Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84 in 33/89) 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. RS. št. 44/97) in 33. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 10/95) je Občinski svet občine Pesnica na svoji 32. redni seji dne 29. januarja 1998 sprejel

ODLOK

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Pesnica

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Na območju občine se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, določenih s tem odlokom plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).

2. člen

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe.

Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.

Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine, na katerih so grajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije, površine za obratovanje bencinskih servisov, avtocesta, površine za dejavnosti ob avtocesti, odlagališča odpadkov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

3. člen

Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki so po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo, oz. za katere je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

2. OBMOČJA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA

4. člen

Nadomestilo se plačuje:

1. v naslednjih naseljih oz. katastrskih občinah:

Doljna Počehova, Dragučova, Drankovcc, Flekušek, Gačnik, Jareninski dol, Jareninski vrh, Jelenče, Kušernik, Ložane, Mali dol, Pernica, Pesnica pri Mariboru, Pesniški dvor, Polička vas, Polički vrh, Počenik, Ranca, Ročica, Slatenik, Spodnje Dobrenje, Spodnje Hlapje, Spodnji Jakobski dol, Vajgen, Vosek, Vukovje, Vukovski dol, Zgornje Hlapje, Zgornji Jakobski dol.

Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine.

2. na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev;

3. na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt. Na območjih ali delih območij iz 1., 2. in 3. točke toga člena se nadomestilo ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem.

3. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

5. člen

Za določitev nadomestila se upoštevajo:

1. opremljenost stavbnega zemljišča z objekti javne infrastrukture in možnost priključitve na to objekte,

2. lega stavbnega zemljišča,

3. namen uporabe stavbnega zemljišča oz. vrsta dejavnosti,

4. izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.

3.1. OVREDNOTENJE OPREMLJENOSTI STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

6. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti javne infrastrukture in možnosti priključka na to objekte se ovrednoti z naslednjimi točkami:

1. Cesta v protiprašni izvedbi 20 točk

2. Javno vodovodno omrežje 20 točk

3. Javno kanalizacijsko omrežje 20 točk

4. Javno električno omrežje 10 točk

5. Telefon 10 točk

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovodno in električno omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 min obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov.

Pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.

3.2. LEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

7. člen

Glede na lego se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:

Prvo območje obsega naselje Pesnica pri Mariboru znotraj ureditvenih območij in območje ob avtocesti (objekti in naprave).

Drugo območje obsega ureditvena območja znotraj naselij Jakob, Jarenina, Pernica in Dolnja Počehova.

Tretje območje obsega vsa ostala naselja in dole naselij, ki niso zajeta v prvem in drugem območju.

Meje območij iz toga člena odloka so vrisane v kartah v merilu 1 : 5000. Karte so občanom na vpogled pri občinskem uradu občine.

3.3. NAMEN UPORABE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA OZIROMA VRSTA DEJAVNOSTI

8. člen

Glede na namen uporabe oz. vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:

A - na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte

B - na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (standardna klasifikacija dejavnosti)

C - na stavbna zemljišča za poslovne namene obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti, trgovine na drobno in kmetijstvo

D - na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnih in telekomunikacijskih storitev, upravne dejavnosti

E - na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti

F - na stavbna zemljišča za počitniške objekte ali druge objekte, če je objekt priključen vsaj na ono komunalno napravo.

9. člen

Število točk za m' površine se glede na namen uporabe oz. vrsto dejavnosti ter lego, določi po naslednji tabeli:

10. člen

Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.

Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:

4. MERILA ZA DRUGA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

11. člen

Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov, avtocesta, površine za dejavnosti ob avtocesti, odlagališče kislega gudrona, odlagališča odpadkov in druge površine, potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.

Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.

Površine peskokopov in glinokopov ter vodnih zajetij za pridobivanje električne energije so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin.

Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.

Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo kar znaša 100 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber. Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije v naseljih se določijo v površini 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje. Nadomestilo se obračuna po tem kriteriju le za stebre primernega omrežja in trafopostaje, ne pa za stebre omrežja, namenjene za priključevanje posameznih objektov.

Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa.

Površine za dejavnosti ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene dejavnosti ali parkiranju. Površino avtoceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče avtoceste.

Površina odlagališča kislega gudrona predstavlja celotno funkcionalno zemljišče gudronske jame.

Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo tudi odlagališča odpadkov in površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih kriterijih iz tega člena.

12. člen

Število točk za m2 površine iz 11. člena se določi na naslednji način:

5. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

13. člen

Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namen uporabe oz. vrsto dejavnosti ter lege po naslednji tabeli:

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu. Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.

Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.

6. ZAVEZANCI ZA PLAČILO NADOMESTILA

14. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali deli stavbe (lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora,...)

7. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA

15. člen

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni zavodi, društva, politične stranke ter druge organizacije, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in se financirajo iz občinskega proračuna.

16. člen

Poleg primerov, navedenih v 2. odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih lahko občinski urad odloči, da se zavezanca v celoti ali demo oprosti plačila nadomestila, če hi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.

Vlogo za oprostitev ali demo oprostitev mora zavezanec vložiti pri občinskem uradu.

K vlogi mora predložiti dokazila o svojih dohodkih in premoženjskem stanju ter o dohodkih in o premoženjskem stanju družinskih članov.

Občinski urad na podlagi vloge in dokazil odloči o oprostitvi plačila.

17. člen

Demo so oproščeni plačila nadomestila občani, ki izpolnjujejo pogoje po merilih iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, določenih za demo nadomestitev stanarine (Ur. 1. SRS, št. 26/84) in sicer v enakem odstotku kot subvencioniranje stanarine.

18. člen

Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja. Oprostitev predlaga Komisija za kmetijstvo na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec mora zahtevku predložiti dokazila, da se vsi družinski člani preživljajo izključno iz kmetijstva in nimajo drugih virov dohodka.

19. člen

Zavezanci za plačilo nadomestila - pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila nadomestila, če hi nadomestilo predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev, če bodo ali so to sredstva vložili v razširitev dejavnosti oziroma v novo zaposlovanje delavcev.

Komisija za obrt, podjetništvo in turizem izdela kriterije, na osnovi katerih ugotavlja upravičenost oprostitve plačila in predlaga občinskemu uradu, da se zavezanca v celoti ali demo oprosti plačila nadomestila.

Na osnovi predloga občinskega organa pristojni davčni urad izda odločbo o celotni oziroma delni oprostitvi plačevanja nadomestila.

Oprostitev je možna največ za dobo enega Ieta. Skupna oprostitev je možna največ za dobo treh let.

20. člen

Občan, ki je organizirano združeval sredstva v izgradnjo objektov javne infrastrukture se za dobo pet let oprosti plačila nadomestila za vrednotenje (točke) iz 6. člena tega odloka, za tiste objekte in naprave, za katere je združeval sredstva.

Petletno dobo oprostitve lahko zavezanec uveljavlja od dneva priklopa na objekt javne infrastrukture, upošteva pa se od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.

O oprostitvi odloča občinski urad na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.

Plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se lahko oprosti občane, ki nimajo primernega dostopa po javni poti.

21. člen

Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 9., 10., 11 ., 12., in 13. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko oziroma poslovno površino zavezančevega objekta in površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti oz. s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

22. člen

Glede postopka odmere, plačevanja, izterjave, odpisa oziroma oprostitev in zaračunavanja zamudnih obresti se smiselno uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

Občinski urad določi število točk za določitev obveznosti pravnih in fizičnih oseb - občanov, ki so zavezanci za plačilo nadomestila.

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni urad.

Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke:

- pravne osebe na podlagi zadnje odmerne odločbe v mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti v 15 dneh po zapadlosti,

- fizične osebe v štirih mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.

8. VREDNOST TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA

23. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila določa občinski svet s sklepom.

Izhodišče za izračun vrednosti točke je vrednost točke v višini 0,069 SIT.

Vrednost točke se določi koncem leta za prihodnje Ieto in se usklajuje v skladu z rastjo cen komunalnih proizvodov in storitev.

9. PODATKI ZA IZRAČUN NADOMESTILA

24. člen

Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc.

Zavezanci so dolžni prijaviti občinskemu uradu oz. drugemu pristojnemu organu podatke, potrebne za odmero nadomestila. Na zahtevo občinskega urada so zavezanci dolžni prijaviti podatke, potrebne za odmero nadomestila v I S dneh od dne, ko so prejeli pismeno zahtevo urada.

Zavezancu, ki podatkov občinskemu uradu ne prijavi, lahko to odmeri nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine, l00 m2 površine za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovne dejavnosti.

Če občinski urad oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov na zahtevo občinskega urada ne prijavi, lahko odmeri nadomestilo za površino celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.

Zavezanec je dolžan sporočiti občinskemu uradu vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki vplivajo na odmero nadomestila v 15 dneh od dneva, ko je taka sprememba ali dejstvo nastalo.

10. KAZENSKE DOLOČBE

25. člen

Z denarno kaznijo do 40.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:

ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni z odmero nadomestila (20. člen)

ne prijavi spremembe v I5. dneh od dneva njenega nastanka (20. člen)

Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 20.000,00 SIT.

Fizična oseba se kaznuje za prekrške iz 1. in 2. alinee toga člena z denarno kaznijo do 20.000,00 SIT.

11. PREHODNE IN KONČE DOLOČBE

26. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju občine preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 15/96).

27. člen

Ta odlok se uporablja od 1. januarja 1998, veljati pa prične petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Predsednik občinskega sveta

Ivan Šabeder, s.r.

Številka: 462-1 138/98-IRH

Datum: 30. januar 1998