Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 – odl. US; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 32. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 16. redni seji dne 23. 6. 2016 sprejel

O D L O K 

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev deponije Kovor 

I. SPLOŠNE DOLOČBE 

1. člen 

(predmet odloka) 

S tem odlokom, se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) Občine Tržič sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev deponije Kovor (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelalo podjetje BOSON, trajnostno načrtovanje d.o.o., Ljubljana v juniju 2016 (usklajen predlog) pod številko 187/15.

2. člen 

(vsebina odloka) 

Ta odlok določa: območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno varovanja okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, dopustna odstopanja ter druge pogoje.

3. člen 

(sestavni deli OPPN) 

OPPN vsebuje tekstualni, grafični del in priloge z naslednjo vsebino:

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 

4. člen 

(opis prostorske ureditve) 

(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se na območju ureditve deponije Kovor v Občini Tržič, načrtujeta dve ločeni ureditveni enoti, na katerih se izvedejo sanacijske ureditve odlagalnega polja, ureditev zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov, postavitev fotonapetostne elektrarne in ureditev končnega odplinjevalnega sistema z energetsko izrabo odlagališčnega plina, ter z vsemi pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter s komunalnimi, energetskimi in prometnimi infrastrukturnimi ureditvami.

(2) Na območju prostorske ureditve se izvede:

– ureditev in sanacija obstoječega odlagalnega polja,

– izvedbo predvidenih objektov:

objekt A – vhodni del z zbirnim centrom,

objekt B – plinska postaja z baklo,

objekt C – pretovorna postaja,

– izvedbo prometne ureditve z navezavo na dostopno cesto,

– izvedbo potrebnih komunalnih in energetskih vodov in naprav,

– ureditev pripadajočih funkcionalnih površin,

– ureditev zelenih površin.

III. OBMOČJE OPPN 

5. člen 

(območje OPPN) 

(1) OPPN obravnava ureditveno območje v velikosti 6,45 ha, ki zajema naslednje zemljiške parcele:

Ureditvena enota 1 (v nadaljevanju UE1): 470, 471, 465, 464, 461/2, 460/2, 459/2, 458/2, 457/2, 456/2, 455/2, 454/2, 564, 586, 585, 584, 583/2, 594/3, 593/2, 860-del, vse k.o. Kovor. Površina UE1 znaša 51.375,5 m².

Ureditvena enota 2 (v nadaljevanju UE2): 583/1, 593/1-del, 594/2, vse k.o. Kovor. Površina UE2 znaša 13.134,3 m².

(2) Natančna meja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov, ki so priloga temu odloku.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR 

6. člen 

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 

Območje OPPN se nahaja v manjši kotlini sredi gozdnih površin in travnikov. Načrtovana ureditev območja bo s sanacijo in rekultivacijo odlagališčnega polja zmanjšala vplive na širšo okolico.

Območje se preko nekategorizirane poti navezuje na lokalno cesto LC 428142, Kovor–Brdo–Ljubno.

7. člen 

(namembnost območja) 

(1) Na območju OPPN se izvede sanacijo zaprte obstoječe deponije nenevarnih odpadkov, s pripadajočimi ureditvami objektov (uredi se vhodni del z zbirnim centrom, pretovorna postaja in plinska postaja).

(2) Območje namenjeno za sanacijo se uredi kot samostojna ureditvena enota – UE1, v sklopu katere se izvajajo dejavnosti, potrebne za izvedbo sanacije območja ter dejavnosti potrebne za delovanje ureditvene enote. Območje UE1 obsega sanirano odlagalno polje, vhodni del, območje pretovorne postaje in proste funkcionalne in zelene površine.

(3) Zahodni del območja OPPN je namenjen prostim zelenim površinam in se uredi kot samostojna ureditvena enota – UE2.

8. člen 

(namembnost UE1) 

(1) Na vzhodnem delu območja UE1 se uredi Objekt A – vhodni objekt z zbirnim centrom, ki je namenjen za potrebe sprejemnega dela, zbirnega centra, pisarniškega dela s sanitarijami in tehtnico. Na strehi objekta je načrtovana fotonapetostna elektrarna. Ob objektu se uredijo tudi parkirišča za zaposlene in obiskovalce ter zelene in druge odprte površine.

(2) Na območju odlagalnega polja je načrtovana sanacija odlagališčnega prostora. Na celotnem odlagališčnem prostoru se uredijo berme in zaključni pokrov iz zemljine, z zadnjo rekultivacijsko plastjo. Na celotnem območju odlagališčnega prostora se uredi sistem zbiranja odlagališčnega plina za sežig, ki je načrtovan v Objektu B – plinski postaji (energetsko izkoriščanje). Na z zaključnim pokrovom urejeni površini odlagališčnega prostora se načrtuje fotonapetostna elektrarna. Dopustna so postavitve enostavnih montažnih rastlinjakov za gojenje rastlin, ki se ogrevajo na viške toplotne energije iz plinske postaje. Ogrevanje se lahko dopolni z ogrevanjem preko fotonapetostne elektrarne.

(3) Na območju Objekta C – pretovorna postaja, se načrtujejo objekti za pretovarjanje odpadkov, s pripadajočo prometno ureditvijo. Na strehi objektov so načrtovane fotonapetostne elektrarne.

(4) V celotni ureditveni enoti je dovoljeno umeščanje poti in gospodarske javne infrastrukture.

(5) Proste površine deponije se zasadijo z avtohtono drevnino in sicer tako, da predstavljajo zeleni pas med deponijo in okolico.

9. člen 

(namembnost UE2) 

(1) Na zahodnem delu območja OPPN je obstoječi gozdni prostor in proste zelene površine, ki se v celoti ohranijo. Na območju UE2 je dovoljena sanacija in vzdrževanje gozdov in drugih prostih zelenih površin.

(2) V ureditveni enoti je dovoljeno umeščanje poti in gospodarske javne infrastrukture.

10. člen 

(lega in velikost objektov ter ureditev odlagališča) 

(1) Na območju sanacije odlagališčnega prostora se ob robu odlagalnega polja uredita tretja in četrta berma, z naklonom brežine 1:1,6. Naklon pokrova nad odlagalnim poljem ne sme biti manjši od 5 %, kar omogoča neovirano odtekanje meteornih vod. Zadnja pokrovna plast na bermah in pokrovu odlagalnega polja se ozeleni.

(2) Na celotnem območju sanacije odlagališčnega prostora se uredi sistem zbiranja odlagališčnega plina za sežig v načrtovani plinski postaji (energetsko izkoriščanje). Na sanirani površini se načrtuje fotonapetostna elektrarna, dopustna je tudi postavitev enostavnih montažnih rastlinjakov za gojenje rastlin.

(3) Objekti na vhodnem delu, na območju pretovorne postaje ter plinske postaje, se dimenzionirajo in umestijo v prostor glede na gradbeno-tehnične zahteve in zmogljivost, ter se načrtujejo kot samostojne zgradbe ali v sklopu enega ali več objektov.

(4) Umestitev objektov je dovoljena na površinah določenih za gradnjo objektov. Gradbena meja, prek katere objekti načrtovani s tem OPPN ne smejo posegati, je prikazana v grafičnem delu tega občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(5) Na robu območja urejanja se postavi transparentna mrežasta ograja. Območje saniranega odlagališčnega prostora ter vsi objekti se lahko zavarujejo z dodatno ograjo. Višina in natančna lokacija ograj se določita v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

11. člen 

(pogoji za umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov) 

Na območju OPPN je dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost ter pogoje gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov, za potrebe deponije.

12. člen 

(oblikovanje objektov odlagališča) 

(1) Objekti se zasnujejo tako, da z dimenzijami, kapacitetami in izbiro finalnih obdelav ustrezajo tehnološkim procesom (standardizirani) in zahtevam, hkrati pa zagotavljajo ustrezne razmere za zdravo, varno, udobno uporabo in delo vseh uporabnikov in obiskovalcev.

(2) Objekti in pripadajoča zunanja ureditev se načrtujejo in izvedejo v skladu s sodobnimi načeli arhitekturnega in krajinskoarhitekturnega oblikovanja ter z uporabo sodobnih tehnologij in materialov. Objekti morajo imeti sodobno in enostavno oblikovano fasado in streho tako, da ustrezajo tehnološkim procesom. Pri izbiri finalnih obdelav, materialov ter barv fasade in strešin je treba upoštevati ustrezno usklajenost z okoljem, preprečiti bleščanje in vizualno izstopanje objektov. Njihova višina ne sme izstopati iz okolice.

(3) Objekti, ki bodo v javni rabi, dostopi do njih in parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir tako, da je omogočen dostop funkcionalno oviranim osebam.

13. člen 

(krajinska in druge zunanje ureditve) 

(1) Krajinska in druge zunanje ureditve v območju urejanja morajo upoštevati krajinske in vidne značilnosti prostora.

(2) Sanacija odlagališčnega prostora se zaključi z izvedbo rekultivacije površinskega pokrova. Berme se zaradi strmih naklonov dodatno učvrstijo s protierozijskim geokompozitom in jeklenimi klini. Sanirano območje se prekrije s tesnilnimi sklopi, skladno z zadnjim stanjem gradbene tehnike. Zadnja rekultivacijska plast, ki predstavlja tudi svetlo površino odlagalnega polja naj bo sestavljena iz plasti mešane zemljine in plasti rodovitnega humusa. Celotna sanirana površina se zatravi z ustrezno travno mešanico.

(3) Pred sanacijo in rekultivacijo za potrebe gozdnega habitata se podrobnosti dorečejo z Zavodom za gozdove, OE Kranj.

(4) Na ostalih prostih površinah območja urejanja se zasadi avtohtona drevnina. Zasaditev mora omogočati fizični nadzor in enostavno vzdrževanje. Slediti je potrebno načelom krajinskega oblikovanja.

14. člen 

(dopustne gradnje in oblikovanje drugih objektov) 

Za potrebe vzdrževanje saniranega in rekultiviranega odlagališčnega prostora se lahko načrtujejo dodatni posegi, skladno z zadnjim stanjem gradbene tehnike.

15. člen 

(prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo) 

Parcelacija na območju ni predvidena.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO 

16. člen 

(skupne določbe glede gospodarske javne infrastrukture) 

(1) Zaradi sanacije odlagališčnega prostora in gradnje zbirnega centra, pretvorne postaje in plinske postaje je dopustna rekonstrukcija, rušitev, novogradnja ter zaščita obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena.

(2) Objekti na območju OPPN se priključijo na obstoječe ali predvideno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko, komunikacijsko in plinovodno omrežje. Priključitve teh vodov se izvedejo skladno s pogoji upravljavcev posameznih vodov.

(3) Potek vodov se v čim večji meri zagotovi po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi.

(4) Lokacija objektov in naprav, potek tras in vsa križanja komunalnih, energetskih in komunikacijskih vodov se medsebojno uskladijo z upoštevanjem ustreznih medsebojnih odmikov in odmikov od naravnih ali grajenih struktur.

(5) Zagotovi se usklajen potek gradnje infrastrukturnih vodov, naprav in objektov.

(6) Znotraj meje OPPN so dopustni gradnja, rekonstrukcija ter vzdrževanje infrastrukturnih omrežij in priključkov lokalnega pomena v skladu z načrti občine in upravljavcev vodov, če niso v nasprotju z določili tega načrta.

17. člen 

(pogoji za prometno urejanje) 

(1) Območje OPPN ima obstoječi priključek na nekategorizirano gozdno pot, preko katere se priključuje na občinsko lokalno cesto (LC 428142, Kovor–Brdo–Ljubno), ki poteka severovzhodno od območja.

(2) Na območju OPPN poteka obstoječa vzdrževalna pot, preko katere je omogočen dostop do vseh površin deponije.

(3) Za potrebe načrtovanih objektov se uredijo novi priključki na obstoječo vzdrževalno pot, katera se po potrebni rekonstruira. Elementi priključkov morajo zagotavljati prometno varnost. Zavijalni radiji poti morajo omogočati prevoznost tovornih vozil s priklopniki največjih dimenzij in smetarskim vozilom. Izvedeta se ustrezna horizontalna in vertikalna prometna signalizacija.

18. člen 

(pogoji za elektroenergetsko urejanje) 

(1) Na vzhodni strani območja OPPN se nahaja obstoječa transformatorska postaja, ki zadostuje za obstoječe potrebe.

(2) Na območju OPPN poteka obstoječe NN omrežje, ki je speljano do obstoječih objektov in naprav, za njihov normalno vzdrževanje.

(3) Za potrebe načrtovanih objektov in naprav se načrtujejo nove trase NN omrežja. Nizkonapetostni vodi se umestijo izven povoznih površin, delno pa tudi na povoznih površinah. Izvede se ustrezna kabelska kanalizacija s kabelskim razvodom in jaški ustreznih dimenzij.

(4) Na območju UE1 je načrtovana postavitev fotonapetostne elektrarne. Fotonapetostne module je dovoljeno postaviti na sanirani površini odlagalnega polja in na vseh strehah objektov na območju deponije.

(5) V primeru izgradnje razpršenih virov (RV) električne energije je potrebno predhodno izdelati izračun za določitev tehnične variante vključitve RV.

19. člen 

(pogoji za oskrbo z vodo) 

(1) Na vzhodni strani, na območju vhoda na območje OPPN, se nahaja obstoječi vodovodni priključek. Obstoječe vodovodno omrežje je speljano okrog območja odlagališča, na katerega je navezano hidrantno omrežje.

(2) Za načrtovane ureditve na območju se načrtujejo nove trase vodovodnega omrežja. Umestijo se izven povoznih površin, delno pa tudi na povoznih površinah. Vodovod se izvede v ceveh ustreznih dimenzij.

(3) Načrtovani objekti se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje.

20. člen 

(pogoji za odvajanje komunalnih odpadnih vod) 

(1) Na območju OPPN je urejen obstoječi sistem zbiranja in odvoda odpadnih komunalnih voda. Obstoječ sistem je preko črpališča priključen na javno kanalizacijsko omrežje, ki se vodi do CČN Tržič.

(2) Za načrtovane ureditve na območju se načrtujejo nove trase komunalnega omrežja odpadnih voda. Umestijo se izven povoznih površin, delno pa tudi na povoznih površinah. Trase se izvedejo v ceveh ustreznih dimenzij.

(3) Načrtovani objekti se priključijo na obstoječe omrežje komunalnih odpadnih voda.

21. člen 

(pogoji odvajanje padavinskih odpadnih vod) 

(1) Na bermah in ob tesnjenjem robu saniranega odlagališčnega prostora je speljan obstoječi sistem odvodnjavanja padavinskih voda. Padavinske vode se vodijo preko betonskih koritnic v revizijske jaške ter preko hudourniških kanalet do zadrževalnega bazena, od koder so speljane v prosti izpust v naravo.

(2) Ob sanaciji in rekultivaciji odlagališčnega prostora se dokonča sistem odvodnjavanja padavinskih voda, ki vodijo do obstoječega zadrževalnega bazena, od koder so speljane v prosti izpust v naravo.

(3) Padavinske vode iz streh objektov se preko peskolovov vodijo v betonske koritnice, ki so načrtovane ob trasi vzdrževalne poti, ter naprej do izpusta v naravo.

(4) Izpust v naravo mora biti tehnično urejen tako, da padavinska voda na končnem delu iztoka ne bo zastajala, kar je potrebno natančno opredeliti v projektni dokumentaciji za gradbeno dovoljenje.

(5) Proste tlakovane površine, kjer se zbirajo in sortirajo odpadki, morajo imeti urejen sistem odvodnjavanja padavinskih voda, ki se preko lovilca olj in peskolova z rešetkami speljejo v ponikanje.

22. člen 

(pogoji za komunikacijsko omrežje) 

(1) Na vzhodni strani območja OPPN se nahaja obstoječi telekomunikacijski priključek.

(2) Za potrebe načrtovanih objektov in naprav se načrtujejo nove trase TK omrežja. Umestijo se izven povoznih površin, delno pa tudi na povoznih površinah. Izvede se ustrezna kabelska kanalizacija s kabelskim razvodom, z jaški ustreznih dimenzij.

23. člen 

(pogoji za javno razsvetljavo) 

(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe omrežje javne razsvetljave, ki poteka okoli celotnega odlagališča in ob obstoječih objektih.

(2) Za potrebe javne razsvetljave načrtovanih objektov in naprav se načrtuje nov vod omrežja javne razsvetljave.

24. člen 

(pogoji za odplinjevanje odlagalnega polja) 

(1) Na območju saniranega odlagališčnega prostora se izvaja aktivno odplinjanje preko sistema zajema in odvoda odlagališčnega plina, ki se preko plinovodnih cevi vodi do obstoječe plinske postaje, kjer se plin sežiga. Ob sanaciji in rekultivaciji odlagališčnega prostora se dokonča sistem zajema in odvoda odlagališčnega plina.

(2) Obstoječa plinska postaja, ki se nahaja na severnem delu odlagalnega polja, se prestavi na vzhodni del odlagalnega polja. Nova lokacija plinske postaje – objekt B, je prikazana v grafičnih prilogah. Načrtovana plinska postaja se nadgradi s sistemom za proizvodnjo in toplotne in električne energije.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV, OHRANJANJA NARAVE TER VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE 

25. člen 

(varstvo narave) 

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih območij varovane narave.

(2) Na osnovi 105. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04) pred začetkom izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebna.

26. člen 

(varstvo voda) 

(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na vode se upoštevajo predpisi, ki urejajo varstvo voda.

(2) Na območju OPPN ni evidentiranih vodovarstvenih, poplavnih, erozijskih, plazljivih območij.

(3) Med gradnjo se uporabljajo brezhibna gradbena mehanizacija in stroji, zagotovi se ustrezno odlaganje gradbenih odpadkov in odvečnega materiala.

(4) Vse parkirne in povozne površine se utrdijo ter omejijo z dvignjenimi betonskimi robniki tako, da se padavinske odpadne vode z utrjenih površin kontrolirano odvajajo preko lovilcev olj in peskolovov z rešetkami.

(5) Nevarne snovi se shranjujejo v ločenih prostorih tako, da so zaščitene pred atmosferskimi vplivi.

(6) V vseh prostorih, v katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, se poskrbi za ustrezno tesnitev tal.

(7) Ob razlitju nevarnih snovi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, mesto razlitja se takoj sanira.

(8) Zagotovi se redno čiščenje in vzdrževanje sistemov za odvajanje in čiščenje vseh odpadnih voda.

27. člen 

(varstvo tal in podzemnih voda) 

(1) Na območju posegov se gospodarno ravna s tlemi tako, da se zagotovi čim manjši obseg njihovega uničenja in poškodb tal, ločeno odstranjevanje in odlaganje rodovitnih in nerodovitnih slojev tal ter uporaba rodovitne zemljine za rekultivacijo in zunanjo ureditev.

(2) Za rekultivacijo se uporablja samo rodovitna zemljina, ki se pridobi iz drugih gradbišč v okolici, pri čemer pa je potrebno preprečiti prepreči vnos tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst na območje urejanja.

(3) Posegi v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine. Tiste, ki bodo med gradnjo razkrite, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi za preprečitev poškodovanja sosednjih zemljišč.

(4) Na gradbišču se zagotovi ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki pri morebitnem razlitju, razsipu ali nezgodi omogoča zajem teh snovi in prepreči iztok v tla, posledično pa v površinske in podzemne vode.

(5) Ukrepi za zaščito tal in podzemne vode zajemajo:

– umestitev odlagalnih objektov v geološko okolje z nizko vodoprepustnostjo;

– odlaganje odpadkov v neprepustne odlagalne objekte, kar se zagotovi s projektnimi rešitvami in uporabo materialov ustreznih lastnosti;

– ravnanje z odpadnimi vodami, da se prepreči kontaminacija tal in podzemne vode.

(6) Delovni stroji in transportna vozila se oskrbujejo z gorivom le na za to določenih površinah.

(7) Če se transportna vozila in druge naprave oskrbujejo na območju gradbišča, na transportnih in drugih manipulativnih površinah, se te utrdijo, na neutrjenih površinah pa se uporabijo prenosne lovilne sklede.

28. člen 

(varstvo zraka) 

(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak se upoštevajo predpisi, ki urejajo varstvo zraka.

(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se kar najbolj prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vpliva izbira delovnih strojev, transportnih vozil in vremenskih razmer med gradnjo. Zagotovijo se:

– vlaženje materialov, nezaščitenih površin in transportnih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

– preprečevanje raznosa materialov z gradbišča;

– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine ter

– protiprašna zaščita vseh gradbiščnih in javnih cest, ki se uporabljajo za transport.

29. člen 

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 

(1) Osvetlitev območja se izvede v skladu z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Za zunanjo razsvetljavo območja OPPN se uporabijo zasenčene svetilke in usmerjeno osvetljevanje oziroma način razsvetljave, ki povzroča čim manjše svetlobno onesnaženje, hkrati pa zadosti potrebam po zagotavljanju varnosti odlagališča.

30. člen 

(varstvo pred hrupom) 

(1) Med gradnjo ne smejo biti presežene zakonsko določene ravni hrupa, upoštevani morajo biti naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:

– uporablja se gradbena mehanizacija, opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti;

– hrupna dela se lahko izvajajo le med 7. in 19. uro;

– zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, motorji strojev ne delujejo brez potrebe v prostem teku).

(2) Med obratovanjem se pri izvajanju transporta upoštevajo enaki pogoji kakor med gradnjo.

31. člen 

(varstvo gozda) 

(1) Na območju OPPN se ohranja avtohtona vegetacija. Potrebno je ohranjati značilno strukturo mešanega gozda.

(2) Za ozelenjevanje površin ni dopustno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst.

(3) Po izvedbi gradbenega posega mora investitor omogočiti gospodarjenje z gozdom in prost dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot pred posegom.

(4) Prometnice na območju OPPN morajo omogočati gospodarjenje z gozdom sosednjih zemljišč.

(5) Pred poseganjem v gozd oziroma gozdni prostor je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

32. člen 

(varstvo kulturne dediščine) 

Na območju OPPN ni evidentiranih enot varstva kulturne dediščine.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 

33. člen 

(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 

(1) Varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena:

Skladno z opozorilno karto poplav na območju OPPN ni nevarnosti poplav.

Območje OPPN ni evidentirano kot erozivno ali plazljivo ali kot območje visoke podtalnice.

(2) Potresna varnost:

Na območju OPPN ni načrtovana gradnja stavb, pri katerih bi bilo potrebno upoštevati določila o dimenzioniranju in izvedbi stavb v potresnih območjih.

(3) Možnost razlitja nevarnih snovi:

Na območju OPPN ne obstaja možnost razlitja nevarnih snovi.

34. člen 

(varstvo pred požarom) 

(1) Objekti in odmiki med njimi se projektirajo tako, da se:

– prepreči širjenje požara;

– zagotovi ustrezna nosilnost konstrukcij tudi ob morebitnem požaru. Potrebna požarna odpornost se določi za vsak objekt skladno z njegovo vlogo in pomenom v sklopu odlagališča ter pretečo nevarnostjo za okolico in okolje;

– zagotovijo dovozne poti in intervencijske površine za gasilce skladno z veljavnimi standardi;

– vgradijo naprave za javljanje požara in alarmiranje;

– zagotovijo ustrezne naprave in sistemi za gašenje, kakršni so zunanje in notranje hidrantno omrežje, sprinkler sistemi za določene objekte oziroma območja, ročni gasilni aparati ter druge naprave in pripomočki, kakor bo doloženo v elaboratih požarnega tveganja in požarne varnosti ter

– zagotovita prestrezanje in zadrževanje nevarnih tekočin, ki bi lahko nastale zaradi požara.

(2) Objekti na območju zbirnega centra in pretvorne postaj se opremijo s sistemom prezračevanja, z elektro in strelovodno instalacijo ter ustreznimi sistemi za aktivno protipožarno zaščito, za katere morajo biti zagotovljeni predpisani viri rezervnega napajanja z električno energijo.

(3) Pri gradnji objektov se uporabijo materiali z ustrezno požarno odpornostjo, da so ob morebitnem požaru izpolnjene zahteve določene v elaboratih požarne varnosti in drugi projektni dokumentaciji.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 

35. člen 

(etapnost gradnje) 

(1) Dopustni posegi v območju OPPN se lahko izvajajo etapno.

(2) Za vsako etapo je treba zagotoviti pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo, zunanjo ureditev tako, da tvori tehnično, tehnološko in funkcionalno celoto.

(3) Vsak od načrtovanih objektov (A, B, C) lahko obsega svojo etapo, ki so lahko časovno neodvisne.

(4) Gradnja berm lahko predstavlja svojo etapo, mora pa biti zaključena pred sanacijo in rekultivacijo odlagalnega polja ali sočasno.

(5) Sanacija in rekultivacija odlagalnega polja lahko predstavlja svojo etapo.

(6) Dopustni posegi na obstoječi infrastrukturi se lahko izvajajo v ločenih etapah.

IX. ODSTOPANJA 

36. člen 

(dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev) 

(1) Dopustna so odstopanja od naklona brežin, ki so lahko mestoma bolj strma, vendar mora naklon še vedno omogočati zasaditev drevnine.

(2) Dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov ter mest objektov, naprav in priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

37. člen 

(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o sprejemu ureditvenega načrta deponije Kovor (Uradni list RS, št. 85/99, 69/02).

38. člen 

(vpogled v OPPN) 

OPPN za ureditev deponije Kovor je, skupaj s prilogami, stalno na vpogled na pristojnem uradu Občine Tržič.

39. člen 

(nadzor nad izvajanjem) 

(1) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

(2) Nadzor nad pogozditvijo ureditve se izvede na podlagi predhodnega strokovnega svetovanja s strani Zavoda za gozdove Slovenije.

40. člen 

(začetek veljavnosti) 

Odlok začne veljati v petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

.

Št. 350-0005/2015(203)

Tržič, dne 24. junija 2016