in
druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi
pogoji.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja
pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi
s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi
s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki
zadevajo priključek in priključitev. |
|
19. člen |
|
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje) |
|
Uporabnik nosi
nesorazmerne stroške priključitve.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane sistemski
operater lastnik priključnega plinovoda in ga mora vzdrževati v skladu s
sistemskimi obratovalnimi navodili. |
|
20. člen |
|
(pogodba o dostopu) |
|
Sistemski operater
in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja,
skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in
splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega
omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem
času.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas
zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost
in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih
zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede
rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta. |
|
21. člen |
|
(vsebina pogodbe o dostopu) |
|
Pogodba o dostopu
mora vsebovati:
– splošne podatke o pogodbenih strankah,
– priključno mesto in priključek z navedbo priključne moči,
– odjemno skupino tarifnega odjemalca,
– predviden letni odjem zemeljskega plina,
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih
podatkov,
– način obračunavanja odjema zemeljskega plina,
– obvezo dobavitelja tarifnim odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali
posredno pridobljene od tarifnega odjemalca, uporabljal le za namene,
vezane na dobavo zemeljskega plina in dostop do omrežja in jih ne bo
posredoval tretjim strankam,
– vrsta storitev dobavitelja in standardi kakovosti, ki jih zagotavlja,
– vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja,
– pogoje in stroške priključitve, vključno s plačilom priključka,
– način, na katerega lahko tarifni odjemalec pridobi podatke o tarifi in
ceni vzdrževalnih del,
– trajanje pogodbe, način njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravica
tarifnega odjemalca o odstopu od pogodbe,
– pravica tarifnega odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso
doseženi s pogodbo določeni standardi kakovosti,
– način odločanja o pritožbah tarifnih odjemalcev, ki mora biti
pregleden, enostaven in ne sme povzročati tarifnim odjemalcem stroškov,
– način razreševanja sporov,
– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe, če se dobavna pogodba
sklepa za določen čas. |
|
22. člen |
|
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja) |
|
Sistemski operater
je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izvaja
javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano
funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v
skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem,
da mu višina omrežnine to omogoča. |
|
23. člen |
|
(informiranje) |
|
Dobavitelj mora
najmanj enkrat letno informirati posameznega tarifnega odjemalca o
gibanju in značilnostih porabe plina značilnih skupin tarifnih
odjemalcev. Pri tem mora dobavitelj opozarjati tarifne odjemalce na
obstoječe in načrtovane programe vzpodbujanja teh odjemalcev k
učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja dobavitelj ali
tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javne službe izvajajo druge
pravne ali fizične osebe. |
|
III. OSTALE DOLOČBE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
1. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe |
|
24. člen |
|
(oblika izvajanja javne službe) |
|
Javna služba se
lahko opravlja v vseh organizacijskih oblikah, predvidenih v zakonu, ki
ureja gospodarske javne službe.
Za izvajanje javne službe se podeli koncesija. V koncesijskem aktu ali
koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:
– da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski
pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi distribucijsko omrežje ter
objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega
omrežja;
– da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav občina
lahko sodeluje kot soinvestitor pri gradnji distribucijskega omrežja;
– da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave)
v lasti koncesionarja ali občine oziroma se prenese na občino ob
prenehanju koncesijskega razmerja;
– dolžnost koncesionarja, da odčitava števce porabe plina;
– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.
Izvajalec pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju,
določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima
sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko
omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje
za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in
splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega
omrežja.
Natančno se območje izvajanja javne službe določi v koncesijski pogodbi. |
|
25. člen |
|
(postopek izbire izvajalca) |
|
Izbira izvajalca
javne službe se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne
službe, koncesije gradenj oziroma koncesije storitev, z upoštevanjem
nacionalnega energetskega programa ter lokalnega energetskega koncepta,
kolikor ga občina sprejme. |
|
26. člen |
|
(upravljavski in organizacijski ukrepi) |
|
Sistemski operater
mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz
31.b člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski
operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev. |
|
27. člen |
|
(obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba zemeljskega
plina) |
|
Obveznost
priključitve na distribucijsko omrežje ali uporaba plina se lahko določi
z občinskimi predpisi, sprejetimi z namenom varovanja okolja, zaradi
gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev. |
|
2. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb |
|
28. člen |
|
(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb) |
|
Uporabnik ali
odjemalec, kolikor odjema zemeljski plin ali je uporabnik
distribucijskega omrežja, mora imeti z izvajalcem javne službe sklenjeno
pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja ali oskrbi zemeljskega
plina. |
|
3. Nadzor nad opravljanjem javnih služb |
|
29. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem službe) |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi. |
|
III. PODELITEV KONCESIJE ZA DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA |
|
1. Podelitev koncesije za dejavnost sistemskega operaterja |
|
30. člen |
|
(pogoji za pridobitev koncesije) |
|
Koncesionar mora
imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času
postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja
veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega
omrežja zemeljskega plina.
Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka, mora koncesionar izpolnjevati tudi
eno od naslednjih zahtev:
– biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
– imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po
četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za
verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi
koncesije;
– izkazati mora za verjetno, da bo distribucijsko omrežje na območju
koncesije zgradil.
Koncesijo lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki ne opravlja druge
dejavnosti razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da
ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot
100.000 priključenih odjemalcev. |
|
31. člen |
|
(začetek in trajanje koncesije) |
|
Koncesijsko
razmerje za dejavnost sistemskega operaterja traja 35 let. |
|
32. člen |
|
(prenos koncesije) |
|
Koncesionar ne sme
brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost sistemskega
operaterja, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo. |
|
33. člen |
|
(razvoj infrastrukture) |
|
Koncesionar je
dolžan skladno z 18. členom Energetskega zakona načrtovati razvoj
distribucijskega omrežja zemeljska plina in ga izvrševati v rokih, ki so
v njem določeni. |
|
34. člen |
|
(zavarovanje) |
|
Koncedent mora v
koncesijski pogodbi zagotoviti, da se v njej koncesionar zaveže kot
dober gospodarstvenik skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za
zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem
dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije. |
|
2. Ostale določbe za podelitev in izvajanje koncesije |
|
35. člen |
|
(način izvajanja koncesije) |
|
Koncesionar je
dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je
določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo
način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem
odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in
odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem
pooblastilu. |
|
36. člen |
|
(način podelitve koncesije) |
|
Koncesiji se
podelita po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo
postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
Če o izbiri koncesionarja odloči koncendent z odločbo v upravnem
postopku, v postopku na prvi stopnji odloča občinska uprava, na drugi
stopnji pa župan. |
|
37. člen |
|
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo) |
|
Poleg podatkov in
dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih
pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo,
mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah,
ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so
primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do
distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja
v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju
javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane
dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
Koncesionar mora vsako leto do 31. marca koncedentu dostaviti revidirano
letno poslovno poročilo, ki se nanaša na opravljanje te javne službe na
področju občine. |
|
38. člen |
|
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov) |
|
Koncesionar in
koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov
in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim
izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost
trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot
tajni podatki ali poslovna tajnost. |
|
39. člen |
|
(nadzor) |
|
Poleg
inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent
tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje
gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti
koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi. |
|
40. člen |
|
(spremenjene okoliščine in višja sila) |
|
Koncesionar je
dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti
tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava šteje
tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo
na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali
Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po
pravilih obligacijskega prava. |
|
41. člen |
|
(prenehanje koncesijskega razmerja) |
|
Koncesijsko
razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar
pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki
je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe
prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne
določa drugače, vendar najdlje 1 leto. |
|
42. člen |
|
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
|
Koncesijska pogodba
preneha:
– s potekom časa za katerega je bila sklenjena,
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila
pogodbenega prava. |
|
43. člen |
|
(odvzem koncesije) |
|
Koncendent z
odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če:
– koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki
urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa
to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih
državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem
pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
in/ali dobavitelja zemeljskega plina tarifnim odjemalcem iz Energetskega
zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter
gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem;
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 3. členu tega
koncesijskega akta. |
|
44. člen |
|
(odkup objektov in naprav infrastrukture) |
|
S koncesijsko
pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa
dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet
koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega
razmerja.
Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja tržna vrednost
teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec
vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v ustrezen
register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, kolikor ni
način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejen v
koncesijski pogodbi. |
|
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
45. člen |
|
(uskladitev koncesijske pogodbe) |
|
Koncesionar oziroma
izvajalec, ki je s Pogodbo o koncesiji za opravljanje izbirne
gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim in drugimi energetskimi
plini v omrežju v Občini Turnišče pridobil koncesijo za graditev in
upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v Občini Turnišče
na podlagi Odloka o oskrbi prebivalstva s plinom v omrežju (Uradni list
RS, št. 56/00), nadaljuje z opravljanjem javne službe, ki je predmet
tega odloka, pri čemer se z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali
z novo koncesijsko pogodbo uredijo področja, ki jih predpisi, ki so bili
sprejeti po podpisu koncesijskih pogodb, urejajo na novo.
Višina koncesijske dajatve, ki je določena v koncesijski pogodbi,
sklenjeni na podlagi Odloka o oskrbi prebivalstva s plinom v omrežju
(Uradni list RS, št. 56/00), se prilagodi tako, da se vključi v
omrežnino. Za izvajanje dejavnosti dobave plina se koncesijska dajatev
ne plačuje. |
|
46. člen |
|
(prenehanje veljavnosti odloka) |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi prebivalstva s plinom v
Občini Turnišče (Uradni list RS, št. 56/00). |
|
47. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 49/06-2007 |
Turnišče, dne 27.
septembra 2007 |
|
Župan
Občine Turnišče
Jožef Kocet l.r. |
|