Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 6/95 in 10/01)  in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 10/99) je Občinski svet Občine Piran na  9. redni seji dne 30. 10. 2003 sprejel

O D L O K

O OBČINSKIH CESTAH V OBČINI PIRAN

I.  SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)

Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste; predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov; predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in ta odlok.

2.  člen

(namen odloka)

 Ta odlok določa:

• občinske ceste na območju Občine Piran (v nadaljnjem besedilu: občinske ceste) in postopek njihove kategorizacije,

• upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih,

• način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe,

• postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste,

• inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka,

• druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest.

3.  člen

(javne ceste in javno dobro)

Javno cesto sestavljajo:

• cestno telo,

• cestni objekti,

• naprave za odvodnjavanje ceste,

• brežine ceste,

• cestni svet,

• zračni prostor nad voziščem v višini 7 m,

• prometne površine zunaj vozišča, kot so: počivališča, avtobusna postajališča in obračališča,

• površine za pešce in kolesarje na cestišču ceste,

• priključki na cesto v širini cestnega sveta,

• prometna signalizacija in prometna oprema,

• cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej.

Občinske ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem in drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.

4. člen

(smiselna uporaba zakona)

Vse zadeve, ki se nanašajo na občinske ceste in niso neposredno urejene s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi zakona o javnih cestah in na njem temelječih predpisih. 

II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA

5. člen

(občinske ceste in njihove kategorije)

Občinske ceste so vse javne ceste na območju občine Piran, ki niso kategorizirane kot državne ceste.

Kategorije občinskih cest so določene z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v občini Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 23/00).

6. člen

(postopek kategorizacije občinskih cest)

Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet na predlog župana-je.

Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

7. člen

(spremembe kategorizacije občinskih cest)

Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz 6. člena tega odloka.

Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne skupnosti in zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.

predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet na predlog župana-je.

Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.

Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo po potrebi oziroma največ enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

8. člen

(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)

Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorija novozgrajenih in rekonstruiranih cest se določijo v prostorskem planu občine.

Novozgrajeni in rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.

9. člen

(opustitev občinske ceste)

Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljalcem te ceste.

O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet na predlog župana-je.

10. člen

(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)

Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.

Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno ali za dogovorjeno primerno odškodnino in če je vpisana v zemljiško knjigo.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, katerega določajo predpisi o gozdovih.

O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet na predlog župana-je, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 6. člena tega odloka.

11. člen

(turistične, sprehajalne in druge poti)

Turistične poti, sprehajalne poti, poti v gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.

Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.

Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem oz. iz drugih virov.

III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST

12. člen

(upravljavec občinskih cest)

Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Piran.

Občina upravlja tudi z vsemi občinskimi cestami, ki so kategorizirane z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v občini Piran, katerih lastniško stanje še ni urejeno.

13. člen

(plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest)

Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, se usklajuje in sprejema  po postopku, določenim za občinski proračun, in je njegov sestavni del.

Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za  programe, ki se financirajo iz občinskega proračuna.

V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.), in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil pristojni inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

14. člen

(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)

Strokovnotehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravljajo pristojne službe občinske uprave. Te obsegajo zlasti:

• izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov ter planov,

• naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest,

• naloge nadzora nad stanjem občinskih cest,

• izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa,

• izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest (če je tak postopek potreben glede na rešitev iz 25. člena tega odloka), 

• naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste,

• vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah (baza cestnih podatkov),

• organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov;

• spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi občino Piran,

• naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;

• izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih,

• priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov,

• izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

15. člen

(financiranje občinskih cest)

Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v občinskem proračunu.

Občinski svet Občine Piran lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.

IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST

16. člen

(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)

Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.

Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba teh ukrepov na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

17. člen

(projektiranje občinskih cest)

Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.

V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča ali druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.

Javne ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.

18. člen

(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste)

Zemljišča za gradnjo občinske ceste se lahko zagotovijo z brezplačnim prenosom, z odkupom ali z razlastitvijo.

Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

19. člen

(vračilo razlaščenih zemljišč)

Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.

Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.

20. člen

(gradnja avtobusnih postajališč)

Avtobusna postajališča na  občinskih cestah se praviloma urejajo izven vozišča ob upoštevanju predpisanih tehničnih normativov in minimalnih pogojev.

Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojna občinska služba za ceste ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov in krajevne skupnosti.

Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča občinske ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojne občinske službe za ceste. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj oziroma se sredstva zagotovijo v občinskem proračunu. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.

21. člen

(razmejitev obveznosti med upravljalcem občinskih cest in upravljalci vodotokov)

Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.

Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.

Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

22. člen

(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)

Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.

Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojne občinske službe za ceste za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

23. člen

(obveznost usklajenega projektiranja)

Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.

Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna občinska služba, pristojna za gradnjo cest.

Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.

24. člen

(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)

Pristojna občinska služba mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.

Pristojna občinska služba  mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.

Določbe tega člena smiselno veljajo tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.

V.   VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST

25. člen

(javna služba vzdrževanja občinskih cest)

Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest in organiziranje njihovega obnavljanja.

Redno vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest se zagotavlja z oddajo del po pogodbi na podlagi predpisov o javnem naročanju.

Redno vzdrževanje javnih poti in drugih prometnih površin izvaja javno podjetje Okolje, d.o.o..

Izvajalec vzdrževanja občinskih cest mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.

Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Občinski svet na predlog župana-je odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest ali dela teh cest (npr. javne poti ali nekategorizirane javne poti) zagotavljajo na svojem območju krajevne skupnosti, za kar je potrebno določiti odgovorno osebo, program izvajanja  ter potrebna sredstva.            

26. člen

(odgovornost za stanje občinskih cest)

Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in določbe 31. člena tega odloka omogočajo varen potek prometa.

Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 31. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe v okviru letnega plana in razpoložljivih finančnih sredstev.

Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 31. člena tega odloka je odgovorna pristojna občinska služba za ceste.

27. člen

(vzdrževanje križišč in križanj)

Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet,  v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojna občinska služba za ceste.

28. člen

(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)

Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi cestami, je pristojna občinska služba  za ceste.

29. člen

(vzdrževanje občinske ceste na mejnem prehodu)

Občinska cesta na mejnem prehodu se vzdržuje v enakem obsegu in na enaki ravni kot pred mejnim prehodom. Vzdrževanje drugih prometnih površin na mejnem prehodu zagotavljajo upravljavci teh površin.

30. člen

(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)

Pristojna občinska služba  za ceste lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.

Ob preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojna občinska služba za ceste predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.

Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojna občinska služba  za ceste predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH

1. Varstvo občinskih cest

31. člen

(omejitve uporabe občinske ceste)

Če je občinska cesta v takem stanju,

• da promet po njej ni mogoč, ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil, ali

• da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti, ali

• če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno),

lahko župan-ja na predlog pristojne občinske službe za ceste z odločbo začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu, ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.

Pristojna občinska služba za ceste mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, takoj oziroma najkasneje 5 dni pred označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti obvestiti policijo in občinskega prometnega inšpektorja ter javnost po sredstvih javnega obveščanja.

Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se mora nemudoma obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojno občinsko službo za ceste.

Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 49. člena tega odloka.

Določbe tega člena se ne nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.

32. člen

(varovalni pas ob občinski cesti)

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojne občinske službe za ceste.  

Pristojna občinska služba za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.

Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 16. členom tega odloka.

Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:

• pri lokalni cesti        4 m,   

• pri krajevni cesti                 3 m,

• pri javni poti           2 m,

• pri javni poti za kolesarje   2 m.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti občine Piran.

33. člen

(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)

Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, plinovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ali soinvestitor ni Občina Piran, se smejo napeljevati oziroma postavljati na območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojne občinske službe za ceste.

Pristojna občinska služba za ceste lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.

Pristojna občinska služba za ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

34. člen

(dela na občinski cesti)

Prekopavanje, spodkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojne občinske službe za ceste.

V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenje in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Če upravljavec naprav in napeljav ne vzpostavi ceste v prvotno stanje v kvalitetni izvedbi, lahko občinska služba za ceste zahteva preplastitev odseka cestišča, na katerem je bil opravljen poseg.

Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste, pristojno občinsko službo za ceste in javnost preko sredstev javnega obveščanja.

35. člen

(opravljanje del ob občinski cesti)

Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojne občinske službe za ceste, ki se izda na podlagi mnenja upravljavca ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

36. člen

(izredni prevoz)

Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.

Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev kateregakoli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.

Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za  izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojna občinska  služba za ceste, na podlagi mnenja upravljavca ceste, v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojno občinsko službo za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.

37. člen

(nadzor izrednih prevozov)

Nadzor največjih dovoljenih osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil na občinskih cestah je sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest. Pri izvajanju nadzora sodelujejo policisti.

Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.

38. člen

(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)

Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 17. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojna občinska služba za ceste določi ob obstoječih občinskih cestah, ta služba odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.

Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan-ja.

Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojne občinske službe za ceste.

39. člen

(priključki na občinsko cesto)

Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojne občinske službe za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. Pri izdaji soglasja za priključitev nekategoriziranih dovoznih cest na občinsko cesto naj soglasodajalec upošteva usmeritev, da se ustrezni del priključka na občinsko cesto asfaltira.

Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.

Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.

Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.

Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojna občinska služba za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.

40. člen

(obvezna rekonstrukcija priključka)

Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojna občinska služba za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

41. člen

(ukinitev priključka)

Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 39. člena, ali je zgrajen brez soglasja, ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 40. člena tega odloka.

Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

42. člen

(posebni primeri varstva občinskih cest)

Za občinske ceste se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo varstvo državnih cest glede:

varovalnih gozdov in hudournikov ob občinski cesti,

izkoriščanja kamnin ob občinski cesti,

omejitev opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko  povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti.

Pristojnosti Direkcije za ceste, ki se nanašajo na državne ceste v zvezi z zadevami iz prvega odstavka, ima pri občinskih cestah pristojna občinska služba za ceste.

43. člen

(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)

Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti, zlasti pa:

1. ovirati odtekanje vode s ceste;

2. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša, ali onemogoči preglednost ceste, ali drugače ovira, ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;

3. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;

4. nameščati na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega poteka prometa;

5. poškodovati prometno signalizacijo;

6. puščati na cesti ali metati na cesto kakršnekoli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto;

7. odvajati na cesto vodo, odpadke in druge tekočine;

8. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;

9. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;

10. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;

11.  spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;

12.  uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;

13.  sežigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;

14.  zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;

15.  voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko  poškodujejo

cesto;

1. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;

2. orati v razdalji manj kot 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini manj kot 1 m od ceste vzporedno z njo;

3. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;

4. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.

Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj krije tisti, ki jih je povzročil.

44. člen

(naležne ploskve na kolesih vozil)

Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.

Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

45. člen

(obveznosti sosedov ob občinski cesti)

Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.

Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in proti primerni odškodnini dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.

2. Ukrepi za varstvo prometa

46. člen

(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)

Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 47. člena tega odloka.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.

Dovoljenje za zaporo občinske ceste je potrebno pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje za zaporo občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na zbirni krajevni cesti ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic.

47. člen

(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)

Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojna občinska služba. O izdanih dovoljenjih pristojna občinska služba obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojne občinske službe za ceste potrjena prometnotehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.

Pri delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 46. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojne občinske službe za ceste potrjena prometnotehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.

Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.

Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometnotehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.

V primeru izrednih razmer se lahko vlogo za zaporo občinske ceste vloži v krajšem času, kot je določen v tem členu odloka.

Določba o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi športne in druge prireditve na občinski cesti.

Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.

48. člen

(polje preglednosti)

V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste (polje preglednosti).

Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire.

Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojna občinska služba za ceste v skladu z zakonom.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojne občinske službe za ceste iz 32. člena tega odloka.

49. člen

(prometna signalizacija na občinskih cestah)

Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa pristojna občinska služba za ceste, razen v primerih iz 31. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve, in minister, pristojen za okolje in prostor. Postavitev prometne signalizacije, s katero se bistveno spremeni prometni režim, določa župan-ja na predlog pristojne občinske službe za ceste in po predhodni obravnavi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Piran.

Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni ali zgodovinski spomenik, na naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči pristojna občinska služba. Pristojna občinska služba za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.

50. člen

(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)

Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojna občinska služba lahko izda soglasje za njihovo postavitev v varovalnem pasu samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.

Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah, ter v skladu z določili Odloka o javnem oglaševanju v občini Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 27/01). Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna občinska služba. V soglasju se določijo pogoji postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.). Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.

51. člen

(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja))

Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na potek prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 39. in 40. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.

V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je potrebno pridobiti mnenje pristojne občinske službe  za ceste.

52. člen

(pritožbeni organ)

Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja občinska uprava, ter zoper odločitve  iz drugega odstavka 49. člena tega odloka je dovoljena pritožba na župana-jo.

53. člen

(javna pooblastila)

Dovoljenja in soglasja po tem odloku lahko izdaja pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo na podlagi javnega razpisa pogodbeno dodeljeno redno vzdrževanje javnih cest, če je tako določeno s pogodbo.

VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST

54. člen

(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)

Izvajanje tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpektor za ceste, ob sodelovanju komunalnih redarjev oziroma službe, pristojne za občinski nadzor.

55. člen

(naloge inšpekcijskega nadzorstva)

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:

1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;

2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se le-ta izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;

3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja, ali soglasja, ali v nasprotju z njim;

4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;

5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;

6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;

7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;

8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.

Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 3., 5. in 8. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.

V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za ceste pravico:

1. pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;

2. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;

3. pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;

4. vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;

5. pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;

6. proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;

7. od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzora.

O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor za ceste obvestiti župana-jo, pristojno občinsko službo za ceste in policijo.

Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda upravljavcu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij.

Stroške inšpekcijskega postopka, ki se je končal neugodno za zavezanca, plača zavezanec.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

56. člen

(prekrški)

Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:

1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 32. člena);

2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 33. člena);

3. brez dovoljenja prekopava, spodkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 34. člena);

4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (35. člen);

5. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojne občinske službe za ceste (38. člen);

6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 39. člena);

7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (42. člen);

8. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost  prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (42. člen);

9. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del, ali izvaja, ali opusti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (43. člen);

10. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče ali vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča  (44. člen);

11. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti, ali športne, ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 46. člena);

12. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 47. člena);

13. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delne ali popolne zapore ceste in začasne prometne ureditve ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometnotehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek  47. člena);

14. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 48. člena);

15. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis ali drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (50. člen).

Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

57. člen

(prekrški posameznikov)

Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.

58. člen

(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)

Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:

1. če v okviru letnega plana in razpoložljivih finančnih sredstev teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varen potek prometa (prvi in drugi odstavek 26. člena);

2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (četrti odstavek 25. člena).

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

59. člen

(kršitev obveznosti uskladitve del)

Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje investitor (pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti) objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojne občinske službe za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 24. člena).

Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka  kaznuje tudi odgovorna oseba investitorja.

Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pristojne občinske  službe za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljalcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 24. člena).

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

60. člen

(legalizacija priključkov)

Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojni občinski službi za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 42. člena tega odloka.

61. člen

(prilagoditev neprometnih znakov)

Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) in doslej veljavnih občinskih predpisov, se morajo prilagoditi določbam 49. in 50. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa, če veljavni občinski predpis o javnem oglaševanju ne določa drugače.

Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) in doslej veljavnih občinskih predpisov, ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo na stroške kršitelja.

62. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.

Številka: 34404-06/2003

Piran,  30.10.2003

Županja Občine Piran

Vojka Štular, prof.