|
Občinski
svet Občine Brda je na podlagi 2. točke 11. člena, 38. in 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
((Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in
14/15 – ZUUJFO)) ter v skladu s 18. členom
Statuta Občine Brda
(Uradno glasilo slovenskih občin 26/2017) na 25. redni seji dne 12. 9.
2017 sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE BRDA |
|
|
|
1. člen |
|
(1) Besedilo Odloka o občinskem prostorskem
načrtu (Uradno glasilo slovenskih občin, 9/11) se v celoti nadomesti z
besedilom: |
|
»Na podlagi 52. člena zakona o prostorskem
načrtovanju (Uradni list RS, št.33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl.
US in 14/15 – ZUUJFO) in v skladu s 18. členom Statuta Občine Brda
(Uradno glasilo slovenskih občin 26/2017) je Občinski svet Občine Brda
na svoji 25. redni seji dne 12. 9. 2017 sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU |
|
OBČINE BRDA |
|
|
|
1. UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(1) S tem odlokom se sprejme
Občinski prostorski načrt Občine Brda (v nadaljevanju: OPN Občine Brda).
|
|
(2) OPN Občine Brda je potrdil
Minister s sklepom št. 35016-90/2008/65 z dne 9.3.2011. |
|
|
|
2. člen |
|
(1) Občinski prostorski načrt
(OPN) je prostorski akt Občine Brda, ki določa usmeritve za urejanje
prostora ter prostorske izvedbene pogoje za načrtovanje posegov v
prostor. |
|
|
|
3. člen |
|
(1) OPN Občine Brda vsebuje: |
|
·
besedilo odloka o OPN |
|
·
grafične prikaze strateškega dela OPN v
merilu 1:50.000: |
|
·
zasnova prostorskega razvoja, list
0-01 |
|
·
zasnova gospodarske javne
infrastrukture, list 0-02 |
|
·
usmeritev za razvoj poselitve in za
celovito prenovo, list 0-03 |
|
·
usmeritev za razvoj v krajini, list
0-04 |
|
·
usmeritev za določitev namenske rabe
prostora, list 0-05 |
|
·
okvirna območja naselij, list 0-06 |
|
·
grafične prikaze izvedbenega dela OPN: |
|
·
Pregledna karta občine z
razdelitvijo na liste, M 1:50.000, |
|
·
Pregledna karta občine s
prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture, M 1:50.000, |
|
·
Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev, M 1:5.000, |
|
·
Prikaz območij enot urejanja
prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1:5.000, listi. |
|
(2) OPN Občine Brda ima naslednje
priloge: |
|
·
obrazložitev in utemeljitev
prostorskega akta, |
|
·
izvleček iz državnega
strateškega prostorskega načrta, |
|
·
prikaz stanja prostora, ki
vsebuje: |
|
•
tekstualni del in |
|
•
grafični del, |
|
·
strokovne podlage, na katerih
temeljijo rešitve prostorskega akta, |
|
·
mnenja nosilcev urejanja
prostora, |
|
·
povzetek za javnost in |
|
·
okoljsko poročilo. |
|
(3) Digitalna vsebina OPN Občine
Brda obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov
OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni
grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi
digitalnega katastrskega načrta v natančnosti merila 1:5000 in se lahko
uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je
izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih
aktov v digitalni obliki, MOP 6.10.2008. |
|
|
|
4. člen |
|
(1) Odlok OPN Občine Brda vsebuje
naslednje določbe: |
|
1.Uvodne določbe |
|
2.Strateški del OPN Občine Brda |
|
2.1 Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine: |
|
2.1.1 Stanje in razmere kot izhodišče
za OPN |
|
2.1.2 Razvojne potrebe |
|
2.1.3 Medsebojni vplivi |
|
2.1.4 Cilji |
|
2.2 Zasnova prostorskega razvoja
občine (grafični prikaz na karti 0-01) |
|
2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in
funkcijo posameznih naselij |
|
2.2.2 Prednostna območja za razvoj
poselitve in razvoj dejavnosti |
|
2.2.3 Temeljne smeri prometnega
povezovanja naselij v občini in regiji |
|
2.2.4 Druga za občino pomembna
območja |
|
2.3 Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra (grafični
prikaz na karti 0-02) |
|
2.3.1 Skupne usmeritve za
infrastrukturno urejanje |
|
2.3.2 Zasnova prometnega omrežja |
|
2.3.3 Zasnova oskrbe s pitno vodo |
|
2.3.4 Zasnova odvajanja in čiščenja
odpadnih vod
|
|
2.3.5 Zasnova energetske oskrbe |
|
2.3.6 Zasnova omrežja zvez |
|
2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki |
|
2.4 Usmeritve za prostorski razvoj
občine (grafični prikaz na karti 0-03 in 0-06) |
|
2.4.1 Okvirna območja naselij in
območij razpršene poselitve |
|
2.4.2 Usmeritve za razvoj poselitve
in za celovito prenovo
|
|
2.4.3 Pričakovani in načrtovani
razvoj |
|
2.5 Usmeritve za razvoj v krajini
(grafični prikaz na karti 0-04) |
|
2.5.1 Razvojna območja za posamezne
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
2.5.2 Usmeritve za območja za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja,
območja in objekti za potrebe obrambe |
|
2.5.3 Posebna območja, kjer se
ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora,
pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti |
|
2.6 Usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti 0-05) |
|
2.7 Usmeritve za prostorske
izvedbene pogoje |
|
2.8 Usmeritve za urejanje prostora
z OPPN |
|
3.Izvedbeni del OPN Občine Brda |
|
3.1 Splošne določbe |
|
3.2 Prostorski izvedbeni pogoji za
namensko rabo prostora (namembnosti, vrste posegov) |
|
3.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za
območja in površine namenske rabe prostora, ki so namenjene poselitvi |
|
3.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za
območja in površine, ki so namenjene gospodarski javni infrastrukturi |
|
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji na
ostalih površinah osnovne namenske rabe |
|
3.2.4 Tolerance za obstoječe objekte
glede namenske rabe površin |
|
3.3 Varstvena območja in rezervati |
|
3.4 Skupni splošni prostorski
izvedbeni pogoji za oblikovanje posegov v prostor |
|
3.4.1 Skupni splošni prostorski
izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje |
|
3.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za
oblikovanje drugih posegov v prostor |
|
3.5 Prostorski izvedbeni pogoji za
parcelacijo in gradbene parcele |
|
3.6 Prostorski izvedbeni pogoji za
izrabo, za urbanistično in arhitekturno oblikovanje |
|
3.7 Prostorski izvedbeni pogoji za
gospodarsko javno infrastrukturo |
|
3.7.1 Pogoji za prometno urejanje |
|
3.7.2 Pogoji za komunalno opremljanje |
|
3.7.3 Pogoji za energetsko
opremljanje |
|
3.7.4 Pogoji za opremljanje s
telekomunikacijskimi omrežji |
|
3.7.5 Pogoji za odstranjevanje
odpadkov |
|
3.8 Prostorski izvedbeni pogoji za
grajeno javno dobro |
|
3.9 Prostorski izvedbeni pogoji
glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja,
varstva naravnih dobrin, varstva pred nesrečami |
|
3.9.1 Pogoji za ohranjanje narave |
|
3.9.2 Pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine |
|
3.9.3 Pogoji za varstvo okolja |
|
·
Varstvo
tal pred onesnaženjem |
|
·
Varstvo
voda pred onesnaženjem |
|
·
Varstvo
zraka pred onesnaženjem |
|
·
Varstvo
pred hrupom |
|
·
Varstvo
pred svetlobnim onesnaženjem |
|
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
3.9.4 Pogoji za varstvo voda |
|
3.9.5 Pogoji za varstvo pred požarom |
|
3.9.6 Pogoji za varstvo pred plazovi |
|
3.9.7 Pogoji za varstvo pred
poplavami |
|
3.9.8 Pogoji iz potresne varnosti |
|
3.10 Posebni prostorski izvedbeni
pogoji |
|
3.11 Prostorski izvedbeni pogoji na
območjih predvidenih OPPN |
|
4. Usmeritve za uresničevanje OPN |
|
4.1 Geoinformacijska podpora za odločanje |
|
4.2 Merila za odstopanje od OPN |
|
4.3 Kriteriji za dopolnjevanje OPN |
|
5. Prehodne in končne določbe |
|
Priloga: |
|
Tabela 1: DOPUSTNOST POSTAVITVE NEZAHTEVNIH
IN ENOSTAVNIH OBJEKTOV |
|
|
|
2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE BRDA |
|
|
|
2.1
IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
|
5. člen |
|
2.1.1 Stanje in razmere kot izhodišče
za OPN |
|
(1) Območje občine Brda s 5700
prebivalci na 72km2 sodi med manjše slovenske občine. Povprečna gostota
je 98 prebivalcev/km2, z velikimi razlikami med poseljenostjo Zgornjih
Brd, kjer je gostota 13,9 preb/km2 in Spodnjih Brd z 102,6
prebivalcev/km2. |
|
(2) Nizko flišno gričevje
Goriških Brd je razcepljeno v več proti jugu in Furlanski nižini
nagnjenih širokih slemen, ki pod vplivom sredozemskega podnebja in
rodovitne prsti nudijo dobre pogoje za vinogradništvo in sadjarstvo. Na
severu preidejo Brda preko slemena med Sabotinom in Korado v flišno
Kambreško hribovje, ki se strmo spušča v Spodnjo Soško dolino. Zgornja
Brda so višji reliefno razgiban svet (400-450m nm) z naselji okoli
Kožbane, Spodnja Brda pa prehajajo od Kojskega (249m nm), Šmartnega
(262m nm), Cerovega (233m nm), preko Nebla, Medane in Kozane (160-180m
nm ) v Prevalsko podolje (57m nm). Sem se stekajo dolinice rek Birše,
Oblenča in Reke. Krajino zaznamujejo tudi erozijsko delovanje ostalih
rečic in potokov: Korena, Kožbanjščka, Vedrijanščka, Imenjščice, Pevmice
in drugih. Goriška Brda so najsevernejše submediteransko območje v
Sloveniji s povprečno 1500mm padavin na leto, poletja so vroča in suha z
značilnimi poletnimi nevihtami. Kar 217 dni na leto je temperatura nad
10 st.C. Zgornja Brda so pretežno gozdnata (čez 60%), s sestoji hrasta,
robinije in gabra, v Spodnjih Brdih pa prevladujejo kmetijska zemljišča. |
|
(3) Brda so kot obmejna pokrajina
stoletja dolgo predstavljala del zahodne etnične meje s sosednjimi
Furlani. Enotno pokrajino je po 2.svetovni vojni prizadela politična
razdelitev med dve državi in šele leta 1985 zgrajena »Osimska cesta« čez
Sabotin in italijansko ozemlje je odpravila prometno odrezanost Brd od
bližnje Nove Gorice. S to cestno povezavo je bila odpravljena največja
ovira hitrejšemu gospodarskemu razvoju Goriških Brd. |
|
(4) Po pristopu Slovenije v
Evropsko zvezo in v šengensko območje svobodnega pretoka ljudi, blaga in
storitev so se Brda odprla proti Furlaniji. Prometna povezanost se je s
tem za Brda bistveno izboljšala. Pričakovati je povečan promet z
Italijo, kar bo vplivalo tudi na nadaljnji gospodarski razvoj Brd.
Osnovne regionalne prometne povezave Brd s sosednjimi območji so: Nova
Gorica po Osimski Sabotinski cesti, Kanal preko Plav, Tolmin preko
Korade, Gorica iz Vipolž, Krmin iz Nebla in Čedad iz Golega brda. |
|
(5) Občina Brda sodi med pretežno
kmetijska podeželska območja, kjer so vinogradništvo z vinarstvom in
sadjarstvo primarne dejavnosti. Spodnja Brda so kmetijsko razvitejša in
imajo razvit učinkovit tržni pristop. Zgornja Brda so zaradi težjih
pogojev za kmetovanje redkeje naseljena in so demografsko ogrožena. |
|
(6) Tradicionalni poselitveni
vzorec v Brdih so tvorile strnjene gručaste vasi na grebenih in manjši
zaselki na stranskih grebenih. Po potresu leta 1976, ki je prizadel
Soško dolino in Brda, se je ta vzorec znatno porušil. Graditelji pri
popotresni obnovi niso upoštevali tradicionalnih oblik pozidave v
strnjenih naseljih in zaselkih, kar je zidavo močno razpršilo po
prostoru. |
|
(7) Za Spodnja Brda je značilna
slemenska poselitev. Poselitveni vzorec tvorijo stara jedra vasi in
razširjena novejša poselitev po glavnih briških slemenih ter posamezni
zaselki in razložena na manjših stranskih grebenih. V Zgornjih Brdih so
značilna manjša gručasta naselja in zaselki. |
|
|
|
6. člen |
|
2.1.2 Razvojne potrebe
|
|
(1) Pomembnejši razvojni interesi
lokalne skupnosti so zagotavljanje prostorskih možnosti za gospodarski
razvoj, razvoj vinogradništva in sadjarstva ter drugih panog kmetijstva,
za razvoj turizma in izboljševanje standarda bivanja. |
|
(2) Razvoj turizma je v
prihodnjem razvojnem obdobju pričakovati tudi na področju hotelskega,
termalnega turizma, na rekreaciji povezani s turizmom in drugih vejah
turizma, ki doslej niso bile prisotne v Brdih. |
|
(3) Med osnovne razvojne potrebe
sodi tudi urejanje in izboljšanje infrastrukturnih omrežij in naprav,
predvsem kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami in oskrbe s
pitno vodo z novim vodnim virom. |
|
(4) Drugi razvojni interesi
občine so še zagotavljanje stavbnih zemljišč za krajevne potrebe, ter
nova določitev površin za vinogradništvo kot krčitev gozdnih površin in
zmanjšanje dosedanjih stavbnih zemljišč. |
|
(5) Državni in regionalni
razvojni interes na območju občine Brda je zagotavljanje prometne
povezanosti s sosednjimi občinami Novo Gorico in Kanalom ob Soči ter s
sosednjo državo Italijo. |
|
|
|
7. člen |
|
2.1.3 Medsebojni vplivi
|
|
(1) Odprtost državne meje bo
vplivala na povečanje prometnih tokov z Italijo, kasneje pa tudi na
intenzivnejši gospodarski razvoj. Pričakovati je tudi povečan interes za
graditev in bivanje na območju Brd. Načrtovani razvoj Brd je zmeren in
ne bo imel vplivov na sosednja območja. |
|
|
|
8. člen |
|
2.1.4 Cilji |
|
(1) Cilj dolgoročnega razvoja
občine je uravnotežen gospodarski, prostorski in socialni razvoj z
zmernim razvojem poselitve, družbene infrastrukture in ob stalnem
negovanje kulturne krajine, z ustvarjanjem takšnih pogojev gospodarjenja
na kmetijah, da se bo ohranjala dejavnost in demografska slika ter s tem
prepoznavnost krajine Goriških Brd v širšem slovenskem in evropskem
prostoru. |
|
(2) Nadaljnji razvoj
vinogradništva in vinarstva, sadjarstva, oljkarstva in s tem povezanega
turizma ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj teh dejavnosti. |
|
(3) Razvoj drugih panog turizma,
ki niso vezane na posamezna kmečka gospodarstva, vendar prispevajo k
celovitemu razvoju vinogradništva (hotelski in termalni turizem ...). |
|
(4) Razvoj lokalnih oskrbnih in
storitvenih dejavnosti v lokalnih oskrbnih središčih. |
|
(5) Zagotavljanje površin za
skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj naselij, za potrebe
zaposlitve in bivanja. |
|
(6) Varovanje kulturne dediščine,
prenova vaških jeder in drugih kakovostnih delov naselij skladno z
varstvom kulturne dediščine. |
|
(7) Reurbanizacija opuščenih ali
neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč v naseljih. |
|
(8) Razvoj rekreacije v krajini s
sistemom povezovalnih poti med posameznimi območji aktivnosti
(kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih,
stanovanjskih itd.) |
|
(9) Zagotavljanje dobrega stanja
površinskih in podzemnih voda, zaradi zagotavljanja varovanja virov
pitne vode in posledično zdravja ljudi. |
|
(10) Drugi cilji so še: izboljšanje
cestne infrastrukture in skrb za razvoj javnega prometa med naselji,
komunalna sanacija obstoječih območij poselitve in celovita
infrastrukturna ureditev novih območij poselitve, umirjanje prometa v
naseljih, urejanje javnih površin v naseljih s prednostjo za pešce in
kolesarje, izboljšanje urejenosti javnih površin v naseljih in njihove
opreme, omejevanje mirujočega prometa v osrednjih prostorih naselij,
zagotavljanje ustreznih skupnih javnih površin za različno javno rabo,
omejevanje večjih nakupovalnih središč v Brdih. |
|
(11) Cilji občine v urejanju
prostora z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, z zaščite
in reševanja ter obrambe so: |
|
·
razmeščanje dejavnosti v
prostor izven območij potencialnih žarišč, |
|
·
ustrezno upravljanje
primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter nadzorovanje
aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče, |
|
·
zagotavljanje ustreznih
prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v
naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov. |
|
|
|
2.2 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA
OBČINE (grafični prikaz na karti 0-01) |
|
|
|
9. člen |
|
2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in
funkcijo posameznih naselij |
|
(1) Omrežje naselij v Občini Brda
tvorijo naslednji funkcijski tipi naselij: |
|
·
občinsko središče z
dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni, oskrbne in storitvene
dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s
telovadnico oz. večnamensko dvorano, glasbena šola, zdravstveno varstvo,
knjižnica, prostor za kulturne prireditve in dejavnosti, banka, pošta,
policija. |
|
·
Občinsko središče je naselje
Dobrovo, ki ima že relativno dobro razvite dejavnosti, vendar se bodo z
nadaljnjim razvojem krepile in dopolnjevale. Načrtovana je razširitev
rekracijskih površin in ureditev večnamenske dvorane v povezavi s šolo. |
|
·
pomembnejše lokalno središče
z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja,
predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s telovadnico, banka, pošta. |
|
·
Pomembnejše lokalno središče
je naselje Kojsko. Obstoječe dejavnosti so v naselju deloma že razvite,
načrtovana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti. |
|
·
lokalno središče z
dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja,
predšolsko varstvo, banka, pošta. |
|
Lokalna središča so naselja Medana, Kozana,
Cerovo, Hum, Vipolže, Neblo in Golo Brdo. Obstoječe dejavnosti so v teh
naseljih deloma že razvite, načrtovana je dopolnitev dejavnosti in
krepitev obstoječih dejavnosti. Lokalno središče je tudi naselje
Podsabotin, ki naj zaradi razvijajoče se stanovanjske gradnje, novega
doma za starejše in prometne povezave proti Novi Gorici pridobi na vlogi
v omrežju naselij in prevzame nekatere oskrbne in storitvene dejavnosti. |
|
·
pomembnejše drugo naselje s
turistično dejavnostjo z dejavnostmi: gostinstvo, oskrba in storitve
gravitacijskega območja, kulturne dejavnosti. |
|
Značaj turističnih središč imajo naselja
Šmartno, Medana in razvojna lokacija med Medano, Fojano in Dobrovim. |
|
|
|
10. člen |
|
2.2.2
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj
dejavnosti |
|
(1) Nadaljni prostorski razvoj
Brd je načrtovan relativno zmerno, tako da v tem obdobju niso načrtovane
večje širitve. Načrtovanje stavbnih zemljišč obsega pretežno
dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za
krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi urejanja
vinogradov. |
|
(2) Med pomembnejša razvojna
območja sodijo lokacije hotela med Fojano, Medano in Dobrovim, lokacije
za širitev obšolskih površin v naseljih Dobrovo in Kojsko ter širitev
površin za gospodarske dejavnosti in storitve pri Dobrovem. Površine za
stanovanjsko gradnjo so v nekoliko večjem obsegu načrtovane na območju
Podsabotina. |
|
|
|
11. člen |
|
2.2.3
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v
občini in regiji |
|
(1) Primarno prometno omrežje na
območju Brd je pretežno že razvito in urejeno. Občina si bo prizadevala
za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih in državnih
cestah. |
|
|
|
12. člen |
|
2.2.4 Druga za občino pomembna
območja |
|
(1) Na območju Vriskovega Gabra
se nahaja nahajališče naravnega kamna – flišnega apnenčevega peščenjaka. |
|
|
|
13. člen |
|
(1) Dobrovo je edino naselje, ki
ima tudi značilnosti urbanega naselja. V nadaljnjem razvojnem obdobju
niso načrtovane večje širitve ali spremembe v strukturi naselja, zato za
Dobrovo ni določen urbanistični načrt. |
|
|
|
2.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE
INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA (grafični
prikaz na karti 0-02) |
|
|
|
14. člen |
|
2.3.1 Skupne usmeritve za
infrastrukturno urejanje |
|
(1) Infrastrukturna omrežja se
razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja
naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se v bodoče
dopolnjuje na območjih z neustrezno ali zastarelo komunalno in
energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja
onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter vpliva na naravne
vrednote in kulturno dediščino. |
|
(2) Na stavbnih zemljiščih, ki so
načrtovana za bodoče - novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna
predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske
infrastrukture in zvez. |
|
(3) Obnova infrastrukturne opreme
se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih
urejanja prometnih površin ali druge infrastrukture (novogradnje ali
obnovitve), se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo
potrebni vodi in naprave infrastrukture. |
|
(4) Za obstoječe in načrtovane
infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba
upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljalcev. |
|
(5) Infrastrukturna omrežja naj
se načrtujejo izven varovanih območij narave ter habitatov ogroženih in
zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno,
glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v
ugodnem stanju. |
|
|
|
15. člen |
|
2.3.2 Zasnova prometnega omrežja |
|
(1) Obstoječe prometno omrežje je
dobro razvito in večinoma ustrezno, vendar pogosto omejeno z
razgibanostjo reliefa in ožinami v strnjenih jedrih naselij.
|
|
(2) Prometno omrežje se bo
dograjevalo z novimi povezavami. Načrtovani sta obvozni cesti za naselji
Kojsko in Dobrovo. Trase načrtovanih obvoznih cest so okvirno
opredeljene v grafičnih prikazih OPN in so varovane. |
|
(3) Prometno omrežje se
izboljšuje z rekonstrukcijami posameznih problematičnih odsekov.
|
|
(4) V naseljih se prometno
omrežje dopolnjuje z novimi povezavami za potrebe razvojnih območij.
|
|
(5) Pri urejanju večjih območij
poselitve in območij, ki se bodo urejala z OPPN, je potrebno zagotoviti
prometno povezavo novega območja z obstoječim prometnim omrežjem in
obstoječimi poselitvenimi območji na tak način, da se sanirajo
neustrezne prometne razmere in zagotovi kakovostna ureditev za bodočo
poselitev. Prometno omrežje naj bo zasnovano tako, da se zagotovi
možnost komunalnih storitev, varnost in povezanost z obstoječim omrežjem
praviloma najmanj na dveh mestih. Izjemoma je možen en priključek za
manjše število novih objektov in za rešitve, ki zagotavljajo ustrezno
komunalno oskrbo območja. V okviru območja urejanja nove poselitve naj
se zagotovijo tudi površine za mirujoči promet. |
|
(6) Načrtovana je kolesarska
povezava med naselji Neblo-Dobrovo-Vipolže. Trasa povezuje osrednja
turistična območja občine z navezavo na sosednjo Italijo. Kolesarski
promet na drugih območjih občine se bo odvijal na površinah državnih in
lokalnih cest. Občina si bo prizadevala za umirjanje prometa v naseljih
in prijazno ureditev prometnih površin tudi za kolesarje. |
|
(7) Za izboljšanje medkrajevne
povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo občina prizadevala
vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa (minibus, sistem
na klic...). |
|
(8) Občina si bo prizadevala
kakovostno urediti postajališča in površine, ki so namenjene rekreaciji
in turizmu (počivališča, razgledišča). |
|
|
|
16. člen |
|
2.3.3 Zasnova oskrbe s pitno vodo |
|
(1) Usmeritve za vodne vire in za
oskrbo s pitno vodo so: |
|
·
varovanje zajetih in
potencialnih vodnih virov, |
|
·
dograditev vodovodnega
omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja, |
|
·
izboljšanje (sanacija in
obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, tako da se zmanjšajo izgube
vodnih količin v omrežju, da se zagotovi dobra razporeditev vodnih
količin, povezanost omrežja in varnost v primeru nesreč. |
|
(2) Prednostna ureditev za oskrbo
s pitno vodo občine je vodno zajetje Mrzlek. |
|
|
|
17. člen |
|
2.3.4 Zasnova odvajanja in čiščenja
odpadnih vod |
|
(1) Usmeritve za odvajanje in
čiščenje odpadnih vod so: |
|
·
zagotovitev čiščenja odpadnih
voda, prednostno za večja in strnjena naselja, |
|
·
dograditev omrežja za
odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja
ter obnova obstoječega omrežja, |
|
·
ureditev čiščenja odpadnih
vod z izgradnjo malih čistilnih naprav za razpršeno poselitev in
poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, |
|
·
sanacija obstoječega in
ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin. |
|
(2) Osnovne naprave čiščenja
odpadnih vod so čistilne naprave pri naseljih Dobrovo (ČN do 2400PE),
Šmartno (ČN do 150 PE) in Kozana (ČN do 150 PE). |
|
(3) Načrtovane so čistilne
naprave: ČN Vedrijan (300 PE), ČN Drnovk in Snežeče (250PE), ČN Vrhovlje
pri Kojskem (250PE), sprememba lokacije ČN Dobrovo. |
|
|
|
18. člen |
|
2.3.5 Zasnova energetske oskrbe |
|
(1) Usmeritve za energetske vire,
omrežje in naprave so: |
|
·
oskrbo z električno energijo
se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno
omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),
|
|
·
občina si bo prizadevala za
izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije
(načrtovana poskusna vrtina v Kozani), |
|
·
na območjih strnjenih in
medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni
energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov (sončna
energija, fotovoltaika, lesna biomasa), |
|
·
na območjih redkejše
poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri. |
|
|
|
19. člen |
|
2.3.6 Zasnova omrežij elektronskih
komunikacij |
|
(1) Občina Brda si bo v vseh
naseljih prizadevala za zagotavljanje ustreznih pogojev za graditev
omrežij elektronskih komunikacij najsodobnejših tehnologij. |
|
|
|
20. člen |
|
2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki |
|
(1) Usmeritve za ravnanje z
odpadki so: |
|
·
spodbujalo se bo selektivno
zbiranje trajnih odpadkov, |
|
·
vzpostavljen bo sistem
zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki, |
|
·
spodbujalo se bo
kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na
izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, |
|
·
odstranjevala se bodo
nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih
nelegalnih odlagališč. |
|
|
|
2.4 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ
OBČINE (grafični prikaz na karti 0-03 in 0-06)) |
|
|
|
21. člen |
|
2.4.1
Okvirna območja naselij in območij razpršene
poselitve |
|
(2) Avtohtoni poselitveni vzorec
Brd je heterogen in ga sestavljajo gručasta naselja, slemenska
poselitev, posamezne večje domačije in novejša razložena. |
|
(3) Novejši/povojni razvoj je
začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanja je
v posameznih območjih Brd različna, na kar je vplivala politično
geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega omrežja in
gospodarstva ter možnosti zaposlitve. |
|
(4) Za Brda je prav tako značilna
podrejenost poselitve vinogradništvu. Kakovost in primernost zemljišč za
ureditev vinogradov bistveno vpliva na poselitveni vzorec. Urejanje
vinogradov pogosto vpliva na nestrnjenost naselij in zaselkov ter
ustvarja presledke tam, kjer bi sicer pričakovali strnjenost poselitve. |
|
(5) Poselitev v Brdih se
prilagaja geomorfološkim razmeram in podreja primernosti zemljišč za
vinogradništvo. Nadaljnji poselitveni vzorec bo še vedno menjavanje
večjih in manjših zaselkov na slemenih briških gričev, v zgornjih Brdih
pa dopolnjevanje gručastih naselij in zaselkov. |
|
|
|
22. člen |
|
2.4.2
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
|
(1) Prevladujoče usmeritve za
razvoj poselitve bodo še naprej: |
|
·
ohranjanje poselitve z
manjšim obsegom zaokroževanja stavbnih zemljišč, |
|
·
dopolnjevanje, zaokroževanje
in združevanje poselitvenih površin. |
|
(2) Usmeritve za celovito prenovo
vasi: |
|
·
ohranjanje objektov in
ambientalnih značilnosti ter kakovostnih arhitektonskih detajlov,
značilnih za vaška jedra (podhodi, zunanja stopnišča, portoni...) |
|
·
ohranjanje identitete,
karakteristične silhuete naselij in zaselkov, |
|
·
z novogradnjami in dozidavami
ne spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder. |
|
|
|
23. člen |
|
(1) Gručasta poselitev je
značilna za severna Brda. Njene značilnosti so: avtohtona poselitev
obsega pretežno manjša gručasta naselja in zaselke z majhnim deležem
posamičnih gradenj. Poselitev novejšega (povojnega) obdobja ni bistveno
spremenila avtohtonega poselitvenega vzorca. Usmeritve so: - ohranjanje
poselitve z manjšim obsegom zaokroževanja. |
|
|
|
24. člen |
|
(1) Slemenska in razložena
poselitev je značilna za osrednja Brda. Značilnosti so: avtohtona
poselitev obsega gručaste zaselke, manjše zaselke in posamično gradnjo.
Poselitev novejšega (povojnega) obdobja je spremenila avtohtoni
poselitveni vzorec tako, da so se naselja in zaselki začeli medsebojno
združevati v vzdolžno - slemensko razpotegnjena poselitvena območja,
deloma se je nadaljevala razložena poselitev z zaselki in posamičnimi
gradnjami, ki je pretežno pogojena z vinogradništvom. |
|
(2) Usmeritve so: dopolnjevanje,
zaokroževanje in združevanje, ohranjanje presledkov oz. zelenih cezur
med posameznimi naselji. |
|
|
|
25. člen |
|
(1) Urbano naselje je občinsko
središče Dobrovo. |
|
(2) Značilnosti so: strnjeno
urbano naselje z delom avtohtone gručaste poselitve in različnimi
morfološkimi oblikami stanovanjske gradnje, centralnih in proizvodnih
dejavnosti novejšega/povojnega razvojnega obdobja. |
|
(3) Usmeritve so: širitev naselja
– urbani razvoj. |
|
|
|
2.4.3 Pričakovani in načrtovani
razvoj |
|
|
|
26. člen |
|
(1) Podrobnejše usmeritve so še: |
|
·
naselje Podsabotin: širitev
naselja – urbani razvoj, |
|
·
naselje Šmartno: prenova
historičnega jedra naselja, |
|
·
območje med Medano, Fojano in
Dobrovim: turistični razvoj. |
|
|
|
|
|
27. člen |
|
(1) Občinsko središče Dobrovo -
osnovne smeri bodočega razvoja so: |
|
·
širitev gospodarske cone za
gospodarske in storitvene dejavnosti, |
|
·
ureditev športno
rekreacijskih površin in večnamenske dvorane ob šoli, |
|
·
izboljšanje in kvalitetno
opremljanje javnih površin, |
|
·
ureditev parka ob gradu
Dobrovo in rekreacijskih poti do Kozlinka, |
|
·
ureditev prostora med
središčem naselja in gradom, |
|
·
načrtovanje in ureditev
obvozne ceste, |
|
·
izboljšanje infrastrukturne
opremljenosti. |
|
|
|
28. člen |
|
(1) Naselja na vzhodnem delu Brd
(Podsabotin, Hum, Kojsko...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri
tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve..). Naselja se
širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju. Nova
poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi
neustrezne prometne razmere. |
|
(2) Večja načrtovana poselitvena
območja za stanovanjsko gradnjo se prostorsko ureja z OPPN. |
|
|
|
29. člen |
|
(1) Naselja na južnem delu Brd
(Gornje in Dolnje Cerovo, Vipolže, Plešivo, Medana) se razvijajo/širijo
za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo
(kmetijske gospodarske objekte, kleti, obrti, storitve..). Naselja se
širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju. Nova
poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi
neustrezne prometne razmere. |
|
|
|
30. člen |
|
(1) Naselja v osrčju Brd
(Šmartno, Kozana...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se
zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve..). Naselja se širijo
z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje
značilen vzorec poselitve. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da
se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere. |
|
|
|
31. člen |
|
(1) Naselja v zgornjih Brdih
(Golo Brdo, Kožbana...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Naselja
se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju, tako da
se vzdržuje značilen gručasti vzorec poselitve. Večja načrtovana
poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo se prostorsko ureja z OPPN. |
|
|
|
2.5 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI
(grafični prikaz na karti 0-04) |
|
|
|
32. člen |
|
2.5.1 Razvojna območja za posamezne
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
(1) Kmetijstvo, gozdarstvo:
Spodbujanje kmetijske dejavnosti vinogradništva in sadjarstva ter
nadaljnje urejanje vinogradov na klimatsko ugodnih pobočjih Brd bo
ohranjalo značilno kulturno Briško krajino. Predvsem v spodnjem delu
Brd, kjer je zaradi ugodnih razmer za kmetovanje večina gozdov že
izkrčenih in spremenjenih v kmetijska zemljišča, je potrebno ohranjati
še obstoječe gozdove, ki skupaj s kmetijskimi zemljišči tvorijo značilno
kulturno krajino. Nasprotno pa je v zgornjem delu Brd, kjer so pogoji za
kmetovanje slabši, z ohranjanjem prebivalstva v tem demografsko že
ogroženem območju zagotoviti preprečevanje zaraščanja kmetijskih
zemljišč. Kmetijstvo kot prevladujoča dejavnost v občini vezana na
naravne vire naj se izvaja ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih
predpisov s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti. |
|
(2) Turizem in rekreacija:
Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport,
tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne
prostorske ureditve. Za športne dejavnosti v Brdih se izgradi športni
center Vipolže z igrišči, tribunami in drugimi ureditvami za igro in
sprostitev. |
|
(3) V zgornjih Brdih se za
športne dejavnosti nameni površine za rekreacijo in šport pred naseljem
Hlevnik in pred naseljem Nozno. |
|
(4) Mineralne surovine:
Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.
V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na
novih lokacijah bo občina pretehtala smotrnost le tega in območju
določila ustrezno namensko rabo prostora – območje mineralnih surovin.
Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba izdelati OPPN. |
|
|
|
33. člen |
|
2.5.2
Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe |
|
(1) Občina si bo prizadevala za
take oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki |
|
zagotavljajo večje možnosti za varnost pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih
razmerah. |
|
(2) Občina bo varovala poplavna
in erozijska območja pred posegi, ter na teh območjih načrtovala in
izvajala ukrepe za sanacijo. |
|
(3) Na območjih, ki so ogrožena
zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) je potrebno
upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje
morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
|
|
(4) Varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja,
izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
|
(5) Območje občine Brda je
ogroženo z naslednjimi naravnimi nesrečami: požari v naravi, žledom,
viharji, pozebo, zemeljskimi plazovi, potresi, poledico in snegom. |
|
(6) Pred nevarnimi snovmi ob
nesrečah v cestnem prometu so ogroženi: večnamenska dvorana v Humu, Dom
starejših občanov v Podsabotinu, Zdravstveni dom in Osnovna šola v
Kojskem in Dobrovem, objekti v središču naselja Šmartno, objekti na
Križadi naselja Neblo, območje naselja Hruševje, center vasi Medana ob
cerkvi, območje bencinskega servisa v Vipolžah, območja Fojane, Gornjega
in Dolnjega Cerovega, Kožbane, Golega Brda in Noznega. |
|
(7) Poplave ogrožajo dele naselij
Nebla in Dobrovega. |
|
(8) Stacionarni viri nevarnih
snovi in možnost ekološke nesreče je v objektih Vinske kleti Goriška
Brda. |
|
(9) Za potrebe zaščite in
reševanja so predvidena naslednja območja: |
|
·
za gradnjo zasilnih
prebivališč: vrt OŠ Dobrovo, vrt OŠ Kojsko, zadružni dom Višnjevik,
zadružni dom Hum, igrišče Vipolže. |
|
·
za pokop ljudi: obstoječa
pokopališča z bližnjo okolico, |
|
·
za sprejemanje in
skladiščenje pomoči: večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom Dobrovo,
Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet Goriška Brda. |
|
·
objekti za hranjenje kulturne
dediščine: večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom Dobrovo, Osnovna šola
Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet Goriška Brda in Grad
Vipolže. |
|
·
za evakuacijo prebivalstva so
predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot
so športna igrišča in večje javne površine: trgi in parkirišča.
|
|
(10) Območja za dekontaminacijo
ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč,
območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in
sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom
civilne zaščite. |
|
|
|
34. člen |
|
2.5.3 Posebna območja, kjer se
ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora,
pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti |
|
(1) Celotno območje osrednjih Brd
sodi zaradi kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna
pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Značilnost
vinogradov ter drugih nasadov na pobočjih ter dolinah se prepleta s
slemensko poselitvijo in posameznimi manjšimi zaselki na pobočjih in
mestoma v dolinah. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti
je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo
kulturno krajino. |
|
(2) Posebne lokacije, ki so
pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti, so: |
|
·
območje taborske naselbine
Šmartno, |
|
·
naselbinski spomenik Slapnik, |
|
·
območje gradu Dobrovo, |
|
·
območje vile Vipolže, |
|
·
območja posameznih domačij v
Brezovku 7, 8 in 10, Plešivem 7 in 8, Seniku 4, |
|
·
območja posameznih šol
Plešivo in Brdice pri Kožbani. |
|
|
|
2.6 USMERITVE GLEDE NAMENSKE RABE
ZEMLJIŠČ (grafični prikaz na karti 0-05) |
|
|
|
35. člen |
|
(1) V OPN je v skladu z ZPNačrt
določena osnovna namenska raba prostora, ki se deli na : |
|
·
stavbna zemljišča |
|
·
kmetijska zemljišča
|
|
·
gozdna zemljišča |
|
·
vode |
|
·
druga zemljišča.
|
|
(2) Razmejitve med posameznimi
rabami so razvidne v grafičnih prikazih. |
|
(3) Stavbna zemljišča obsegajo
površine za poselitev in druge posege v prostor. Stavbna zemljišča so
členjena na podrobnejšo namensko rabo prostora in sicer na: |
|
·
območja stanovanj, |
|
·
območja centralnih
dejavnosti, |
|
·
območja proizvodnih
dejavnosti, |
|
·
posebna območja, |
|
·
območja zelenih površin, |
|
·
območja prometnih površin, |
|
·
območja komunikacijske
infrastrukture, |
|
·
območja energetske
infrastrukture, |
|
·
območja okoljske
infrastrukture. |
|
(4) Območja kmetijskih zemljišč
niso namenjena poselitvi in obsegajo površine najboljših in drugih
kmetijskih zemljišč. |
|
(5) Območja gozdnih zemljišč niso
namenjena poselitvi in obsegajo gozdna zemljišča. |
|
(6) Območja voda so celinske
površinske vode. |
|
(7) Druga zemljišča niso
namenjena poselitvi. Na območju občine Brda so to območja mineralnih
surovin in ostala območja. |
|
|
|
36. člen |
|
(1) Dejavnosti se usmerjajo v
skladu z določeno namensko rabo površin in dopustnimi dejavnostmi v
okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske rabe. V posameznih
območjih urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in
negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko predstavljajo
omejitev ali razvrednotenje te rabe. Na območjih varstva KD se omejuje
razvoj dejavnosti, ki pomenijo degradacijo spomeniških lastnosti. |
|
|
|
37. člen |
|
(1) Usmeritve za razporejanje
dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobnejšo namensko rabo
prostora in sicer: |
|
|
|
I.STAVBNA ZEMLJIŠČA:
|
|
Območja in površine za poselitev: |
|
Poselitev se usmerja v območja in na
površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo
usmerjale dejavnosti v skladu s podrobnejšo namensko rabo prostora: |
|
S OBMOČJA STANOVANJ so namenjena
bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
|
SS SPLOŠNE STANOVANJSKE površine so
namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, |
|
SB STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE
NAMENE so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin
prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin), |
|
SK površine PODEŽELSKEGA NASELJA so
namenjene kmetijam, dopolnilnim dejavnostim in bivanju, |
|
SKg površine za GOSPODARSKA POSLOPJA
KMETIJ so namenjena izključno za kmečka gospodarska poslopja in pomožne
objekte kmetij. |
|
C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so
namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju:
|
|
CU osrednja območja centralnih
dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre
pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih,
socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in
podobnih dejavnosti ter bivanje; |
|
Cdi površine za IZOBRAŽEVANJE so
namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji |
|
CDc površine za VERSKE DEJAVNOSTI so
namenjene dejavnostim cerkve in verskemu izobraževanju |
|
I OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI so
pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim: |
|
IG GOSPODARSKE CONE so namenjene
obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim
dejavnostim; |
|
IGm GOSPODARSKE CONE mešane s STANOVANJI
so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim in bivanju |
|
B POSEBNA OBMOČJA so namenjena
posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in
podobno: |
|
BT površine za TURIZEM so namenjene
hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in
nastanitev; |
|
BC površine za ŠPORTNE CENTRE s
površinami in objekti za športne aktivnosti in prireditve; |
|
BD površine drugih območij so namenjene
nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščem; |
|
Z OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN so
namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na
prostem in izboljšavi kakovosti bivanja: |
|
ZS površine za ŠPORT IN REKREACIJO NA
PROSTEM so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem;
|
|
ZP površine PARKOV so namenjene oddihu,
igri in izboljšanju bivalnega okolja ter obsegajo urejene zelene
površine odprtega prostora naselja |
|
ZK POKOPALIŠČA so namenjena pokopavanju
in spominu na umrle. |
|
Območja in površine, ki so namenjene
gospodarski javni infrastrukturi: |
|
P OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
prometa: |
|
PC površine cest; |
|
PO ostale prometne površine, ki so
namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam
za odvijanje prometa |
|
T OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE
INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih
služb s področja telekomunikacij. |
|
E OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE,
ki so namenjena za izvajanje dejavnost gospodarskih služb s področja
energetike. |
|
Ee območje za oskrbo z
električno energijo |
|
O OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
oskrbe z vodo (Ov), požarne varnosti in komunale (Ok), čiščenja odpadnih
voda (Oc) ter ravnanja z odpadki (Or-recikliranje). |
|
|
|
II. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
|
|
K1 NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
K2 DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
III. OBMOČJE GOZDNIH ZEMLJIŠČ
|
|
G gozdna zemljišča, kot zemljišča
porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu
izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom
o gozdovih določena kot gozd. |
|
|
|
IV. OBMOČJE VODA |
|
V OBMOČJE POVRŠINSKIH VODA, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda: |
|
VC celinske vode;
|
|
VI območje vodne infrastrukture,
ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom,
kot so pregrade, jezovi in podobno. |
|
|
|
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
L OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN so
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih
surovin: |
|
LN površine nadzemnega
pridobivalnega prostora |
|
|
|
38. člen |
|
(1) Zasnova poselitve z razvojem
naselij v občini je opredeljena z usmeritvami za razporejanje dejavnosti
in z določeno namensko rabo prostora in je razvidna v grafičnih prikazih
izvedbenega dela OPN. |
|
(2) Za posamezno namensko rabo in
enote urejanja prostora so v prostorskih izvedbenih pogojih določene: |
|
·
dopustne vrste dejavnosti,
|
|
·
dopustne vrste posegov, |
|
·
prostorski izvedbeni pogoji
za izrabo, arhitekturni in urbanistični pogoji, |
|
·
prostorski izvedbeni pogoji
za nezahtevne in enostavne objekte, |
|
·
ter drugi in posebni pogoji
urejanja prostora. |
|
|
|
2.7 USMERITVE ZA PROSTORSKE
IZVEDBENE POGOJE |
|
|
|
39. člen |
|
(1) S prostorskimi izvedbenimi
pogoji se ureja celoten prostor občine, razen naselja Šmartno, ki se
ureja z veljavnim prostorskim izvedbenim načrtom: »Odlok o ureditvenem
načrtu za prenovo naselja Šmartno (Uradno glasilo, št.7/91).«
|
|
(2) S prostorskimi izvedbenimi
pogoji (PIP) v OPN se do sprejetja načrtovanih OPPN – občinskih
prostorskih podrobnih načrtov za določeno vrsto posegov začasno urejajo
tudi območja predvidenih OPPN. |
|
|
|
2.8 USMERITVE ZA UREJANJE PROSTORA
Z OBČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI NAČRTI |
|
|
|
40. člen |
|
(1) OPPN se izdela za tista
območja urejanja, kjer je načrtovano/pričakovano zahtevnejše
infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija)
in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben
načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti. |
|
(2) Območja OPPN – občinskih
prostorskih podrobnih načrtov so prikazana v grafičnem delu izvedbenega
dela OPN. |
|
(3) Z OPPN se lahko glede na
zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi prometna in druga gospodarska
javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja
infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana. Območja urejanja z OPPN
se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in
vseh spremljajočih ureditev. V podrobnejše načrtovanje z OPPN je zaradi
celostnega urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali dele EUP
- enot urejanja prostora. |
|
|
|
3 IZVEDBENI DEL OPN OBČINE BRDA |
|
|
|
3.1 SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
|
41. člen |
|
(1) S tem odlokom se ob
upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Brda sprejmejo
prostorski izvedbeni pogoji Občine Brda (krajše PIP), kot izvedbeni del
Občinskega prostorskega načrta – krajše IPN Občine Brda. |
|
|
|
42. člen |
|
(1) IPN Občine Brda je prostorski
izvedbeni akt lokalne skupnosti, ki določa prostorske izvedbene pogoje
za graditev objektov in druge posege v prostor. |
|
|
|
43. člen |
|
(1) IPN Občine Brda vsebuje: |
|
·
določila PIP v 3. poglavju
odloka o OPN Brda, |
|
·
grafične prikaze v
kartografskem delu izvedbenega dela prostorskega načrta, |
|
·
obrazložitev PIP. |
|
|
|
44. člen |
|
(1) IPN Občine Brda določa
naslednje PIP: |
|
3.1 SPLOŠNE DOLOČBE |
|
3.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
NAMENSKO RABO PROSTORA (NAMEMBNOST) IN POSEGE V PROSTOR |
|
3.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za
območja in površine namenske rabe prostora, ki so namenjene poselitvi
|
|
3.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za
območja in površine, ki so namenjene gospodarski javni infrastrukturi |
|
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji na
ostalih površinah osnovne rabe |
|
3.2.4 Tolerance za obstoječe objekte
glede namenske rabe površin |
|
3.3. VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI |
|
3.4. SKUPNI SPLOŠNI PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
3.4.1 Skupni splošni prostorski
izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje |
|
3.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za
oblikovanje drugih posegov v prostor |
|
3.5. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
PARCELACIJO IN GRADBENE PARCELE |
|
3.6. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
IZRABO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE |
|
3.7. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
|
3.7.1 Pogoji za prometno urejanje |
|
3.7.2 Pogoji za komunalno opremljanje |
|
3.7.3 Pogoji za energetsko
opremljanje |
|
3.7.4 Pogoji za telekomunikacijsko
opremljanje |
|
3.7.5 Pogoji za odstranjevanje
odpadkov |
|
3.8. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
3.9. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
GLEDE OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVA OKOLJA,
VARSTVA NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED NESREČAMI |
|
3.9.1 Pogoji za ohranjanje narave |
|
3.9.2 Pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine |
|
3.9.3 Pogoji za varstvo okolja |
|
• Varstvo tal pred
onesnaženjem |
|
• Varstvo voda pred
onesnaženjem |
|
• Varstvo zraka pred
onesnaženjem |
|
• Varstvo pred hrupom
|
|
• Varstvo pred svetlobnim
onesnaženjem |
|
• Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem |
|
3.9.4 Pogoji za varstvo voda |
|
3.9.5 Pogoji za varstvo pred požarom |
|
3.9.6 Pogoji za varstvo pred plazovi |
|
3.9.7 Pogoji za varstvo pred
poplavami |
|
3.9.8 Pogoji iz potresne varnosti |
|
3.11. POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI
POGOJI |
|
3.12. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA
OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
|
|
|
45. člen |
|
(1) V odloku so uporabljeni
pojmi, ki imajo naslednji pomen: |
|
1. Namenska raba površin je členitev
prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno načrtovano namembnostjo
površin in objektov. Namenska raba površin je usklajena v postopku
načrtovanja med občino in nosilci urejanja prostora. Grafične podloge so
uradni podatki GURS (DKN, REST), uradni podatki MKGP (GERK- gozd 2000)
in prenešeni digitalni podatki iz dosedanjega prostorskega plana občine
(sz-stavbna zemljišča, K1 – najboljša kmetijska zemljišča), površine
voda (V) so izdelani digitalni podatki na podlagi DKN in DOF 5). |
|
2. Podrobnejša namenska raba površin
je podrobnejša členitev osnovne namenske rabe površin. |
|
3. Enote urejanja prostora za naselja
so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč,
namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in
objektov. |
|
4. Enote urejanja prostora za odprti
prostor obsegajo primarno namensko rabo prostora: K1, K2, G, V . |
|
5. Ureditvene enote vsebujejo
prostorske izvedbene pogoje za arhitekturno in urbanistično oblikovanje
in izrabo. |
|
6. Javno dostopne površine so
površine, na katere ima oz. mora imeti javnost prost dostop, ne glede na
lastništvo. |
|
7. Regulacijska linija (RL) je črta,
ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih in
drugih javnih površin in je določena v grafičnem prikazu. Površine med
regulacijskima linijama morajo biti javno dostopne. |
|
8. Gradbena linija (GL) je črta, na
katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem
prikazu. |
|
9. Gradbena meja (GM) določa skrajni
zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v
grafičnem prikazu. Objekt na nivoju urejenega terena ne sme segati preko
gradbene meje. |
|
10. Faktor zazidanosti je razmerje med
zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino gradbene parcele.
Zazidanost torej izraža delež stavbišča na gradbeni parceli. V faktor
zazidanosti gradbene parcele po tem predpisu se ne šteje površin
napuščev, balkonov, začasnih, pomožnih, nezahtevnih in enostavnih
objektov. |
|
11. Zazidana površina objekta –
stavbišče je površina, ki jo tvori pravokotna projekcija zunanjih zidov
stavbe. |
|
12. Gradbena parcela je ena ali več
lastniških zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih že stoji
objekt ali je ob upoštevanju meril in pogojev predvidena gradnja objekta
s pripadajočim zemljiščem za njegovo rabo. |
|
13. Višina objektov je določena s
številom etaž, pri čemer se upošteva max. kalkulativna etažna višina 3m.
Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta
ne sme presegati kalkulativne višine objekta. |
|
14. Terciarne dejavnosti so: trgovina,
gostinstvo in storitve. Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost,
ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska
in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za
goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli,
penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne,
okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Druge
dejavnosti gostinstva so v odloku urejene posamično, za vsako vrsto
gostinskega obrata posebej. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje
bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. Apartmaji so
(gl. zakon o gostinstvu) oblika nastanitvenih prostorov kot del
gostinske nastanitvene dejavnosti. Apartmaji po tem odloku niso
stanovanja, namenjena bivanju ali občasnemu bivanju (vikend stanovanja).
Pod gostinstvo ne sodijo študentski domovi, samski domovi in
stanovanjski hoteli. |
|
15. Kvartarne dejavnosti so: zdravstvo,
socialno in otroško varstvo, šolstvo, šport in rekreacija, kultura,
uprava, cerkev in svobodni poklici. |
|
16. Dopolnilna dejavnost je tista
dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko
umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov,
kar
je potrebno dokazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
17. Osnovni (glavni) objekt na gradbeni
parceli z arhitekturno zasnovo oblikuje razmerje z zemljiščem oz.
gradbeno parcelo, sosedjimi stavbami oz. zemljišči in z javnim
prostorom. |
|
18. Spremljajoči objekti osnovnega
objekta na gradbeni parceli so samostojni ali prizidani objekti na
gradbeni parceli osnovnega objekta. |
|
19. Nezahtevni objekti so konstrukcijsko
manj zahtevni objekti za katere je potrebna pridobitev gradbenega
dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. |
|
20. Enostavni objekti so konstrukcijsko
nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in
gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z
vplivi na okolje in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
|
|
21. Vzdrževanje objekta je izvedba del,
s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba,
obsega pa redna vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov. |
|
22. Gospodarsko poslopje kmetije je
objekt v sklopu kmetije, ki je v celoti namenjen izvajanju kmetijske
dejavnosti. |
|
|
|
46. člen |
|
(1) IPN določa prostorske
izvedbene pogoje za EUP - enote urejanja prostora s podrobnejšo namensko
rabo, dopustnimi vrstami posegov in ureditveno enoto. |
|
(2) IPN določa merila in pogoje
komunalnega opremljanja. |
|
(3) IPN določa prostorske
izvedbene pogoje za območja krajine (kmetijska, gozdna, vodna in druga
zemljišča). |
|
(4) IPN določa prostorske
izvedbene pogoje v območjih načrtovanih OPPN, do njihovega sprejetja. |
|
(5) Razmejitve podrobnejše
namenske rabe površin, meje enot urejanja prostora in ureditvenih enot
so določene v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN. |
|
(6) Prikaz stanja prostora je
priloga k temu aktu. Vsebuje predvsem varstvena, varovana, zavarovana,
degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi
predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru, in prikaz
dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih
in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje
stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine. |
|
|
|
47. člen |
|
(1) Merila in prostorski
izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje občine, za posamezne
vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe površin, za posamezne enote
urejanja prostora in za ureditvene enote ter za izjemne primere urejanja
še s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za določene EUP. |
|
(2) Skupni pogoji veljajo za vsa
istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v
posebnih pogojih ni določeno drugače. |
|
(3) S podrobnejšo namensko rabo
površin je določena pretežna namembnost posamezne površine ali območja. |
|
(4) Enote urejanja prostora za
naselja so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih
zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin
in objektov. |
|
(5) S prostorskimi izvedbenimi
pogoji je določeno arhitekturno in urbanistično oblikovanje v EUP. |
|
(6)
Enota urejanja prostora za
odprti prostor - EUP BR 01 obsega površine primarne namenske rabe
prostora: K1, K2, G, V, izven enot urejanja prostora za naselja in izven
enot urejanja prostora za nadomestna kmetijska zemljišča.
Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo površine primarne
namenske rabe prostora K, G in V izven enot urejanja prostora za
naselja. |
|
|
|
|
|
3.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
NAMENSKO RABO PROSTORA (NAMEMBNOST) IN POSEGE V PROSTOR |
|
|
|
48. člen |
|
(1) Funkcija območij in površin
je določena z dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v
prostor. |
|
(2) V skladu z usmeritvami za
razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora so vrste dejavnosti
(namembnosti) in vrste posegov določene za posamezno osnovno oz.
podrobnejšo namensko rabo površin, ki se deli na: |
|
·
I. območja stavbnih zemljišč:
BC, BD, BT, CD, CDc, CDi, CU, Ee, IG, IGm, Oc, Or, Ov, PC, PO, SB, SK,
SKg, SS, T, ZK, ZP, ZS, ZD, |
|
·
II. območja kmetijskih
zemljišč: K1 in K2, |
|
·
III. območja gozdnih
zemljišč: G, |
|
·
IV. območja vodnih zemljišč:
VC, VI, |
|
·
V. območja drugih zemljišč:
LNr, LNs.
V. območja drugih zemljišč: LN. |
|
|
|
3.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za
območja in površine namenske rabe prostora, ki so namenjene poselitvi
|
|
|
|
49. člen |
|
(1) SS - STANOVANJSKE POVRŠINE so
namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
bivanje – stanovanja, |
|
·
delo na domu brez prekomernih
vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje
samo), |
|
·
terciarne dejavnosti kot
dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez
prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje, |
|
·
kvartarne dejavnosti kot
dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja. |
|
(3) Dopustne vrste posegov so: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.a člen |
|
(1) SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA
POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih
skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih
skupin). |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
stanovanja, |
|
·
storitvene dejavnosti brez
prekomernih emisij v okolje. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.b člen |
|
(1) SK - POVRŠINE PODEŽELSKEGA
NASELJA so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
|
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
stanovanja, |
|
·
kmetije (stanovanje kmetije
in kmetijska gospodarska poslopja), |
|
·
terciarne in kvartarne
dejavnosti, |
|
·
proizvodne dejavnosti, ki po
površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje,
locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta, (omejitev površine
ne velja za spremembo namembnosti obstoječih objektov v proizvodne
dejavnosti), |
|
·
šport in rekreacija. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.c člen |
|
(1) SKg - POVRŠINE ZA GOSPODARSKA
POSLOPJA so namenjene izključno za gospodarska poslopja in pomožne
objekte kmetije. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
kmetijstvo - nestanovanjske
kmetijske stavbe |
|
·
bivanje ni dopustno. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve. |
|
|
|
49.č člen |
|
(1) CU - OSREDNJA OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre
pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih,
socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in
podobnih dejavnosti ter bivanje. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
terciarne dejavnosti |
|
·
kvartarne dejavnosti |
|
·
poslovni prostori (pisarne) |
|
·
bivanje/stanovanja |
|
·
tudi proizvodne dejavnosti
brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij (npr. založništvo,
knjigoveštvo...) |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.d člen |
|
(1) CDi – POVRŠINE ZA
IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
predšolsko varstvo oz. vzgoja |
|
·
vse vrste izobraževanja,
znanstveno in raziskovalno delo |
|
·
rekreacija |
|
·
socialno varstvo |
|
·
stanovanje za oskrbnika
stavbe. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.e člen |
|
(1) CDc - POVRŠINE ZA VERSKE
DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in verskemu izobraževanju. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
dejavnosti cerkve |
|
·
versko izobraževanje. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.f člen |
|
(1) IG - GOSPODARSKE CONE so
namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
proizvodne dejavnosti
manjšega obsega in z manjšimi vplivi |
|
·
gradbeništvo |
|
·
servisi in storitvene
dejavnosti |
|
·
poslovni prostori k osnovni
rabi |
|
·
trgovina |
|
·
gostinstvo za potrebe
gospodarske cone |
|
·
v območju bivanje ni
dopustno. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.g člen |
|
(1) IGm - OBRTNE CONE so
namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim in bivanju. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
obrt, proizvodne dejavnosti z
manjšimi vplivi |
|
·
terciarne dejavnosti
|
|
·
delo na domu |
|
·
bivanje – stanovanja (ne
samostojno, samo skupaj z dejavnostjo) |
|
·
v območju niso dopustne
kmetije. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
dopustne spremembe
namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
dopustne novogradnje
objektov, novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s
storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.h člen |
|
(1) BT - POVRŠINE ZA TURIZEM so
namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo
in nastanitev. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
gostinstvo – nastanitev in
prehrana, |
|
·
storitve za potrebe
gostinstva/turizma, |
|
·
trgovina, |
|
·
rekreacija, |
|
·
v območju niso dopustna
stanovanja razen za upravljalca stavbe. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko
rabo, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.i člen |
|
(1) BD - POVRŠINE DRUGIH OBMOČIJ
so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim
parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim.
|
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
gostinstvo – nastanitev in
prehrana |
|
·
trgovina in storitve
|
|
·
poslovni prostori (pisarne) |
|
·
sejmišče, zabavišče
|
|
·
dejavnosti rekreacije,
zabave, sprostitve |
|
·
v območju niso dopustna
stanovanja razen za upravljalca stavbe. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko
rabo, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.j člen |
|
(1) BC – ŠPORTNI CENTRI so
športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in
športnim prireditvam. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
šport in rekreacija (objekti
in površine) |
|
·
gostinstvo, trgovina in
storitve ( kot dopolnitev osnovni dejavnosti) |
|
·
bivanje/stanovanje samo za
upravljalca/oskrbnika. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko
rabo, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.k člen |
|
(1) ZS - POVRŠINE ZA ODDIH
REKREACIJO IN ŠPORT so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na
prostem. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
šport in rekreacija na
površinah kot so: igrišča, igralni parki, golf, kamp; |
|
·
dejavnosti vezane na šport in
rekreacijo. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
ureditve rekreacijskih in
športnih površin, |
|
·
novogradnje samo manjših
objektov (kot so garderobe, sanitarije, shranjevanje opreme, recepcije v
kampih, ...) v funkciji povezani s športno- rekreacijsko dejavnostjo, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov),
|
|
·
postavitve spominskih
obeležij. |
|
|
|
49.l člen |
|
(1) ZP - PARKI so namenjeni
oddihu, igri in izboljšanju bivalnega okolja ter obsegajo urejene zelene
površine odprtega prostora naselja. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
oddih, igra in rekreacija na
javnih parkovnih površinah |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov, |
|
·
dopustne ureditve parkovnih
in drugih javnih površin, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov), |
|
·
postavitve spominskih
obeležij. |
|
|
|
49.m člen |
|
(1) ZK - POKOPALIŠČA, ki so
namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
pokopavanje |
|
·
trgovina in storitve kot
dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. kamnoseštvo, cvetličarna) |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
dopustne novogradnje
objektov, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov), |
|
·
postavitve spominskih
obeležij. |
|
|
|
49.n člen |
|
(1) ZD – DRUGE UREJENE ZELENE
POVRŠINE, ki so namenjene zelenim pasovom z zaščitno oziroma drugo
funkcijo. |
|
(2) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
rekreacijske dejavnosti. |
|
(3) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
oporni zidovi, škarpe. |
|
|
|
3.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za
območja in površine, ki so namenjene gospodarski
javni infrastrukturi |
|
|
|
50. člen |
|
(1) Na območjih namenjenih
gospodarski javni infrastrukturi (PC - površine cest, PO –
površine za
mirujoči promet
ostale prometne površine , Ee - površine za oskrbo z električno energijo, Ov -
površine za oskrbo z vodo, Oc - površine za čistilne naprave, Or -
površine za zbiranje, sortiranje in reciklažo odpadkov, T – območja
telekomunikacijske infrastrukture ) so dopustne namembnosti oz.
dejavnosti v zvezi s posamezno namensko rabo območja in tudi druge
dejavnosti gospodarske infrastrukture. |
|
(2) V vseh območjih namenjenih
gospodarski javni infrastrukturi so dopustne naslednje vrste posegov:
|
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov in naprav, |
|
·
novogradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
postavitve spominskih
obeležij in urbane opreme, |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin. |
|
|
|
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji na
ostalih površinah osnovne namenske rabe |
|
|
|
51. člen |
|
(1) Na območjih kmetijskih
zemljišč (K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 - druga kmetijska
zemljišča so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
kmetijstvo. |
|
(2) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku in ob
pogojih 60. člena, |
|
·
agrarne operacije ter vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč v skladu z
zakonom o kmetijskih zemljiščih. |
|
·
začasne ureditve za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
·
gradbeno inženirski objekti
(skladno s CC–SI) - daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična omrežja)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, vsi s pripadajočimi objekti
in priključki nanje |
|
·
postavljanje začasnih
objektov in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času
sezone: |
|
·
oder z nadstreškom,
sestavljen iz montažnih elementov, |
|
·
cirkus, če so šotor in drugi
objekti montažni, |
|
·
začasna tribuna za gledalce
na prostem, |
|
·
premični objekti za rejo
živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak,
premični zajčnik) |
|
·
postavljanje pomožne
kmetijsko-gozdarske opreme, ki ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža) |
|
·
opazovalnica, to je
netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica); |
|
·
rekonstrukcije občinskih in
državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
|
·
dostopi do objektov, če gre
za objekt: |
|
·
ki ga je dopustno graditi na
kmetijskih zemljiščih, |
|
·
ki je prepoznan kot razpršena
gradnja ali |
|
·
ki ga je dopustno graditi na
površinah razpršene poselitve; |
|
·
raziskave podzemnih voda,
raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, |
|
·
mala vetrna elektrarna do
nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35,
razen v območjih ohranjanja narave (območja Natura 2000, ekološko
pomembna območja, zavarovana območja, naravne vrednote) in njihovih
območjih vpliva. Za umestitev male vetrne elektrarne do nazivne moči 1MW
je potrebno izdelati OPPN. Objekte se sme umeščati le na iz regionalnih
in občinskih cest vedutno neizpostavljene lokacije. OPPN mora obsegati
načrt krajinske ureditve. |
|
|
|
51.a člen |
|
(1) Na območju gozdnih zemljišč
(G – gozdna zemljišča) so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
gozdarstvo in kmetijstvo, |
|
·
rekreacija, če ne spreminja
osnovne rabe in omogoča ohranjanje gozdne funkcije zemljišča. |
|
(2) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
krčitve gozdov do površine
0,5ha za ureditev kmetijskih površin; pred izvedbo krčitve je potrebno
dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku in ob
pogojih 60. člena, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave). |
|
|
|
51.b člen |
|
(1) Na območju voda (VC –
celinske vode, VI – območja vodne infrastrukture) so dopustne naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
ribištvo, ribogojstvo,
|
|
·
rekreacija. |
|
|
|
51.c člen |
|
(1) Na območjih mineralnih
surovin (LN- površine nadzemnega pridobivalnega prostora) so dopustne
naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
raziskovanje, izkoriščanje in
sanacija nelegalnih kopov brez možnost nadaljnjega izkoriščanja
mineralnih surovin. |
|
(2) Dopustne so naslednje vrste
posegov: |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave). |
|
|
|
3.2.4 Tolerance za obstoječe
objekte glede namenske rabe površin |
|
|
|
52. člen |
|
(1) Namembnost posameznega
obstoječega objekta lahko odstopa od v OPN določene dejavnosti na
območju s podrobnejšo namensko rabo, če ima obstoječi objekt pridobljeno
namembnost z veljavnim gradbenim ali drugim upravnim dovoljenjem. V tem
primeru je dopustna nadaljnja raba – oz. namembnost objekta v skladu s
pridobljenim dovoljenjem tudi ob rekonstrukciji oz. novogradnji kot
nadomestni gradnji tega objekta. |
|
(2) Nadaljnja raba – oz.
namembnost objekta, rekonstrukcija, rušitev in novogradnja kot
nadomestitev obstoječega, je dopustna tudi za vse obstoječe objekte
zgrajene z gradbenim dovoljenjem oz. za obstoječe objekte zgrajene pred
letom 1967, kakor tudi za infrastrukturne objekte, trase
infrastrukturnih omrežij in naprave, ki zaradi pomanjkljivih geodetskih
podatkov niso prikazani v grafičnih prikazih OPN, ne glede na grafično
določeno namensko rabo v OPN. |
|
|
|
3.3 VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI
|
|
|
|
53. člen |
|
(1) Na varovanih in zavarovanih
površinah kmetijskih zemljišč in gozdov, na vodovarstvenih območjih, v
območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter v območjih
rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnih omrežij in naprav, ki so
določeni v grafičnih prikazih ali v področnih predpisih in zakonih, so
posegi in graditev objektov omejeni skladno z veljavnimi predpisi. |
|
|
|
3.4 SKUPNI SPLOŠNI PROSTORSKI
IZVEDBENI POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN POSEGOV V PROSTOR |
|
|
|
54. člen |
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji
za oblikovanje so določeni: |
|
·
s skupnimi splošnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji za urbanistično, arhitekturno in
krajinsko oblikovanje ter |
|
·
s prostorskimi izvedbenimi
pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor. |
|
|
|
3.4.1 Skupni splošni prostorski
izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje |
|
|
|
55. člen |
|
Odmiki |
|
(1) Odmiki od parcelne meje naj
na ulični strani sledijo obstoječi gradbeni liniji, če je ta enovita oz.
razpoznavna. |
|
(2) Odmiki od parcelne meje so ob
ulici lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in
nadomestne gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega
profila za izboljšavo varnosti. |
|
(3) Pri lociranju objektov na
strmih terasah je s povečanjem odmika od parcelne meje zagotoviti
minimalno osončenost bivalnih prostorov v nižje ležečih stanovanjskih
objektih. |
|
|
|
56. člen |
|
Višina objektov |
|
(1) Pri določanju višine objektov
je potrebno, poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste
objektov, upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja oz.
zaselka tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe
naselja, dela naselja oz. zaselka. |
|
(2) Dozidani ali nadzidani
obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih
razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali
gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne smejo
bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno
preseganje skladnega merila ni dopustno. |
|
(3) Odstopanja od določene
kalkulativne višine objektov so možna samo v primeru, da se upoštevajo
določila 1. in 2. odstavka tega člena ter ob pogoju, da se s tem ne
povzroča negativnih vplivov na sosednje gradbene parcele, kar je
potrebno utemeljiti v projektni dokumentaciji. |
|
|
|
57. člen |
|
Etažnost objektov |
|
(1) Etažnost objektov je določena
za posamezne vrste objektov v določbah za ureditvene enote. |
|
(2) Objekti so lahko podkleteni z
eno ali več kletnimi etažami. |
|
(3) Na nagnjenem terenu je lahko
celotna stranica ene kletne etaže vidna in lahko sega iz urejenega
terena, vendar na tem delu etažna višina objekta ne sme presegati treh
polnih etaž, kar velja za ureditvene enote vj, v in e. |
|
(4) Površina kleti je lahko večja
od zazidane površine pritličja stavbe. |
|
|
|
58. člen |
|
(1) Oblika strehe z naklonom
strešin je določena za posamezne ureditvene enote in vrste objektov. |
|
|
|
59. člen |
|
Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave
in nadzidave |
|
(1) Za vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za
oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
|
(2) Dozidave in nadzidave
objektov morajo biti skladne s stavbno maso, oblikovanjem in gradbenimi
materiali osnovnega objekta. |
|
(3) V primeru vzdrževalnih del,
rekonstrukcij, dozidav in nadzidav na spomenikih in objektih kulturne
dediščine oziroma v območjih spomenikov in kulturne dediščine je
potrebno kulturnovarstveno soglasje. |
|
(4) Sončnih zbiralnikov in
fotovoltaičnih panelov ni dopustno postavljati nad slemena streh. V
ureditvenih enotah »d« in »x« na objektih z ravnimi strehami morajo biti
od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Sončni
zbiralniki in fotovoltaični paneli morajo biti v največji možni meri
postavljeni tako, da so poravnani s strešino. |
|
(5) Klimatskih naprav in zunanjih
enot toplotnih črpalk ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov,
razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije
in zunanjo enoto naprave. |
|
(6) Utrditve dvorišč so dovoljene
na vseh vrstah stavbnih namenskih rab. Na vseh vrstah nestavbnih
namenskih rab utrditve niso dovoljene. |
|
|
|
60. člen |
|
Nezahtevni in enostavni objekti |
|
(1) Namembnost enostavnih in
nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave
oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje namenska
raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj osnovne namenske rabe
prostora ne ovira. Enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo
velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi
oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in v
prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z
oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma
naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov. |
|
(2) Če nezahteven ali enostaven
objekt posega na območja varstev, varovanj in ogroženih območij, je
obvezna pridobitev soglasij pristojnih organov. |
|
(3) Če se nezahtevni in enostavni
objekti gradijo k osnovni stavbi, mora biti stavba h kateri se gradijo,
legalna. |
|
(4) Oblikovanje nezahtevnih in
enostavnih objektov se mora arhitekturno zgledovati po oblikovnih
kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Pri načrtovanju naj se
upošteva urbanistično in arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva
oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih,
ekoloških in kulturnih značilnosti krajine. |
|
(5) Nezahtevni in enostavni
objekti, ki se postavljajo na stavbnih namenskih rabah, morajo biti
odmaknjeni najmanj 4 m od javne površine, oziroma najmanj 2 m od ostalih
sosednjih parcel, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda
oz. upravljalca javne površine. |
|
(6) Nezahtevni in enostavni
objekti, ki se postavljajo na nestavbnih namenskih rabah, morajo biti
odmaknjeni najmanj 4 m od sosedske parcelne meje, manjši odmik je
dopusten s soglasjem soseda. |
|
(7) Enostavni in nezahtevni
objeti brez volumna (tudi ograje, oporni zidovi in portoni z zidovi) se
tako na stavbnih kot na nestavbnih namenskih rabah lahko gradijo na
parcelno mejo s soglasjem soseda oz. upravljalca javne površine
ter izkazano pravico graditi na obeh straneh parcelne meje. V
primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi objekta na parcelno
mejo ne soglašata, je objekt lahko postavljen največ do parcelne meje,
na kateri se lahko gradi, vendar tako, da se z nezahtevnim oz.
enostavnim objektom ne posega na sosednje zemljišče. |
|
(8) Nezahtevni in enostavni
objekti so lahko samostojno priključeni na omrežja GJI, razen izjem,
navedenih v tabeli 1 v prilogah k temu odloku. |
|
(9) Vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov po posameznih namenskih rabah so določene v tabeli 1
v prilogah k temu odloku. |
|
|
|
60.a člen |
|
Začasni objekti in druge ureditve |
|
(1) Začasni objekt je narejen v
montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični
ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi
samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja. |
|
(2) Začasni objekt je treba
odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najkasneje pa v
šestih mesecih od postavitve objekta. Po odstranitvi je treba
vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.
|
|
(3) Začasni objekti nimajo
samostojnih priključkov na GJI. |
|
(4) Začasnih objektov ni dopustno
postavljati v območjih ali v neposredni bližini območja naravne
vrednote. |
|
(5) Začasni objekti se lahko
gradijo na namenskih rabah S, C, I, B, Z, P, E, O, K in G. Na kmetijskih
zemljiščih se lahko postavljajo samo naslednji začasni objekti oziroma
začasne ureditve: |
|
·
oder z nadstreškom sestavljen
iz montažnih elementov, |
|
·
cirkus, če so šotor in drugi
objekti montažni, |
|
·
začasna tribuna za gledalce
na prostem, |
|
·
premični objekti za rejo
živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak,
premični zajčnik), |
|
·
opazovalnica, to je
netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica)
ter |
|
·
začasne ureditve za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
3.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za
oblikovanje drugih posegov v prostor |
|
|
|
61. člen |
|
(1) Površine trgov in glavnih
vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne
površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med
obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin,
naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na
eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in lokalno zoža. |
|
(2) Površine za pešce naj se
urejajo v čim večji meri brez višinskih robov, z enovito in zvezno
površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe,
površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oz. površinsko obdelavo
proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so
dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam. |
|
(3) Pri urejanju okolice
objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
|
(4) Pri izvedbi se priporoča
uporaba tradicionalnih gradbenih materialov. |
|
|
|
62. člen |
|
(1) Ulična oprema in turistične
oznake morajo biti postavljene tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih
ljudi, pešcev in drugih udeležencev v prometu, da ne zastirajo
kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
(2) Napisi in reklame ne smejo
biti postavljeni nad slemenom hiš, razen v ureditvenih enotah »d« in
»x«. |
|
(3) Nadstrešnice, izvesne table
in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom oz. urejeno
pohodno površino. |
|
(4) Ulična oprema in turistične
oznake v varovanih območjih kulturnih spomenikov in dediščine morajo
biti celostno oblikovane in postavljene tako, da ne degradirajo
lastnosti kulturnega spomenika ali dediščine. |
|
|
|
63. člen |
|
(1) Ograje ob cestah morajo biti
enotno oblikovane na celotnem območju občine. Izjema so ograje v
naseljih, ki se prilagajajo tipologiji naselja. |
|
(2) Ograje ob kategoriziranih in
nekategoriziranih občinskih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 0,5 m
od parcelne meje oz. že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali
pločnika. Visokodebelna vegetacija mora biti odmaknjena 2 m od parcelne
meje oz. že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. |
|
(3) Manjši odmik za ureditve iz
prejšnjega odstavka tega člena je možen s soglasjem upravljalca
občinskih cest. |
|
|
|
64. člen |
|
(1) Brežine, nasipi, odkopne
brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred
erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna
zavarovanja niso zadostna, je potrebno uporabiti take elemente ali
zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali
zasaditev z grmovnicami. |
|
(2) Po izvedenih gradbenih delih
je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. |
|
(3) Podporni zidovi se praviloma
izvedejo kot suhozidi. V primeru zahtevnejše konstrukcije naj bodo
betonski oporni zidovi obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oz.
krajinsko oblikovani. |
|
(4) Ureditve zemljišč na
posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da na parcelnih mejah ne bo
višinskih razlik oz. bodo te čim manjše. Večje višinske razlike se lahko
izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne.
Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti
izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče
parcele. |
|
|
|
65. člen |
|
(1) Z urejanjem kmetijskih
zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme
sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih
tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. |
|
(2) Z namenom ohranjanja
krajinske slike je pri urejanju kmetijskih zemljišč potrebno: |
|
·
ohranjati strukturiranost
agrarnih površin: v čim večji ohranjati pasove vegetacije, posamezna
debelejša drevesa in skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo, |
|
·
ohranjati krajinsko izrazite
gozdne robove, nove gozdne robove pa na novo zasaditi ali okrepiti, |
|
·
ohranjati reliefne in
površinske geomorfološke posebnosti. |
|
|
|
3.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
PARCELACIJO IN GRADBENE PARCELE |
|
|
|
66. člen |
|
(1) Minimalna velikost gradbene
parcele obsega stavbišče (zazidana površina objekta) in funkcionalno
zemljišče stavbe (objekta) za njegovo rabo. |
|
(2) Velikost in oblika gradbene
parcele morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati
prostorske izvedbene pogoje po tem odloku (FZ, odmike od parcelnih mej,
regulacijskih linij, število parkirišč, manipulacijske površine,
dvorišče ipd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi. |
|
|
|
3.6 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
IZRABO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE |
|
|
|
67. člen |
|
(1) Z ureditveno enoto so
določeni prostorski izvedbeni pogoji za izrabo in za urbanistično in
arhitekturno oblikovanje. |
|
(2) Ureditvene enote so poljudno
poimenovane in v grafičnem delu označene z malo črko v oglatem oklepaju. |
|
(3) Ureditvene enote so: |
|
·
vj vaško jedro (strnjena
zazidava objektov v nizu z večjo stopnjo ohranjenosti in prilagajanja) |
|
·
v vas (strnjena zazidava
prostostoječih objektov) |
|
·
e enodružinska zazidava
(zazidava prostostoječih objektov manjšega merila) |
|
·
b bloki (zazidava
prostostoječih objektov ali objektov v nizu srednjega merila) |
|
·
d dvoranski objekti
(prostostoječi ploščati objekti srednjega do velikega merila) |
|
·
x svojstveno oblikovanje
(pretežno družbene zgradbe, hotel.....) |
|
·
i igrišča |
|
·
z zelene površine |
|
·
0 ni predpisan tip
oblikovanja |
|
|
|
68. člen |
|
(1) V vseh ureditvenih enotah
lahko velikost obstoječega objekta ali izraba posameznega zemljišča
odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev določenih
za enoto urejanja
prostora
s tem odlokom, če ima ta obstoječi objekt velikost in izrabo določeno v
veljavnem gradbenem ali drugem upravnem dovoljenju, ali je zgrajen pred
letom 1967. |
|
(2) Za te obstoječe objekte je
dopustna rekonstrukcija
sprememba namembnosti in tudi novogradnja kot nadomestitev obstoječega
objekta do enake površine in vertikalnega gabarita. Objekt je lahko
manjši. |
|
(3) Za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obstoječega objekta ter
za novogradnjo kot nadomestitev obstoječega objekta do enake površine in
vertikalnega gabarita soglasje sosedov ni potrebno. |
|
|
|
69. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VAŠKO JEDRO (vj) |
|
(1) V ureditveni enoti vaško
jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v
prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne
arhitekture. Pri načrtovanju naj se upošteva urbanistično in
arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki
izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih
značilnosti krajine. |
|
(2) Merila in pogoji za
oblikovanje: |
|
·
odmiki: |
|
·
odmik objekta od meje
gradbene parcele je praviloma 4 m, |
|
·
manjši odmik je dopusten: |
|
·
v območjih ohranjanja
kulturne dediščine, |
|
·
v primeru značilne postavitve
objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so postavljeni na
parcelno mejo) v širini obstoječega niza, |
|
·
s soglasjem soseda. |
|
·
odmiki med objekti na isti
gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo, |
|
·
na območjih z določeno
gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno je
ohranjanje sklenjenega niza objektov, |
|
·
spremljajoči objekti, ki ne
presegajo višine pritlične etaže osnovnega objekta so lahko odmaknjeni
od sosednje meje manj kot 4m ob soglasju soseda. |
|
·
tloris: osnovni stavbni
volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic najmanj 2:3 |
|
·
višina stavb: |
|
·
do P+1+M (mansarda),
pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju,
kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid mansarde
je lahko visok do 140 cm, |
|
·
stanovanjski objekti z
osnovnim prevladujočim stavbnim volumnom etažnosti P so v ureditveni
enoti vj prepovedani. |
|
·
višina gospodarskega poslopja
kmetije: max. 7,5 m od urejenega terena do kapi, |
|
·
na nagnjenem terenu je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže in mansarda (vidni del objekta nad terenom je lahko visok K+P+1+M) |
|
·
streha: |
|
·
naklon 18°-25°, praviloma
dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice, pri čemer
naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim stavbnim volumnom, sleme
mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oz. v primeru
samostojnega objekta v smeri daljše stranice objekta. Strešine osnovne
strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad
arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih: |
|
·
v primeru rekonstrukcije
obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta ali |
|
·
če funkcija objekta zahteva
širino objekta, ki presega 15 m; |
|
·
ravna streha je dopustna na
sekundarnih delih objekta do velikosti 40 % tlorisa osnovnega objekta,
nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod
teren ali v primeru travnate strehe; |
|
·
strešna kritina: opečna
(korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, odtenki opečno
rdeče barve, neodsevna. |
|
·
fasade: v svetlih zemeljskih
barvah. |
|
·
odprtine: pravokotnih oblik.
|
|
|
|
70. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VAS (v) |
|
(1) V ureditveni enoti vas (v) se
mora arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor
zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. |
|
(2) merila in pogoji za
oblikovanje: |
|
·
faktor zazidanosti (FZ) do
0,7 (30% dvorišče, 70% stavbišče) |
|
·
odmiki: |
|
·
odmik objekta od meje
gradbene parcele je praviloma 4 m |
|
|
|
·
manjši odmik je dopusten: |
|
·
v območjih ohranjanja
kulturne dediščine, |
|
·
v primerih značilne
postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so
postavljeni na parcelno mejo) v širini obstoječega niza, |
|
·
s soglasjem soseda. |
|
·
odmiki med objekti na isti
gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo, |
|
·
na območjih z določeno
gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno je
ohranjanje sklenjenega niza objektov |
|
·
spremljajoči objekti, ki ne
presegajo višine pritlične etaže osnovnega objekta so lahko odmaknjeni
od sosednje meje manj kot 4m ob soglasju soseda. |
|
·
tloris: osnovni stavbni
volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic najmanj 2:3, |
|
·
višina stavb: |
|
·
do P+1+M (mansarda),
pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju,
kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid mansarde
je lahko visok do 140 cm, |
|
·
višina gospodarskega poslopja
kmetije: max. 7,5m od urejenega terena do kapi, |
|
·
na nagnjenem terenu je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže in mansarda (vidni del objekta nad terenom je lahko visok
K+P+1+M), |
|
·
streha: naklon 18-25,
praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice,
pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim stavbnim
volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oz. v
primeru samostojnega objekta v smeri daljše stranice objekta. Strešine
osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad
arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih: |
|
·
v primeru rekonstrukcije
obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta ali |
|
·
če funkcija objekta zahteva
širino objekta, ki presega 15 m, |
|
·
ravna streha je dopustna na
sekundarnih delih objekta do velikosti 40 % tlorisa osnovnega objekta,
nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod
teren ali v primeru travnate strehe, |
|
·
strešna kritina: opečna
(korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, v odtenkih opečno
rdeče barve, neodsevna. |
|
·
fasade: v svetlih zemeljskih
barvah. |
|
·
odprtine: pravokotnih oblik.
|
|
|
|
71. člen |
|
UREDITVENA ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e) |
|
(1) merila in pogoji za
stanovanjske objekte: |
|
·
faktor zazidanosti (FZ) do
0,4 (60 % dvorišče, 40 % stavbišče) |
|
·
velikost gradbene parcele je
minimalno 450m2 |
|
·
odmiki: |
|
·
praviloma 4 m od meje
gradbene parcele (velja za najbolj izpostavljeni del fasade), odmik 3 m
je dopusten za balkone in terase, |
|
·
manjši odmik od 4 m oziroma 3
m za balkone in terase je dopusten s soglasjem soseda; |
|
·
klet: |
|
·
v faktor zazidanosti se klet
ne šteje, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega
terena, |
|
·
etažnost in višina: |
|
·
do K+P+1+M, kolenčni zid
mansarde do 140 cm |
|
·
kletnih etaž je lahko več |
|
·
na nagnjenem terenu je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže in mansarda (vidni del objekta nad terenom je lahko visok
K+P+1+M), |
|
·
streha: priporočljiv naklon
18-25. |
|
·
kritina: neodsevna, odtenki
opečno rdeče barve, korec ali drug material s sorodno drobno teksturo; |
|
(2) merila in pogoji za enostavne
in nezahtevne objekte: |
|
Na gradbeni parceli je dopustna postavitev
enega enostavnega ali nezahtevnega objekta z volumnom. |
|
|
|
72. člen |
|
UREDITVENA ENOTA BLOKI (b) |
|
(1) Merila in pogoji za
oblikovanje: |
|
·
faktor zazidanosti (FZ) 0,3 |
|
·
odmiki: 6 m od meje gradbene
parcele, manjši odmik (4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo
višino kapne lege oz. roba venca do 5 m nad urejenim terenom;
|
|
·
višina: največ P+3+M,
pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom, |
|
·
dozidave vhodov so dopustne
za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki,
prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); |
|
·
zasteklitve balkonov morajo
biti izvedene enotno za cel objekt. |
|
·
streha: svobodno oblikovanje. |
|
·
(2) Merila in pogoji za
enostavne in nezahtevne objekte: |
|
·
enostavne in nezahtevne
objekte je dopustno postavljati samo za skupne potrebe stanovalcev
bloka, ureditve površin za individualne potrebe niso dopustne. |
|
|
|
73. člen |
|
UREDITVENA ENOTA S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM
(x) |
|
(1) Arhitekturno oblikovanje v
ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno – svojstveno. Za
ureditveno enoto s svojstvenim oblikovanjem (x), ne veljajo skupna
merila in pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor. |
|
(2) Merila in pogoji za
oblikovanje: |
|
·
odmiki: |
|
·
6 m od meje gradbene parcele,
odmik je lahko manjši s soglasjem soseda, |
|
·
manjši odmik (4 m) je
dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca
do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten tudi v območjih
ohranjanja kulturne dediščine in na območjih pokopališč (ZK), kjer so
objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo. Na
območju BT je manjši odmik od 4 m za nižje dele stavb izjemoma dopusten
ob soglasju soseda. |
|
·
streha: svobodno oblikovanje. |
|
·
kritina: neodsevna. |
|
(3) V ureditveni enoti s
svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih z
elementi kulturne dediščine upoštevati oblikovne značilnosti in
kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih
dopolnjevati. |
|
(4) Enote urejanja prostora, za
katere je predvideno svojevrstno oblikovanje in se urejajo z OPPN,
morajo biti enotno in celostno oblikovane. Obvezna je izdelava
variantnih idejnih zasnov, v katerih se predvidi celostna obdelava
območja. Ustreznost variantnih rešitev presoja Občina Brda. |
|
|
|
74. člen |
|
UREDITVENA ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d) |
|
(1) Merila in pogoji za
oblikovanje. : |
|
·
odmiki: |
|
·
6 m od meje gradbene parcele,
odmik je lahko manjši s soglasjem soseda, |
|
·
manjši odmik (do 4 m) je
dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca
do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik od 4 m je izjemoma dopusten ob
soglasju soseda. |
|
·
vertikalni gabarit znaša:
K+P+1 ali max. višina kapne lege oz. zgornjega roba venca do 10 m nad
urejenim terenom; |
|
·
poslovne stavbe (pisarne) naj
se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam, |
|
·
kritina: neodsevna. |
|
|
|
75. člen |
|
UREDITVENA ENOTA ZELENE POVRŠINE (z) |
|
(1)
Ni meril in pogojev za
urejanje zelenih površin.
Ni posebnih meril in pogojev. |
|
|
|
76. člen |
|
UREDITVENA ENOTA IGRIŠČA IN KAMPI (i) |
|
(1) Merila in pogoji za urejanje
travnatih igrišč (i): |
|
·
igralno polje naj bo
odmaknjeno od sosednje parcele najmanj 4m; glede na lokalne razmere je
izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča. |
|
(2) Merila in pogoji za
novogradnje manjših objektov v funkciji povezani s športno- rekreacijsko
dejavnostjo: |
|
·
višinski gabarit: P |
|
·
odmiki objekta od meje
gradbene parcele: praviloma 4 m, manjši odmik je možen ob soglasju
soseda, |
|
·
arhitekturno oblikovanje
skladno z določbami za ureditveno enoto (v). |
|
(3) Merila in pogoji za urejanje
turističnih kampov (i): |
|
·
ureditve za potrebe
kampiranja naj bodo odmaknjene od sosednje parcele najmanj 4 m; glede na
lokalne razmere je izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika
sosednjega zemljišča, |
|
·
pri načrtovanju kampa se v
največji možni meri upošteva obstoječi teren in navezavo na okoliško
krajino, |
|
·
ureditve za potrebe
kampiranja se v največji možni meri prilagodi obstoječemu terenu, |
|
·
na območju kampov na meji z
odprto krajino je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena
izvedba krajinskih ureditev. |
|
|
|
3.7 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
|
|
|
3.7.1 Pogoji za prometno urejanje |
|
|
|
77. člen |
|
(1)
Površine za mirujoči promet
(PO), ki so določene v grafičnem prikazu, so površine za ureditev javnih
parkirišč.
Ostale prometne površine (PO), ki so določene v grafičnem prikazu, so
namenjene ureditvi javnih parkirišč, razen v EUP, kjer je s posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji dopustno umeščati tudi druge dejavnosti,
ki so v skladu s predpisom, ki določa podrobnejšo vsebino, obliko in
način priprave občinskega prostorskega načrta, dopustne na namenski rabi
PO. |
|
(2) Varovana koridorja za cestne
povezave (Kojsko, Dobrovo), ki sta določena v grafičnem prikazu pomenita
strateško načrtovano smer cestne povezave. Natančen potek trase cestne
povezave se določi po predpisanem postopku v skladu z zakonom.
|
|
|
|
78. člen |
|
(prometni priključki) |
|
(1) Priključki na državne in
lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja
prometna varnost. |
|
(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj
se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja naj se na
državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov –
križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve.
|
|
(3) Priključki na državne in
lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da
je možna zaustavitev vozila izven površine državne oz. lokalne ceste. |
|
(4) Priključevanje lokalnih na
državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati
varnosti prometa in stabilnosti državnih cest. |
|
(5) Meteorne vode iz dovozov
morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali
lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na
cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz gradbenih parcel ne smejo
biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo
negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti. |
|
|
|
79. člen |
|
(odmiki od vozišča) |
|
(1) V naseljih morajo biti
objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna
kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika. Objekti ob
kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cestah morajo biti od
roba vozišča odmaknjeni najmanj 2 m, razen v območjih ohranjanja
značilne vaške zazidave (etnološka dediščina), kjer se ohranja
tradicionalna strnjenost zazidave. |
|
(2) Manjši odmik za ureditve iz
prejšnjega odstavka tega člena je možen s soglasjem upravljalca
občinskih cest. |
|
|
|
80. člen |
|
(parkiranje) |
|
(1) Parkirna mesta je potrebno
zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo
na javnih površinah v dogovoru z občino, če objekt oz. gradbena parcela
leži v območju ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinske
dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno zagotoviti na gradbeni
parceli ali lastnem zemljišču. |
|
(2) Kadar na parceli objekta ni
tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila
zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta
zagotoviti na drugih ustreznih stavbnih površinah, ki so od stavbe
oddaljene največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali
zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba. Na namenski rabi SK se
površina takšnih parkirnih mest šteje v velikost funkcionalne parcele
objekta, vendar le ob izkazanem lastništvu investitorja. |
|
(3) Za izračun potrebnega števila
parkirišč glede dejavnosti oz. namembnosti objekta veljajo naslednja
merila: |
|
|
|
stanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
počitniška stanovanja |
2 PM/ stanovanje |
poslovni prostori, uprava
(pisarne) |
1 PM/30m² neto površine |
poslovni prostori, uprava delo
s strankami |
1 PM/20m² neto površine |
trgovina |
1 PM/30m² koristne/prodajne
površine oz. min. 2PM na posamezen lokal/trgovino v
primeru posamične lokacije |
gostinstvo |
1 PM/4 sedeže in najmanj 5PM na
posamezen lokal in 1PM na eno nastanitveno enoto oz. na 2-6
ležišč v gostinskem-nastanitvenem objektu z
zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oz. 0,8 PM na eno
nastanitveno enoto v gostinskem-nastanitvenem objektu z
zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot |
kino, kulturni dom, gledališče |
1 PM/5-10 sedežev |
cerkev |
1 PM/10-20 sedežev |
športno rekreacijska igrišča |
1 PM/250m² neto površin igrišč
in 1PM/10-15 |
obrt, storitve, proizvodnja |
1 PM/50-70 m² neto površine ali
1PM/3 zaposlene |
|
|
(4) Pri objektih oz. prostorih z
javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč urediti za potrebe
funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM v primeru posamične lokacije
parkirišča. |
|
(5) Parkirišča za potovalne
kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za
zbiranje odplak iz potovalnih kombijev. |
|
(6) Parkirišča izven ureditvenih
območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno
parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom. |
|
|
|
3.7.2 Pogoji za komunalno opremljanje |
|
|
|
81. člen |
|
(1) Komunalne ureditve (vodovodno
omrežje in naprave, kanalizacija – odvajanje in čiščenje fekalnih in
meteornih vod) morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo
okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. |
|
(2) Med komunalno omrežje in
naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni sistemi. |
|
(3) Komunalno omrežje in naprave
morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oz. vodov
je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni
material, teren pa zatravi oz. zasadi s samoniklimi grmovnicami. |
|
(4) Nadzemne komunalne objekte je
treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih
naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti
arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih naravnih
vrednot in kulturne dediščine niso dopustne. |
|
(5) Trase in objekti obstoječe
ter načrtovane komunalne infrastrukture so varovane površine. Potrebne
odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane
infrastrukture določajo posamezni upravljalci infrastrukture oz. občina. |
|
|
|
3.7.3 Pogoji za energetsko
opremljanje |
|
|
|
82. člen |
|
(1) Energetske ureditve
(električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite. |
|
(2) Nadzemne energetske objekte
je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih
naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti
arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih naravnih
vrednot in kulturne dediščine niso dopustne. Prostozračni elektrovodi ne
smejo potekati v smereh varovanih pogledov. |
|
(3) Trase in objekti obstoječe
ter načrtovane energetske infrastrukture so varovane površine. Potrebne
odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane
infrastrukture določajo pozamezni upravljalci infrastrukture. |
|
(4) Pri načrtovanju javne
razsvetljave je upoštevati zmanjševanje negativnih učinkov svetlobnega
onesnaževanja na živalske vrste (npr. nočni metulji, netopirji).
Uporabljena naj bodo svetilna telesa, ki so v skladu z Uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
|
|
3.7.4 Pogoji za opremljanje s
telekomunikacijskimi omrežji |
|
|
|
83. člen |
|
(1) Pri graditvi objektov in
naprav telekomunikacijskih omrežij je potrebno upoštevati predpise s
področja graditve objektov, predpise s področja elektronskih
komunikacij, predpise s področja elektromagnetnega sevanja ter pogoje in
merila tega odloka. |
|
|
|
3.7.5 Pogoji za odstranjevanje
odpadkov |
|
|
|
84. člen |
|
(1) Odjemna mesta s kontejnerji
ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno
neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je
omogočeno enostavno čiščenje. |
|
|
|
3.8 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA
GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
|
|
85. člen |
|
(2) Grajeno javno dobro državnega
pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne
infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih. |
|
(3) Grajeno javno dobro lokalnega
pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi
objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji
namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna
površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče,
park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno. |
|
(4) Na območjih grajenega javnega
dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljalca
teh površin ali objektov. |
|
|
|
3.9 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
GLEDE OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVA OKOLJA,
VARSTVA NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED NESREČAMI |
|
|
|
3.9.1 Pogoji za ohranjanje narave |
|
|
|
86. člen |
|
(1) Posegi, ki bi razvrednotili,
poškodovali ali uničili lastnosti, zaradi katerih so določena varovana
območja narave (zavarovana območja, Natura območja, naravne vrednote,
ekološko pomembna območja), niso dopustni. |
|
(2) Varstvo narave v Občini Brda
je opredeljeno v Naravovarstvenih smernicah za pripravo OPN (ZRSVN OE
Nova Gorica, oktober 2008), ki so priloga aktu. |
|
(3) Za vsak poseg na območjih in
vplivnih območjih varovanih območij narave je potrebno pri pristojni
službi za varstvo narave pridobiti naravovarstveno soglasje. |
|
(4) Na območjih habitatov
ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst je pri posegih v
prostor potrebno zagotavljati pogoje za njihovo ohranitev. |
|
|
|
3.9.2 Pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine |
|
|
|
87. člen |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti
in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
|
(2) Objekti in območja kulturne
dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna
priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
|
(3) Na objektih in območjih
kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo
in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(4) Gradnja novega objekta,
vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno
spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih
in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete
varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5) Odstranitve objektov ali
območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne,
razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. |
|
(6) Na objektih in območjih
kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor
prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V
primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji
celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7) Objekte in območja kulturne
dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med
gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati
gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne
ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
|
(8) Za kulturne spomenike in
njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege
oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati
konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev
soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S
kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
|
|
(9) Za varstvena območja
dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij
dediščine. |
|
(10) Za registrirano kulturno
dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine,
velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi
prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno
še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi
za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.
|
|
Za registrirano stavbno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
tlorisna in višinska zasnova
(gabariti), |
|
·
gradivo (gradbeni material)
in konstrukcijska zasnova, |
|
·
oblikovanost zunanjščine
(členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno
pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
|
·
funkcionalna zasnova
notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, |
|
·
sestavine in pritikline,
|
|
·
stavbno pohištvo in notranja
oprema, |
|
·
komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
|
·
pojavnost in vedute (predvsem
pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih
itd.), |
|
·
celovitost kulturne dediščine
v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne
dediščine), |
|
·
zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano naselbinsko dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
|
|
·
odnosi med posameznimi
stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota
objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene
linije, značilne funkcionalne celote), |
|
·
prostorsko pomembnejše
naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
|
·
prepoznavna lega v prostoru
oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), |
|
·
naravne in druge meje rasti
ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti,
oblike strešin, kritina), |
|
·
odnosi med naseljem in
okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
·
stavbno tkivo (prevladujoč
stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
|
·
oprema in uporaba javnih
odprtih prostorov, |
|
·
zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano kulturno krajino in
zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
|
·
krajinska zgradba in
prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane
sestavine), |
|
·
značilna obstoječa parcelna
struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z
obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
|
·
tradicionalna raba zemljišč
(sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), |
|
·
tipologija krajinskih
sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
|
|
·
odnos med krajinsko zgradbo
oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, |
|
·
avtentičnost lokacije
pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
|
·
preoblikovanost reliefa in
spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter
likovni elementi in |
|
·
zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano vrtnoarhitekturno
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
zasnova (oblika, struktura,
velikost, poteze), |
|
·
grajene ali oblikovane
sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
|
|
·
naravne sestavine (rastline,
vodni motivi, relief), |
|
·
podoba v širšem prostoru
oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne
podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
|
·
rastišče z ustreznimi
ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
|
|
·
vsebinska, funkcionalna,
likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije
in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. |
|
Za registrirano arheološko najdišče velja,
da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati
arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi
plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali
uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili
njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
|
|
·
odkopavati in zasipavati
teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi
gozdne vlake, |
|
·
poglabljati morsko dno in dna
vodotokov ter jezer, |
|
·
ribariti z globinsko vlečno
mrežo in se sidrati, |
|
·
gospodarsko izkoriščati
rudnine oziroma kamnine in |
|
·
postavljati ali graditi
trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
|
|
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor
robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
·
če ni možno najti drugih
rešitev in |
|
·
če se na podlagi rezultatov
opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
možno sprostiti za gradnjo. |
|
·
V primeru, da se območje
ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že
v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
Za registrirano memorialno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
avtentičnost lokacije,
|
|
·
materialna substanca in
fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
|
·
vsebinski in prostorski
kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo
se varovane vrednote, kot so: |
|
·
materialna substanca, ki je
še ohranjena, |
|
·
lokacija in prostorska
pojavnost, |
|
·
vsebinski in prostorski odnos
med dediščino in okolico. |
|
(11) V vplivnih območjih kulturne
dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi
katere je bilo vplivno območje določeno. |
|
(12) Za poseg v kulturni spomenik,
vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali
registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine. |
|
Kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
|
Za kompleksne posege oziroma za posege v
strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt,
ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega
soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S
kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
|
|
Če se upravičeno domneva, da je v
nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja
nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno
poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
|
(13) Za poseg v objekt ali območje
kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki
kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo
dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno
lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta
skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v
prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka
OPN ali drugih predpisov. |
|
(14) Za izvedbo predhodne arheološke
raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega
najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega
soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri
pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah –
obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna
služba. |
|
(15) Na območjih, ki še niso bila
predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala
zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških
raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. |
|
(16) Ob vseh posegih v zemeljske
plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
|
(17) Zaradi varstva arheoloških
ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska
dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
(18) Memorialna dediščina, znamenja
oz. kapelice evidentirana v registru kulturne dediščine, se varuje na
izvorni (avtentični) lokaciji in v okviru vplivnega območja, pri čemer
naj se ohranja vsebinski in prostorski kontekst varovanja. Sestavni del
varovanja je tudi ohranjanje značilnih kakovostnih pogledov na spomenik
oz. lokacijo. |
|
(19) Vaške šole, evidentirane v
registru kulturne dediščine, se varuje tako, da se ohranja celovitost in
prepoznavnost šolskega kompleksa, dopustna je obnova in tudi nova
dejavnost v teh objektih v smislu celostnega ohranjanja in razvoja
kulturne dediščine ter njenega povezovanja s sodobnim življenjem na tak
način, da se ohrani bistvene kakovostne lastnosti teh objektov, tudi
dominantnost v prostoru in s tem povezan zgodovinski spomin.
|
|
(20) Briške domačije, evidentirane v
registru kulturne dediščine, se varujejo tako, da se ohranja celovitost
in prepoznavnost celotnega kompleksa stavb domačije, ne glede na
lastništvo in spremenjeno rabo. Posamični posegi in dopolnjevanje morajo
biti skladni s celoto. |
|
(21) Grad Dobrovo s parkom se ureja
skladno s konzervatorskim načrtom. |
|
(22) Stražni stolp v Plešivem se
varuje skladno z odlokom o zavarovanju. |
|
(23) Cerkve, evidentirane v registru
kulturne dediščine, se varujejo tako, da se ohranja dominantnost in
prepoznavnost objekta v prostoru. Sestavni del varovanja je tudi
ohranjanje značilnih kakovostnih pogledov. |
|
(24) Vila Vipolže s parkom se ureja
skladno s konzervatorskim načrtom. |
|
|
|
3.9.3 Pogoji za varstvo okolja |
|
|
|
89. člen |
|
Varstvo tal pred onesnaženjem |
|
(1) Meteorne vode z utrjenih
površin v naseljih se morajo odvajati v ponikovalnice ali površinsko.
Meteorne vode s cest in parkirišč je potrebno odvajati preko peskolovov
in lovilcev olj. |
|
(2) Začasni objekti za
prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo
urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo
odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo. |
|
|
|
90. člen |
|
Varstvo voda pred onesnaženjem |
|
(1) Vse vodne vire (zavarovane
vodne vire, vodne vire z izdanimi vodnimi dovoljenji in vse druge vodne
vire) je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v
skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. |
|
(2) Na vodovarstvenih območjih je
potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov o
zavarovanju vodnih virov. |
|
(3) Vse objekte, ki imajo ali so
priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za
odvajanje odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
|
|
(4) Do izgradnje omrežja in
naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter na območjih, kjer
gradnja javne kanalizacije ni predvidena, se odvajanje in čiščenje
odpadnih voda izvaja v skladu s prepisi s področja odvajanja in čiščenja
odpadnih voda. |
|
|
|
91. člen |
|
Varstvo zraka pred onesnaženjem |
|
(1) Pri graditvi objektov in
urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva
zraka. |
|
(2) Pri posameznih obstoječih
virih onesnaženja zraka mora lastnik ali upravljalec vira onesnaženja
ukrepati in zagotoviti kakovost zraka v skladu s področno zakonodajo.
|
|
|
|
92. člen |
|
Varstvo pred hrupom
|
|
(1) Glede na občutljivost za
škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki
zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne
površine. |
|
·
I. stopnja varstva pred
hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki
potrebujejo povečano varstvo pred hrupom; |
|
·
II. stopnja varstva pred
hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na
katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja
hrupa; |
|
·
III. stopnja varstva pred
hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na
katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje; |
|
·
IV. stopnja varstva pred
hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na
katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi
povzročanja hrupa. |
|
(2) Meje med III. in IV. območjem
varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne
podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v območja III. in IV.
stopnje varstva pred hrupom in sicer: |
|
|
|
Namenska raba / Stopnja
varstva pred hrupom |
III stopnja |
IV stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
SS |
● |
|
SK |
● |
|
SP |
● |
|
C – OBMOČJA CENTRALNIH
DEJAVNOSTI |
CU |
● |
|
CDi |
● |
|
CDz |
● |
|
CDk |
● |
|
CDo |
|
● |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH
DEJAVNOSTI |
|
|
IP |
|
● |
IG |
|
● |
B – POSEBNA OBMOČJA |
BT |
● |
|
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS |
● |
|
ZP |
● |
|
ZV |
● |
|
ZD |
● |
|
ZK |
● |
|
O – OBMOČJA OKOLJSKE
INFRASTRUKTURE |
|
● |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE
POSELITVE |
● |
|
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA |
|
● |
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
● |
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
|
● |
OO – OSTALA OBMOČJA |
|
● |
|
|
(3) Območij, ki sodijo v II.
območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve ta akt ne
določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v II. območje varstva
pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje,
na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi
izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z
zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za
takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v
prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v
postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno
območje. |
|
(4) V IV stopnji varstva pred
hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati
pod pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. |
|
(5) Na meji med I in IV stopnjo
varstva pred hrupom ter na meji med II in IV stopnjo varstva pred hrupom
mora biti območje, ki obkroža IV stopnjo varstva pred hrupom v širini z
vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo
varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža
IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi
naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi
drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso
presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. |
|
(6) V posamezna območja se lahko
umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede
na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred
hrupom. |
|
(7) V primeru, ko nivo hrupa v
okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za
posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi
protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali
znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne
ravni hrupa za območje. |
|
(8) Pri umeščanju stanovanjskih
območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je treba z
načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti
ustrezen nivo hrupa za predvidena območja. |
|
(9) Pri gradnji novih objektov in
drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je
treba gradnje objektov načrtovati s pasivno zaščito pred hrupom, z
zaščito oken ali fasade. |
|
(10) Pri umestitvi novega vira hrupa
v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za
preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in
obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi
zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja
širjenja hrupa v okolju. |
|
(11) Upravljavec hitre ceste ne bo
zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območja urejanja ob
hitri cesti oziroma za območja spremenjene rabe prostora znotraj njenega
vpliva glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. |
|
|
|
93. člen |
|
Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem |
|
(1) Postavitev naprave, ki z
laserskim žarkom osvetljuje nebo ali pobočja, ni dopustna. |
|
(2) Pri osvetljevanju objektov je
upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih
določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
(3) Za javno razsvetljavo je
uporabiti svetilke brez svetlobnega toka, ki seva v nebo. Uporabljati je
potrebno varčne žarnice. |
|
(4) Obstoječo razsvetljavo cest
in javnih površin je potrebno prilagoditi področni zakonodaji.
|
|
(5) Za javno razsvetljavo naj se
uporabijo svetilke, ki oddajajo toplo svetlobo brez modre barve (barvna
svetloba svetil naj bo 2700 K ali manj). |
|
(6) Osvetljevanje območij (razen
cest) naj bo v času aktivnosti žuželk in netopirjev (marec do oktober)
omejeno na stopnjo osvetlitve, ki še omogoča varno obratovanje, izven
časa obratovanja naj se osvetljevanje uredi s svetili na samodejni
vklop/izklop. |
|
|
|
94. člen |
|
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
(1) Gradnja objektov ali naprav
ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme
presegati obremenitev okolja, ki jih določa področna zakonodaja.
|
|
(2) Viri elektromagnetnega
sevanja so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna
transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne
energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali
televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega
uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
|
(3) Novogradnja objekta, ki je
vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali
naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve
okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju. |
|
(4) Pred gradnjo objektov, ki so
viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati strokovno mnenje o
elektromagnetnem sevanju načrtovanega objekta, po gradnji objekta pa
meritve elektromagnetnih sevanj. |
|
|
|
3.9.4 Pogoji za varstvo voda |
|
|
|
95. člen |
|
(1) Za vsak poseg, ki bi lahko
trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno
pridobiti vodno soglasje. |
|
|
|
96. člen |
|
(1) Pri urejanju prostora in
izvajanju posegov v obvodnem prostoru je potrebno upoštevati priobalni
pas vodotokov. |
|
(2) V Brdih so vodotoki 2. reda.
Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodotokih 2. reda je odmaknjena 5
m od meje vodnega zemljišča. |
|
(3) Na vodnem in priobalnem
zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za dopustne izjeme po
zakonu o vodah: |
|
·
gradnjo objektov javne
infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih
priključkov na javno infrastrukturo, |
|
·
gradnjo objektov grajenega
javnega dobra, |
|
·
za ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
|
·
za ukrepe, ki se nanašajo na
ohranjanje narave, |
|
·
gradnjo objektov, potrebnih
za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na
vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust
vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
·
gradnjo objektov, namenjenih
varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
·
gradnjo objektov, namenjenih
obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije. |
|
·
na priobalnem zemljišču v
tlorisni širini 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje
priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja je
dovoljena tudi za gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na
podlagi vodnega soglasja. |
|
(4) Obvodna vegetacija se
ohranja. Odstranjevanje je možno le v primeru izvajanja posegov v
prostor iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(5) Pri posegih v vodna in
priobalna zemljišča je potrebno zagotoviti, da v vodotokih ne nastajajo
razmere neprekinjene kalnosti. |
|
|
|
3.9.5 Pogoji za varstvo pred požarom |
|
|
|
97. člen |
|
(1) Pri urejanju in poseganju v
prostor je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe
varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati: |
|
·
pogoje za varen umik ljudi,
živali in premoženja, |
|
·
potrebne odmike med objekti
ali potrebno protipožarno ločitev, |
|
·
prometne in delovne površine
za intervencijska vozila, |
|
·
vire za zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. |
|
|
|
3.9.6 Pogoji za varstvo pred plazovi
in erozijo |
|
|
|
98. člen |
|
(1) Pri načrtovanju posegov na
plazljivih območjih je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve kot
jih določajo predpisi s področja varstva voda. Na plazljivem območju je
prepovedano: |
|
·
zadrževanje voda, predvsem z
gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje
zemljišč, |
|
·
poseganje, ki bi lahko
povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
|
·
krčenje in večja obnova
gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
|
(2) Pri urejanju in poseganju v
prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal in plazovitost terena
ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji
zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine oz. pred plazovi. |
|
(3) Z geomehanskimi raziskavami
je potrebno preveriti tehnične možnosti za graditev na labilnih tleh.
|
|
|
|
98. a člen |
|
(1) Pri načrtovanju posegov na
erozijskih območjih je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve kot
jih določajo predpisi s področja varstva voda. Na erozijskem območju je
prepovedano: |
|
·
poseganje v prostor na način,
ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
|
·
ogoljevanje površin, |
|
·
krčenje tistih gozdnih
sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo
odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred
škodljivimi vplivi erozije, |
|
·
zasipavanje izvirov, |
|
·
nenadzorovano zbiranje ali
odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
|
·
omejevanje pretoka
hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje
ravnovesnih razmer, |
|
·
odlaganje ali skladiščenje
lesa in drugih materialov, |
|
·
zasipavanje z odkopnim ali
odpadnim materialom, |
|
·
odvzemanje naplavin z dna in
brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške
struge, |
|
·
vlačenje lesa. |
|
|
|
3.9.7 Pogoji za varstvo pred
poplavami |
|
|
|
99. člen |
|
(1) Na poplavnih območjih so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo
poplavno ogroženost območja. |
|
(2) Poplavna območja in razredi
poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi
izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte
poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe
stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer
razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza
stanja prostora opozorilna karta poplav. |
|
(3) Na poplavnih območjih, za
katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi
poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma
izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje
in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih,
ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo
obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če
načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor
povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem
novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za
zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred
začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
|
(4) Na poplavnem območju, za
katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne
samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne
ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
|
(5) Ne glede na določbe drugega
in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi
v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o
vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
|
|
|
3.9.8 Pogoji iz potresne varnosti |
|
|
|
100. člen |
|
(1) Objekte je projektirati
potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke iz karte potresne
nevarnosti Slovenije - projektnih pospeškov tal za povratno periodo 475
let in trdna tla Agencije RS za okolje. |
|
|
|
3.10 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI
POGOJI |
|
|
|
102. člen |
|
(1) Poleg splošnih skupnih
prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo za spodaj navedene enote
urejanja prostora posebni prostorski izvedbeni pogoji. |
|
|
|
103. člen |
|
Terme Fojana - hotel, depandanse, kopališče |
|
EUP: FOJ-10
EUP: FOJ-10 BT |
|
(1) Poleg določil za BT in (x) je
pri razporeditvi in oblikovanju stavbnih volumnov upoštevati razmerja v
prostoru tako, da objekti hotela višinsko ne preseže dominantnih
zvonikov cerkva v Medani in Fojani, kar pomeni, da je max. dopustna
absolutna višina najvišje točke strehe objektov 190,30 mnm. |
|
(2) Vertikalni gabarit ne sme v
celoti izstopati iz obstoječega terena, del objektov je integrirati v
obliko obstoječe vzpetine, del stavbnega volumna (3-4 hotelske etaže) se
lahko dvigne nad najvišjo točko obstoječega terena. Najvišja točka
obstoječega terena je na koti 174,59 mnm. |
|
(3) Pri urejanju parkirišč je
potrebno zagotoviti najmanj 50% PM pod nivojem terena ali pod
nadstrešnicami ali ozelenjenimi pergolami. Pri urejanju parkirišč na
prostem kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na vsakih 6
PM. |
|
|
|
104. člen |
|
Rekreacijski park Vipolže
|
|
EUP: VIP-38, VIP-40
EUP: VIP-38 BC, VIP-40 BC |
|
(1) Poleg določil za BC in (i)
velja za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov za potrebe
rekreacije in športa ureditvena enota (x): |
|
·
ob lokalni cesti je potrebno
zagotoviti pločnik, ki povezuje igrišča med seboj, |
|
·
pri urejanju večjih parkirišč
kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na min. 6 PM, |
|
·
vsi servisni prostori igrišč
naj se združijo v enotnem objektu ali ob morebiti izgradnji tribun pod
njimi. |
|
|
|
106. člen |
|
EUP: POD-29
EUP: GON-18 BT, GON-18
|
|
(1) Poleg določil za BT in (x)
velja za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov za potrebe
turizma še: |
|
·
objekta morata biti izvedena
v paviljonskem tipu, |
|
·
pri urejanju večjih parkirišč
kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na min. 6 PM, |
|
·
objekt na enoti urejanja
GON-18 se mora skladno vklopiti v veduto na Gonjače in Šmartno, |
|
·
Objekt na enoti urejanja
POD-29 mora biti smiselno povezan z enoto urejanja POD-24 z ustreznim
peš dostopom. |
|
|
|
106. a člen |
|
EUP: DOB-45
DOB-45 PC |
|
(1) Poleg določil za PC velja še: |
|
·
Pri gradnjah in prostorskih
ureditvah se ne sme spreminjati kote terena. |
|
|
|
106. b člen |
|
EUP: BIL-11, GON-28, GON-29, HRU-26,
KOJ-31, SLČ-05, VED-24
EUP: BIL-11 K2, GON-28 K2, GON-29 K2, HRU-26 K2, KOJ-31 K2, SLČ-05 K2,
VED-24 K2 |
|
(1) Poleg določil za
K1, K2 velja
še: |
|
·
Gozd na območju EUP je treba
izkrčiti in vzpostaviti kmetijsko zemljišče v 10-ih letih od začetka
veljave tega akta. |
|
|
|
106. c člen |
|
EUP: VIŠ-19
EUP: VIŠ-19 K1 |
|
(1) Poleg določil za K1 velja še: |
|
·
Na območju je dovoljeno
parkiranje v času prireditev. |
|
|
|
106. č člen |
|
Obvoznica Kojsko |
|
EUP: BRE-05, HUM-59, KOJ-30
EUP: BRE-05 PC, HUM-59 PC, KOJ-30 PC |
|
(1) Poleg določil za PC velja še: |
|
·
V primeru poseganja v brežine
vodotoka je po končanih delih treba brežine zatraviti in zasaditi z
avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo. Premostitve vodotoka se izvede
na način, da se z oporniki ne posega v strugo vodotoka z namenom
ohranjanja obstoječe nivelete struge ter obstoječega pretoka. Vzdolž
celotne trase ceste je potrebno zagotoviti vse tehnične ukrepe za
preprečitev onesnaženja vodotoka. |
|
·
Odstranitev vegetacije naj se
izvede izven gnezditvenega obdobja za ptice (od 1. avgusta do 1.
februarja). |
|
|
|
106. d člen |
|
EUP: DOB-18
EUP: DOB-18 ZD |
|
(1) Poleg določil za ZD velja še: |
|
·
Zelene površine je potrebno
urediti tako, da ureditve ne bodo poslabšale poplavnega stanja na
območju pobude. Ohraniti je potrebno obstoječe odtočne razmere, brez
umeščanja grajenih objektov in takšne urbane infrastrukture, ki bi
povzročale zmanjšanje odtoka vode in predstavljale oviro pri vračanju
vode v svojo strugo. |
|
·
Ureditev območja naj se
načrtuje in izvede na način, da se bo ohranil kar največji delež
travniških površin. |
|
|
|
106. e člen |
|
EUP: VKO-23, VKO-20, POD-29
EUP: VKO-23 ZS |
|
(1) Poleg določil za ZS velja še: |
|
· Ureditev območja naj se
načrtuje in izvede na način, da se bo ohranil kar največji delež
travniških površin.
·
Za utrditev površin potrebnih za izvajanje dejavnosti je potrebno
prednostno uporabiti mreže za utrjevanje zemlje. |
|
|
|
106. f člen |
|
EUP: VKŽ-08, VKŽ-09
EUP: VKŽ-08 PC, VKŽ-09 PC |
|
(1) Poleg določil za PC velja še: |
|
·
Odstranitev vegetacije naj se
izvede izven gnezditvenega obdobja za ptice (od 1. avgusta do 1.
februarja). |
|
|
|
106. g člen |
|
EUP: POD-05, VKO-23 |
|
(1) Poleg določil za ZS velja še: |
|
·
Za utrditev površin potrebnih
za izvajanje dejavnosti je potrebno prednostno uporabiti mreže za
utrjevanje zemlje. |
|
|
|
106. h člen |
|
EUP: KRA-13
EUP: KRA-13 SK |
|
(1) Poleg določil za SK velja še: |
|
·
Ureditev območja in gradnja
objekta na parceli številka 318 k.o. Krasno naj se načrtuje in izvede
čim bližje zahodnemu robu območja stavbnih zemljišč. |
|
|
|
106. i člen |
|
EUP: ŠMA-29
EUP: ŠMA-29 PO |
|
(1) Poleg določil za PO velja še: |
|
·
Parkirišče mora biti urejeno
in zasajeno z drevesi. |
|
|
|
106. j člen |
|
EUP: VKŽ-01EUP:
VKŽ-01 BT |
|
(1) Poleg določil za BT velja še: |
|
·
Območje se ureja z OPPN, v
okviru katerega bodo določena razmestitev, velikost in oblikovanje
objektov ter prostorskih ureditev, ki bo skladna z merilom prostora in
arhitekturnimi ter krajinskimi značilnostmi. |
|
·
|
|
106. k člen |
|
EUP: KZA-36EUP:
KZA-36 SK |
|
(1) Poleg določil za SK velja še: |
|
·
Pred izdajo gradbenih
dovoljenj je treba na celotnem delu parcele št. 1188/1, k.o. Kozana, ki
ima opredeljeno namensko rabo K1, vzpostaviti kmetijska zemljišča. |
|
|
|
106. l člen |
|
EUP: SNO-04EUP:
SNO-04 SK |
|
(1) Poleg določil za SK velja še: |
|
·
Pred izdajo gradbenih
dovoljenj je treba na delu parcele št. 1998, k.o. Kojsko, ki ima
opredeljeno namensko rabo K2, vzpostaviti kmetijska zemljišča. |
|
|
|
106. m člen |
|
EUP: SLA-01
EUP: SLA-01 SK |
|
(1) Poleg določil za SK in vj pri
gradnji veljajo še ti pogoji: |
|
·
Prepovedane so proizvodne
dejavnosti v kakršnikoli obliki. |
|
·
Sleme novih objektov mora
potekati vzporedno s slemeni severnega niza objektov v enoti SLA-02 ali
vzporedno s plastnico na mestu novega objekta. |
|
·
Tloris osnovnega stavbnega
volumna novih objektov mora imeti razmerje stranic najmanj 1:2. |
|
·
Streha je dvokapnica nad
osnovnim tlorisom, s slemenom po daljši stranici. Strešine osnovne
strehe morajo imeti enak naklon. Ravne strehe niso dopustne.
|
|
·
Strešna kritina so korci
opečno rdeče, neodsevne barve. Prepovedana je uporaba engobiranih
korcev. |
|
·
Širina napušča ne sme
presegati 40 cm. |
|
·
Barva fasade se smiselno
povzame po obstoječih kvalitetnih objektih v enoti SLA-02. |
|
·
Vse odprtine so pravokotne v
razmerju minimalno 1:2 in razporejene osno po fasadi. |
|
·
Prepovedana je uporaba
neznačilnih arhitekturnih elementov, nelokalnih materialov ter vseh
imitacij. |
|
·
Ograje so lesene, vertikalne.
Prepovedana je uporaba betonskih stebričkov. |
|
·
Dostop do objekta je možno
urediti izključno po parceli 1855 k.o. Kožbana. |
|
·
Za gradnjo na enoti je
potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti
projektne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno projektno
soglasje. Pogoji se opredeljujejo v skladu z oblikovnimi zahtevami za
kulturni spomenik Slapnik – vas (EŠD – 4760). |
|
·
Med novo zgrajenim objektom
in obstoječimi objekti naselja Slapnik se ohranja intenzivno zazelenjeni
pas. Ohranjajo se obstoječa drevesa in grmi na tem pasu. |
|
|
|
106. n člen |
|
EUP: BRK-01
EUP:
BRK-01 LN |
|
(2)
(1) Na območju je dopustno samo
raziskovanje mineralnih surovin. |
|
|
|
106. o člen |
|
EUP: POD-01
EUP: POD-21 LN |
|
(1) Na območju je dopustno samo
sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. |
|
|
|
106. p člen |
|
EUP: HRU-25, HUM-62
EUP: HRU-25 SK, HUM-62 SK |
|
(1) Dopustne so naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
stanovanja, |
|
·
kmetije (stanovanje kmetije
in kmetijska gospodarska poslopja). |
|
(2) Dopustne vrste posegov so: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve. |
|
|
|
106. r člen |
|
EUP: POD-05, BPK-07
EUP: POD-05 K1, BPK-07 K2 |
|
(1) Na območju je dopustno
šotorjenje. |
|
|
|
106. s člen |
|
EUP: DOB-08
EUP: DOB-08 IG |
|
(1) Dopustne so le podzemne
gradnje za potrebe širitve Vinske kleti Goriška Brda. |
|
|
|
3.11 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA
OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
|
|
|
106. š člen
EUP: POD-10 PO
(1) Dopustna je gradnja bencinskega servisa. |
|
|
|
107. člen |
|
(1) Na območjih, za katera je
predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja le-teh dopustne naslednje
vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti
namenske rabe območja, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namensko rabo območja, |
|
·
gradnje in rekonstrukcije
infrastrukturnih omrežij in naprav. |
|
(2) Posegi so dopustni pod
pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s
predvidenimi ureditvami. |
|
|
|
108. člen |
|
(1) Območja OPPN – občinskih
prostorskih podrobnih načrtov so prikazana v grafičnem delu izvedbenega
dela OPN. |
|
|
|
4 USMERITVE ZA URESNIČEVANJE
OPN |
|
|
|
4.1 GEOINFORMACIJSKA PODPORA ZA
ODLOČANJE |
|
|
|
109. člen |
|
(1) Občina bo: |
|
·
zagotavljala informacijske
osnove o stanju in razmerah v prostoru, |
|
·
zagotavljala informacijske
osnove o razvojnih težnjah - interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje
učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN, |
|
·
zagotovila spremljanje
uresničevanja v OPN določenih usmeritev, |
|
·
ugotavljala uresničevanje
potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja. |
|
(2) Na osnovi spremenjenih
okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s spremljanjem
uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN in/ali IPN. |
|
|
|
4.2 MERILA ZA ODSTOPANJE OD OPN
|
|
|
|
110. člen |
|
(1) Zaradi nepopolnih, ne dovolj
natančnih in neskladnih podatkov o stanju v prostoru (neskladnost
katastrskih načrtov in stanja v prostoru ter zaradi pomanjkljivih
evidenc), tehnično ni mogoče z zadostno mero natančnosti dokončno
opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere veljajo usmeritve v
OPN in določbe prostorskih izvedbenih pogojev. Občina dopušča odstopanja
od grafičnih prikazov v OPN in določa način presojanja posegov v prostor
v takih območjih. |
|
(2) Z OPN občina določa tolerance
glede posameznih grafičnih prikazov OPN: |
|
·
ceste so prikazane po
parcelah digitalnega katastrskega načrta; v območjih, ki mejijo na ceste
je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij
za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru
presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor, |
|
·
glede velikosti stavbnih
zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja za
določitev gradbene parcele k obstoječemu objektu. |
|
(3) V OPPN se usmeritve iz OPN
podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri
podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v OPPN so dopustna
odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN: |
|
·
glede namembnosti površin v
območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna večja odstopanja za
posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe,
saj je z namensko rabo v OPN določena pretežna namembnost površin,
odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha, |
|
·
glede meja OPPN so dopustna
manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru OPPN urediti tudi prometno
ali drugo infrastrukturo in je ureditev le tega primernejša z istim OPPN
v istem postopku, sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana
s predmetom urejanja OPPN, povečave območja za potrebe zazidave ali
drugih ureditev niso dopustne. |
|
|
|
4.3 KRITERIJI ZA DOPOLNJEVANJE OPN |
|
|
|
111. člen |
|
(1) Pri spreminjanju in
dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za dopolnitev:
|
|
·
ki bodo v nasprotju z
osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega načrta, |
|
·
ki bodo negativno in
prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere, |
|
·
ki bodo prekomerno povečevali
prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s
turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot
in kulturne dediščine, |
|
·
ki bodo s svojo dejavnostjo,
lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno
razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja. |
|
|
|
5 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
112. člen |
|
(1) S sprejetjem OPN Občine Brda
prenehajo veljati: |
|
PROSTORSKI PLANSKI AKTI |
|
·
Prostorske sestavine
dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje
1986-1990, spremembe in dopolnitve 1989 in 1993 (Uradno glasilo občin
Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.7/87, 3/90 in 1/93) in spremembe
in dopolnitve za območje Občine Brda (Uradno glasilo, 4/99, 2/00, 4/93
in 9/04) in |
|
PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI |
|
·
Odlok o splošnih prostorskih
ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno
glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.9/87, 11/87) in
spremembe in dopolnitve (Uradno glasilo, št. 1/05). |
|
|
|
113. člen |
|
(1) Uradno začeti postopki izdaje
gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in končajo po prostorskih izvedbenih
aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN. |
|
|
|
114. člen |
|
(1) OPN občine Brda je na vpogled
na občini Brda in na internetnem portalu www.brda.si. |
|
|
|
115. člen |
|
(1) Določbe odloka o OPN se
pojasnjuje na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del
prostorskega akta. |
|
(2) Strokovna pojasnila o
prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba občine Brda.
|
|
(3) Uradne razlage odloka o
prostorskem aktu sprejema občinski svet. |
|
|
|
116. člen |
|
(4) Ta odlok začne veljati 15 dan
po objavi odloka v Uradnem glasilu slovenskih občin«.
PRILOGA:
Tabela 1:
Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne in
enostavne objekte
|
|
|
|
|