|
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne
objave, št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86) in 25. ter 39. in 40. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS,
št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 11. člena navodila o vsebini posebnih
strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list
SRS, št. 14/85), skladno z dolgoročnim planom občine Piran (Uradne
objave, št. 25/86) za obdobje 1986-2000 in srednjeročnim družbenim
planom občine za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 15/87) je
Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1990 sprejela |
|
|
ODLOK PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA RURALNO OBMOČJE
PLANSKE CELOTE 12 V OBČINI PIRAN |
|
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni
pogoji za ruralno območje planske celote 12 znotraj katere se |
|
|
1. TRAJNO UREJAJO NOTRANJA UREDITVENA OBMOČJA Z
12/1 kmetijske površine, dolina Dragonje in Drnice |
|
|
I 12/2 Klavnica Sečovlje, |
|
|
Z 12/4 kmetijske in gozdne površine |
|
|
2. TRAJNO UREJAJO UREDITVENE ENOTE |
|
|
S 12/5A - Raven
|
|
|
S 12/5B - Raven
|
|
|
S 12/5C - Raven
|
|
|
S 12/5D - Raven |
|
|
3. ZAČASNO UREJAJO NOTRANJA UREDITVENA OBMOČJA |
|
|
S 12/6 Ivankovec - stanovanja
|
|
|
S 12/7 Kortina - stanovanja
|
|
|
S 12/8 Nova vas - stanovanja
|
|
|
S 12/9 Padna - stanovanja
|
|
|
S 12/10 Orešje |
|
|
Z 12/11 kmetijske in gozdne površine |
|
|
4. ZAČASNO UREJA UREDITVENA ENOTA |
|
|
S 12/5E - Raven |
|
|
Prostorske ureditvene pogoje, grafični in
tekstualni del, ki je sestavni del tega odloka je izdelala FAGG, VTOZD
Arhitektura pod št. proj. 43/87 v anuarju 1988. |
|
|
2. člen |
|
|
Notranja ureditvena območja pod oznako 12/..x s
pretežno kmetijsko in gozdarsko rabo prostora se delijo v ureditvene
enote: |
|
|
Z 12/..x - (Z 12/11 K) - pretežno kmetijske
površine |
|
|
Z 12/..x GK - (Z 12/4GK, Z 12/11 GK) - gozdne
površine s posameznimi kmetijskimi površinami (proizvodni gozd)
|
|
|
Z 12/..xG - (Z 12/4GK, Z 12/11 G) - pretežno gozdne
površine (varovalni gozd) |
|
|
3. člen |
|
|
Notranja ureditvena območja pod oznako S 12/..x s
pretežno stanovanjsko namembnostjo se delijo v ureditvene enote:
|
|
|
S 12/..xA - (S 12/5 A, S 12/8 A, S 12/9A) - vaško
jedro |
|
|
S 12/..xB - (S 12/5 B, S 12/6B, S 12/7B, S 12/1 OB)
- območje razpršene pozidave |
|
|
S 12/. .x C - (S 12/5C) - strnjeni zaselek brez
možnosti širitve |
|
|
S 12/..x D - (S 12/5D, S 12/6D, S 12/7D, S 12/8D, S
12/9D. S 12/10D) - potencialni prostor za novo pozidavo |
|
|
4. člen |
|
|
Ureditvene enote so v prostorsko ureditvenih
pogojih z vidika vrste posegov in njihovega oblikovanja podrobneje
razčlenjena na morfološke enote: |
|
|
Z 12/..A, a, b, c, d - (S 12/5Aa, S 12/8Aa, S
12/9Aa, S 12/5Ab, S 12/8Ab, S 12/9Ab, S 12/5Ac, S 12/8Ac, S 12/9Ac,
S12/5 Ad, S 12/8Ad) |
|
|
5. člen |
|
|
Meje območij prostorskega urejanja, notranjih
ureditvenih območij in ureditvenih enot so razvidne iz grafičnih prilog
katastrskega načrta v merilu 1: 5000, meje morfoloških enot pa so
razvidne iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1:1000, ki so
sestavni del tega odloka. |
|
|
3. člen |
|
|
V prehodnem obdobju, do izdelave in sprejetja novih
prostorskih ureditvenih pogojev, se smiselno upošteva karte spremembe
plana, in sicer: |
|
|
1. namenska raba površin, |
|
|
2. območja prostorskih celot, |
|
|
3. kartografska dokumentacija k planu. |
|
|
Prostorska celota 12 – Padna –
Sv. Peter – Nova vas zajema naslednje morfološke enote: |
|
|
1. Z 1/12
kmetijske površine, čistilna naprava v Orešju, posamezni obcestni
objekti in ravnica zahodno od Šmarske ceste |
|
|
2. S 12/2 stanovanja – območje
naselja Padna |
|
|
3. ST 12/3 stanovanja, turizem –
območje zaselka Orešje s stanovanjskimi objekti, kmečki turizem |
|
|
4. Z 12/4 kmetijstvo, gozdarstvo,
akumulacije in razpršeni stanovanjski objekti- območje v zaledju Padne
in Nove vasi, vzhodno od Šmarske ceste |
|
|
5. S 12/5 stanovanja, območje
zaselka Ivankovec |
|
|
6. S 12/6 stanovanja – območje
zaselka Kortine |
|
|
7. SC 12/7 stanovanja, centralne
dejavnosti – območje naselja Nova vas |
|
|
8. Z 12/8 kmetijske površine,
gozdovi in razpršeni stanovanjski objekti – območje v zaledju Ivankovca
in Sv. Petra |
|
|
9. S 12/9 stanovanja, centralne
dejavnosti – območje naselja Sv. Peter. |
|
|
6. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi
usmeritvami določajo: |
|
|
I. Uvodne določbe |
|
|
II. Splošne določbe |
|
|
III. Funkcijo območja |
|
|
IV. Splošna merila in pogoje za urbanistično
urejanje |
|
|
V. Merila in pogoje za oblikovanje objektov in
naprav ter kmetijskih in gozdnih površin |
|
|
VI. Merila in pogoje za komunalno urejanje |
|
|
VII. Merila in pogoje za druge posege, ki trajno
spreminjajo prostor |
|
|
VIII. Merila in pogoje za varovanje naravne in
kulturne dediščine in drugih dobrin splošnega pomena |
|
|
IX. Merila in pogoje za urejanje prostora za
potrebe SLO in družbene samozaščite |
|
|
X. Etapnost izvedbe posegov |
|
|
XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri
izvajanju prostorskega izvedbenega akta |
|
|
XII. Prehodne in končne določbe |
|
|
II. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
7. člen |
|
|
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih
vsebuje: |
|
|
1. tekstualni del |
|
|
2. grafični del |
|
|
3. soglasja |
|
|
4. odlok |
|
|
1. Tekstualni del obsega: |
|
|
uvod, |
|
|
povzetke planskih določil in usmeritev,
|
|
|
katalog posebnih storkovnih podlag, |
|
|
posebna merila in pogoji |
|
|
2. grafični del obsega: |
|
|
1. pregledna karta prostorskih in notranjih
ureditvenih enot PKN v M 1:5000 |
|
|
2. prostorski ureditveni pogoji za ruralno območje
planske celote 12 v občini Piran PKN v M 1:5000 |
|
|
3. zbirna karta komunalne infrastrukture in
rezervatov TTN v M 1:5000 |
|
|
4a. Raven S 12/5 PKN v M 1:2000 |
|
|
4b. Raven S 12/5 PKN v M 1:1000 |
|
|
5. Ivankovec S 12/6 PKN v M 1:2000 |
|
|
6. Kortina S 12/7 PKN v M 1:2000 |
|
|
7a. Nova vas S 12/8 PKN v M 1:2000 |
|
|
7b. Nova vas S 12/8 PKN v M 1:1000 |
|
|
8a. Padna S 12/9 PKN v M 1:2000 |
|
|
8b. Padna S 12/9 PKN v M 1:1000 |
|
|
9. Orešje s 12/10 PKN v M 1:2000 |
|
|
10. Klavnica - Sečovlje I 12/2 PKN v M 1:1000 |
|
|
Prostorska celota 12 – Padna –
Sv. Peter – Nova vas zajema naslednje morfološke enote: |
|
|
1. Z 1/12 kmetijske površine,
čistilna naprava v Orešju, posamezni obcestni objekti in ravnica zahodno
od Šmarske ceste |
|
|
2. S 12/2 stanovanja – območje
naselja Padna |
|
|
3. ST 12/3 stanovanja, turizem –
območje zaselka Orešje s stanovanjskimi objekti, kmečki turizem |
|
|
4. Z 12/4 kmetijstvo, gozdarstvo,
akumulacije in razpršeni stanovanjski objekti- območje v zaledju Padne
in Nove vasi, vzhodno od Šmarske ceste |
|
|
5. S 12/5 stanovanja, območje
zaselka Ivankovec |
|
|
6. S 12/6 stanovanja – območje
zaselka Kortine |
|
|
7. SC 12/7 stanovanja, centralne
dejavnosti – območje naselja Nova vas |
|
|
8. Z 12/8 kmetijske površine,
gozdovi in razpršeni stanovanjski objekti – območje v zaledju Ivankovca
in Sv. Petra |
|
|
9. S 12/9 stanovanja, centralne
dejavnosti – območje naselja Sv. Peter. |
|
|
3. Priložena soglasja: |
|
|
1. Sanitarna inšpekcija |
|
|
2. Požarna inšpekcija |
|
|
3. Elektro Primorska TOZD Elektro Koper |
|
|
4. Rižanski vodovod Koper |
|
|
5. Podjetje za PTT promet Koper |
|
|
6. Komunalno podjetje Piran - TOZD Projektiva
Inženiring |
|
|
7. Republiška skupnost za ceste |
|
|
8. Cestno podjetje Koper |
|
|
9. Zveza vodnih skupnosti SRS |
|
|
10. Območna vodna skupnost - Hidro Koper |
|
|
11. MZVNKO Piran |
|
|
12. KZS Izola - Piran |
|
|
13. Gozdno gospodarstvo - ZPMK Sežana |
|
|
14. Oddelek za LO občine Piran |
|
|
15. KS Sečovlje |
|
|
16. KS Raven - Padna - Nova vas |
|
|
III.
FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
8. člen |
|
|
Na obravnavanem območju občine Piran prevladuje
kmetijski značaj. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor. Za
ohranjanje prebivalstva na podeželju bomo usmerjali pretežni del
novogradenj na nepozidana stavbna zemljišča. Posegi v ta prostor so
podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter načinu bivanja
avtohtonega prebivalstva. |
|
|
IV. SPLOŠNA
MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO UREJANJE |
|
|
9. člen |
|
|
Splošna merila in pogoji se nanašajo na vse tiste
posege v prostor, za katere je predviden upravni postopek: |
|
|
- po 50. členu ZUN, za posege, za katere mora
investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje |
|
|
- po 51. členu ZUN, za posege, za katere lokacijsko
dovoljenje ni potrebno in zadošča priglasitev del pri pristojnem
občinskem upravnem organu. |
|
|
10. člen |
|
|
Legalizacija nedovoljenih gradenj objektov in
naprav v naseljih in zaselkih ter izven ureditvenih območij naselij in
zaselkov je možna v skladu s splošnimi merili in pogoji za posege v
prostor od 11. do 20. člena. |
|
|
Za vse posege v prostor, za katere je po ZUN
potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje ter za legalizacijo
nedovoljenih gradenj objektov in naprav je po tem odloku potrebno
izdelati lokacijsko dokumentacijo. |
|
|
11. člen |
|
|
V območju kmetijskih površin so dovoljeni: |
|
|
- kmetijski prostorski ureditveni posegi, |
|
|
- gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno
kmetijski dejavnosti, |
|
|
- ureditev športno rekreacijskih in poljskih poti. |
|
|
12. člen |
|
|
V območju gozdnih površin se'dovoljeni: |
|
|
- gozdnogospodarski ureditveni posegi, |
|
|
- gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno
gozdnogospodarski dejavnosti, |
|
|
- gradnja in ureditev gozdnih cest in
športno-rekreacijskih poti. |
|
|
13. člen |
|
|
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, ki so
grafično prikazani, so dovoljeni posegi: |
|
|
V ureditvenih
območjih naselij in zaselkov, ki so grafično prikazani in označeni z
rumeno barvo in jim je bilo s Spremembami in dopolnitvami prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne
objave, št. 26/98) določeno stavbno zemljišče, so dovoljeni naslednji
posegi |
|
|
- dopolnilna gradnja |
|
|
- novogradnja stanovanjskih in gospodarskih
objektov za potrebe stanovanja, kmetijske, obrtniške in turistične
dejavnosti ter šport in rekreacijo. |
|
|
- nadomestna gradnja stanovanjskih, gospodarskih
ter drugih objektov, |
|
|
- gradnja javnih objektov lokalnega pomena, |
|
|
- gradnja objektov storitveno proizvodnih
dejavnosti, |
|
|
- sprememba namembnosti, |
|
|
- dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževalna
dela, |
|
|
- postavitev pomožnih in začasnih objektov. |
|
|
14. člen |
|
|
Izven ureditvenih območij naselij in zaselkov
gradnja novih stanovanjskih objektov načeloma ni dovoljena. Dovolijo se: |
|
|
- adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje starih
stanovanjskih hiš in gospdoarskih objektov,
ki so naseljeni in v rabi. |
|
|
- gradnja nadomestnih in dopolnilnih objektov v
sklopu kmečkih dvorišč in ob njih, kadar se ne posega na kvalitetna
kmetijska zemljišča (I. območje). |
|
|
- gradnja dopolnilnih objektov med dvema ali več že
obstoječih stanovanjskih hiš, če objekti med seboj niso oddaljeni več
kot 40 m
60 m. |
|
|
- gradnja novih kmetij na slabših kmetijskih
zemljiščih, če so ta že arondirana v novo posestvo. |
|
|
15. člen |
|
|
V območju proizvodnih dejavnosti je dovoljena
dopolnilna gradnja proizvodnih objektov in drugih naprav in objektov v
okviru opredeljenega funkcionalnega zemljišča, ki so namenjeni osnovni
dejavnosti pod pogojem, če z dopolnilno gradnjo niso bistveno poslabšani
ekološki in prostorsko funkcionalni oblikovni pogoji. |
|
|
16. člen |
|
|
Sprememba funkcije in namembnosti objektov so
dopustne v takšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja
in poslabšajo bivalni in delovni pogoji, ki bi negativno vplivali na
funkcijo naselja, temveč se ohranja splošna funkcija območja. |
|
|
17. člen |
|
|
V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom
je možna gradnja športnih objektov in naprav na zemljiščih, ki so v
sklopu obstoječega javnega ali stanovanjskega programa in sicer na
površinah, ki ne sodijo v 1. območje kmetijskih površin. |
|
|
18. člen |
|
|
V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom
se dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela, na tistih infrastrukturnih
objektih in napravah, ki so predvideni s srednjeročnim družbenim planom
oziroma v programih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih
skupnosti in Sklada stavbnih zemljišč ter na pobudo posameznih
investitorjev. |
|
|
19. člen |
|
|
V ureditvenih območjih, ki se začasno urejajo s
prostorskimi ureditvenimi pogoji so dovoljeni le tisti posegi v prostor,
ki niso v nasprotju z določbami srednjeročnega družbenega plana in ne
ovirajo njegovega izvajanja in tistih, ki ne bodo ovirali izvajanja
rešitev predvidenega prostorskega izvedbenega načrta, in ki upoštevajo
merila in pogoje tega odoka. |
|
|
V. MERILA IN
POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV TER KMETIJSKIH IN GOZDNIH
POVRŠIN |
|
|
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav
določajo:. |
|
|
1. velikost funkcionalnega zemljišča |
|
|
2. lego objektov |
|
|
3. oblikovanje objektov |
|
|
4. dograjevanje in prenavljanje obstoječih objektov |
|
|
5. pomožni in začasni objekti. |
|
|
6. vzdrževalna dela |
|
|
7. urejanje okolice |
|
|
8. urejevanje kmetijskih površin |
|
|
9. urejanje gozdnih površin |
|
|
10. vodnogospodarske ureditve |
|
|
11. urejanje prostora |
|
|
20. člen |
|
|
Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko
dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti stavbe, naravnih
danosti z upoštevanjem predvidenega modela pozidave in predvidenega
razvoja. |
|
|
1.1. Za stanovanjske hiše |
|
|
- širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe je
praviloma od 3 m do 10 m |
|
|
- v strnjeni vaški pozidavi se objekti lahko
stransko naslanjajo na sosednje zgradbe, |
|
|
- v strnjeni gručasti zazidavi je možno objekte
zgraditi stikoma ali tako, da se v vmesnem 6-metrskem pasu postavi dve
garaži ali pomožna objekta, ki pa smeta po višini obsegati samo
pritlično etažo,. |
|
|
- vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste šir.
3-3,5 m |
|
|
- gradbena parcela je praviloma 600 m2 na ravnini
ali v rahlo nagnjenem terenu in praviloma 800 m2 v hribovitem predelu, |
|
|
- izkoristek zemljišča je načeloma 0,3 - izkoristek
zemljišča v vaškem jedru in strnjenem obstoječem zaselku je lahko večji, |
|
|
- na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako
stanovanjsko enoto in vsako počitniško enoto predviden najmanj po en
parkirni prostor. |
|
|
1.2. Za kmetije |
|
|
Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča
določi z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, z
upoštevanjem možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in
prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov. |
|
|
- velikost manipulativnega prostora je prilagojena
uporabi mehanizacije (radij 15 m) |
|
|
- širina dovoza 3,5 m |
|
|
- velikost funkcionalnega zemljišča znaša načelno
2000 m2. |
|
|
1.3. Za obrtne delavnice in gospodarska poslopja |
|
|
- širina ob objektu od 3 do 10 m |
|
|
- dovozna pot širine 3,5 m |
|
|
- izkoristek zemljišča do 0,5 m |
|
|
- na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni
parkirni prostori (glede na štev. zaposlenih in velikosti delavnice)
najmanj 3 parkirna mesta. |
|
|
1.4. V vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti
narisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost. |
|
|
2. LEGA
OBJEKTOV |
|
|
21. člen |
|
|
Nove stavbe, stanovanjske in druge stavbe morajo
biti odmaknjene od parcelne meje najmanj 3m. Za razdaljo manjšo od 3 m
si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. Enako
velja za prizidke in adaptacije, smer slemena stavb mora biti usklajena
z obstoječo zazidavo, oziroma ambientirano ureditvijo gruče hiš oziroma
zaselka, praviloma vzporedno s plastnicami na terenu, če je ta nagnjen. |
|
|
Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z
zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest so min. 3 m,
razen v vaških jedrih, kjer gre za strnjen stavbni niz in je pridobljeno
soglasje upravljalca cest. |
|
|
3.
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
|
22. člen |
|
|
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati
značilnosti urbanističnih in arhitekturnih tradicij lokalnega
graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih,
klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine. |
|
|
3.0. Novogradnje |
|
|
3.0.1. Stanovanjski objekti |
|
|
Tradicionalne stanovanjske hiše so pritlične,
enonadstropne, ali enonadstropne z mansardo, običajno brez kleti. Kletni
prostori so v pritličju ali v samostojnem objektu na funkcionalnem
zemljišču stanovanjske hiše. |
|
|
- tloris objekta je podolgovat, razmerje med
osnovnima stranicama je pri samostojnih objektih 2:3 ali 1:2, pri
objektih v nizu pa 1:1, 25, 2:3, 1:2. |
|
|
- tlorisni gabarit stanovanjskega objekta je
okvirno 8 x 12 m z dovoljenim odstopanjem + - 10 % v istem razmerju, |
|
|
- v zadnji etaži sme biti širina objekta največ 8 m
z maksimalno širino venca 0,3 m oziroma sme biti tlorisna širina strehe
(med zaključki vencev) največ 8,6 m brez odstopanja v povečanje, |
|
|
- tlorisni gabarit objekta vključuje nadstreške,
vetrolove, balkone, pokrite terase in stopnišča, |
|
|
- preko maksimalnega tlorisnega gabarita so
dovoljene izvedbe enoramnih zunanjih stopnic z nadkritim vhodom
(baladurji) ter izvedbe gankov do maksimalne širine 1,30-m, |
|
|
- če je objekt podkleten, višina venca nad terenom
ne sme biti večja od 5,5 m; izjemoma je možno povišanje kote venca v
tistih primerih, kjer so v neposredni bližini obstoječi objekti enakih
višinskih gabaritov, |
|
|
- strehe so praviloma simetrične dvokapnice naklona
od 18 stopinj do 22 stopinj
16 - 20 stopinj krite s korci; izvedbe ravnih streh niso
dovoljene, |
|
|
- smer slemena strehe poteka praviloma vzporedno s
plastnicami terena, |
|
|
- ograje zunanjih stopnišč, balkonov ali teras so
ploskovno polne. Okenske odprtine so pokončni pravokotniki, razmeščeni
po kompozicijskem principu simetrije. Zasteklitve gankov, pokritih teras
in pokritih vhodov (baladurjev) niso zaželjena, razen v primerih izrabe
pasivne sončne energije. |
|
|
- za posamezne morfološke enote, za katere so
izdelani tipski projekti stanovanjskih in drugih objektov, se praviloma
upoštevajo , tipski projekti, |
|
|
- v posameznih morfoloških enotah je potrebno nove
nadomestne gradnje prilagajati tipu objektov in gabaritom večinske
gradnje avtohtone pozidave značilne za posamezno morfološko enoto. |
|
|
3.0.2. Gospodarska poslopja |
|
|
- tloris Objekta je podolgovat, razmerje med
osnovnima stranicama najmanj 2:3 v korist daljše stranice objekta |
|
|
- velikost objekta je odvisna od funkcije |
|
|
- po višini obsega največ dve etaži, pri čemer
višina venca ne sme biti večja od 5,50 m nad koto terena |
|
|
- streha je simetrična dvokapnica naklona 18-22
stopinj krita s korci ali mediteran strešniki opečne barve. |
|
|
3.0.3. Nove kmetije |
|
|
Izjemoma se dovoli oziroma obravnava lokacija nove
samostojne kmetije izven ureditvenega območja naselja (na kmetijskih
površinah) na predlog kmetijske zemljiške skupnosti. Za gradnjo veljajo
enaki pogoji kot za stanovanjske hiše in gospodarska poslopja iz točke
3.0.1. in 3.0.2. tega člena. |
|
|
3.0.4. Počitniški objekti |
|
|
Gradnja počitniških objektov je možna samo v okviru
zarisanega območja naselij in zaselkov pod enakimi pogoji, kot za
stanovanjske objekte. |
|
|
3.0.5. |
|
|
Za potrebe turizma je možno obstoječe stanovanjske
hiše adaptirati in dozidati pod pogoji, ki veljajo za stanovanjske hiše
iz 23. člena, točke 3.0.1. |
|
|
3.1. Nadomestne gradnje |
|
|
Nadomestni objekt pokriva vsaj 50 % površine
starega objekta. Izjemoma se objekt lahko zgradi tik ob stari zgradbi,
ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestni
objekt oziroma en mesec po vselitvi v novi objekt. Obveznost odstanitve
je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu
zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana. |
|
|
4.
DOGRAJEVANJE IN PRENAVLJANJE OBSTOJEČIH OBJEKTOV |
|
|
23. člen |
|
|
Dograjuje in prenavlja se lahko stanovanjske in
gospodarske objekte (razen pomožnih objektov) v okviru ureditvenih
območij naselij in zaselkov, izven naselij pa samo tiste,
ki so stalno
naseljeni oziroma v stalni uporabi
ki so vpisani v zemljiškoknjižni izpisek kot
stavbišče in imajo določeno stavbno zemljišče s planskim aktom Občine
Piran ter vsi mlajši objekti, ki so bili
zgrajeni na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Nadzidave
objektov so možne do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se
s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote. |
|
|
Dograditev in prenova objektov mora biti v skladu z
oblikovalskimi določili iz 22. člena. |
|
|
Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katere
veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine se načrtuje in izvaja s
sodelovanjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine Piran. |
|
|
5. POMOŽNI
IN ZAČASNI OBJEKTI |
|
|
24. člen |
|
|
Na območju, ki ga ureja ta odlok je možna gradnja
pomožnih objektov v skladu z: |
|
|
- 51. členu ZUN (Uradni list SRS št. 18/84) |
|
|
- veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih
(Uradne objave, št. 27/89) |
|
|
- z merili in pogoji tega odloka. |
|
|
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu
zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti,
skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko turistično ponudbo
ali občasne prireditve se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem
srednjeročnem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor, na osnovi
lokacijskega dovoljenja. |
|
|
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko
izda največ za čas do izteka tekočega srenjeročnega obdobja. V aktu, s
katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti
opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem
roku. |
|
|
6.
VZDRŽEVALNA DELA |
|
|
25. člen |
|
|
Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih
in napravah se šteje dela, s katerimi se omogoča njihova normalna
uporaba, tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in
namembnost in se z njimi ne posega v njihove konstrukcijske elemente. |
|
|
7. UREJANJE
OKOLICE |
|
|
26. člen |
|
|
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z
oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora
podrejati večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru. |
|
|
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati
od višine naravnega terena; v kolikor so potrebni podporni zidovi,
morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji. |
|
|
Zemljišče se zaželeni z avtohtonim zelenjem. |
|
|
Ograje ob parcelni meji so dopustne z zidanim delom
do višine 0,5 m. |
|
|
Pri ureditvenih delih se uporabljajo avtohtoni
materiali in značilni vegetacijski predstavniki. |
|
|
8. UREJANJE
KMETIJSKIH POVRŠIN |
|
|
27. člen |
|
|
Posegi v območju kmetijskih površin morajo
ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo: |
|
|
- naravne in antropogene elemente prostora
(kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike
podpiranja terena in ograjevanje prostora) |
|
|
- morfologijo prostora |
|
|
(relief, sistem poljskih površin, struktura
vegetacije, struktura vodotokov) |
|
|
- značilne pejsažne in mikroambientalne poglede, |
|
|
- in ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se
omogočila dostopnost do vseh parcel, |
|
|
- v kmetijskem območju (Z 12/4 GK) je predvidena
lokacija za strelišče s pomožnimi objekti, za katero je potrebno
izdelati lokacijsko dokumentacijo. |
|
|
9. UREJANJE
GOZDNIH POVRŠIN |
|
|
28. člen |
|
|
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati
značilnost kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov,
tako da ohranjajo: |
|
|
- značilno razporeditev goznih mas v prostoru |
|
|
- značilnosti oblikovanja gozdnega roba |
|
|
- značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih
antropogenih elementov prostora. |
|
|
10.
VODNOGOSPODRSKE UREDITVE |
|
|
29. člen |
|
|
Ohraniti in zaščititi je potrebno vse obstoječe
vodne vire. Vsi . obstoječi vodni viri, zbiralniki in vodna zajetja v
območju, ki ga ureja ta odlok so zavarovani in ni možen noben gradbeni
poseg v taki bližini vira ali zbiralnika, da bi le-ta bil ogrožen. |
|
|
Vzporedno s poseganjem v prostor je potrebno
urejati struge vodotokov in ob strugah predvideti prosti pas širine 4 m
za zagotavljanje dostopov in opravljanje vzdrževalnih del. |
|
|
V območju varstva vodotokov, morja in podtalja se
lahko spuščajo le čiste vode, ki ustrezajo določilom Strokovnega
navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive in o
dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS št. 18/85). |
|
|
Posege v raščen teren, predvsem na strmih in
terasastih območjih je potrebno izvesti tako, da bo preprečena erozija
zemljišča. |
|
|
Za vodnogospodarske ureditve (regulacije vodotokov,
gradnja zbiralnikov za zagotavljanje protipoplavne varnosti kmetijskih
zemljišč in naselij) je upoštevati sprejete plane Območne vodne
skupnosti. |
|
|
V območju, ki ga ureja ta odlok sta dva vodna vira
(pod Padno in v dolini Dragonje - Bužini), ki jih je potrebno zaščititi
pred onesnaževanjem. |
|
|
Za posege v prostor je potrebno pridobiti
vodnogospodarsko soglasje oziroma dovoljenje v skladu z Zakonom o vodah
(Uradni list SRS, št. 38/81). |
|
|
1. UREJANJE
PROMETA |
|
|
30. člen |
|
|
Za vse posege pri urejanju in sanaciji obstoječega
ter načrtovanja in izvajanja novega prometnega omrežja je potrebno
upoštevati: |
|
|
- rezervat obalne ceste in avtoceste, ki znaša 100
m od roba cestnega telesa |
|
|
- pri določanju lokacije novih objektov naj se
poizkuša zagotoviti,, da ima več objektov skupen priključek na javno
cesto ali pot |
|
|
- Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 37/87) |
|
|
- Določila občinskih planskih aktov. |
|
|
VI. MERILA
IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE |
|
|
31. člen |
|
|
Da bi v območju, ki ga ureja ta odlok zagotovili
primerne bivalne in delovne pogoje, je potrebno pri vseh posegih v
prostor upoštevati normative za opremljanje s komunalno infrastrukturo. |
|
|
Komunalna oprema obsega omrežje in naprave za
oskrbo s pitno in požarno vodo. električno energijo, cestnim in PTT
omrežjem in naprave za zbiranje, kondicioniranje in dispozicijo odplak.
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novo zgrajeno
komunalno omrežje. |
|
|
Za izdajo lokacijskega dovoljenja za lokacijo
infrastrukturnih objektov in naprav po tem odloku se izdela lokacijski
načrt oziroma lokacijska dokumentacija. |
|
|
VODOOSKRBA |
|
|
32. člen |
|
|
Na območju z javnim vodovodom se morajo vsi
novozgrajeni objekti in objekti, ki se prenavljajo, priključiti na to
omrežje. V naseljih, kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne
rezervne požarne vode. je potrebno urediti požarne bazene ali zagotoviti
dostop k naravnim odvodnim virom po pogojih občinske požarne inšpekcije. |
|
|
Za oskrbo z vodo iz lokalnih zajetij in kapnic daje
soglasje sanitarna inšpekcija. |
|
|
Obstoječi cevovod AC 0 80 mm od rezervoarja Breci
do odcepa za Ivankovec je potrebno obnoviti. |
|
|
Oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda se
zagotavlja pod pogoji upravljalca javnega vodovoda. |
|
|
Na območjih, kjer še ni
zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, je
možna gradnja vodovodnega omrežja in izvedba priključkov pod naslednjimi
pogoji: |
|
|
1. da se istočasno z vodovodnim
omrežjem zgradi tudi kanalizacijsko omrežje, |
|
|
2. da se pri razpršeni
(individualni ) gradnji istočasno izvedejo greznice skladno s predpisi |
|
|
KANALIZACIJA |
|
|
33. člen |
|
|
V strnjenih naseljih, ki jih ne bo možno
priključiti na javno kanalizacijo in naprave za kondicioniranje in
skupno dispozicijo ter bodo štele več kot 50 prebivalcev, je potrebno
zgraditi zbirno kanalizacijo za odplake in zgraditi ustrezno
dimenzionirano lokalno čistilno napravo s predhodno izvedbo študije za
dispozicijo prečiščenih odplak glede na geološke in hidrološke pogoje in
določitev sistema dispozicije. Določiti je tudi mejno število objektov,
ki se bodo lahko priključevali na lokalno čistilno napravo. |
|
|
Če se
novozgrajeni ali rekonstruirani objekti nahajajo v oddaljenosti do 100 m
od kanalizacijskih priključkov, se morajo obvezno priključiti na lokalno
čistilno napravo. |
|
|
Začasno do izgradnje kanalizacijskega omrežja je
dovoljeno odvajanje odplak v greznice locirane tako, da bo po izgradnji
kanalizacijskega omrežja možen priključek ha javni kanal. Do greznice
mora biti urejen dostop z avtocisterno za praznjenje. |
|
|
Gradnja lokalnih individualnih ali skupinskih
greznic je sprejemljiva ob prehodno dokumentirani oceni, da niso v
nevarnosti vodni viri, vodovodne napeljave, da gre za manjše število
objektov (z manj kot 50 enotami - prebivalci), da so objekti
dispergirani na zemljišču tako, da bo možno izdelati trajnejšo lokalno
dispozicijo odplak v teren brez nevarnosti, da bo prišlo do
onesnaževanja sosednjih objektov in naprav. Individualne greznice so
sprejemljive le v krajih, kjer ni javnega vodovoda s tem, da so
nepretočne, da v kraju ni predviden vodovod ali pa da so za to podani
terenski pogoji (disperzije gradnje). |
|
|
Sestavni del tega odloka je Idejni projekt
kanalizacije za vasi Raven, Padna, Nova vas z zaselki, ki ga je izdelalo
Komunalno podjetje Piran - TOZD Projektivainženiring v decembru 1989 pod
št. projekta 44/89. |
|
|
OSKRBA Z
ELETEKTRIČNO ENERGIJO |
|
|
34. člen |
|
|
Vsi objekti morajo biti priključeni na električno
omrežje po pogojih, ki jih upravljalec določi v elektroenergetskem
soglasju. |
|
|
PTT OMREŽJE |
|
|
35. člen |
|
|
V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod
telefonskega omrežja. |
|
|
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV |
|
|
36. člen |
|
|
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje, odlaganje
smeti in odpadkov je določeno z Odlokom o odstranjevnaju komunalnih
odpadkov na območju občine Piran (Uradne objave, št. 8/83). |
|
|
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da
se odpadki odstranijo in deponirajo na za to določeno odlagališče v
občini Piran (pri Dragonji), zemljišče pa uredi v prvotno stanje in
namembnost. |
|
|
Za odlagališče komunalnih odpadkov v bližini
Dragonje bodo izdelane posebne strokovne podlage in podani pogoji za
urejanje te deponije. |
|
|
Ves odpadni gradbeni material in zemljino se mora
odlagati na deponijo gradbenega materiala pri letališču v Sečovljah.
Lokalna odlagališča niso dopustna. |
|
|
V naseljih in zaselkih bo organizacija pristojna za
odvoz gospodinjskih odpadkov skupaj s predstavniki KS in občani določila
mesta za postavitev skupinskih kontejnerjev. |
|
|
Pri kmečkih gospodarstvih je dopustno individualno
odlaganje odpadkov kmetijske proizvodnje (kompostiranje na za to
urejenih mestih). |
|
|
Za dispozicijo gnoja in gnojevke je'treba
zagotoviti lokalne objekte (pokrita gnojišča, nepretočne. gnojnične
jame). |
|
|
Pri novogradnji ali spremembi namembnosti objektov
je potrebno opredeliti odlaganje in dispozicijo morebitnih odpadkov
(mineralna olja, pesticidi, herbicidi ipd.). |
|
|
VII. MERILA
IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR |
|
|
37. člen |
|
|
Pri melioracijah, obnovi in graditvi poljskih in
gozdnih poti in ostalih zemeljskih delih ter pri urejanju brežin
vodotokov je potrebno poleg tehničnih in proizvodno funkcionalnih
pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in varovanja naravne in
kulturne dediščine in kvalitete oblikovanosti kulturne krajine. |
|
|
V dolini Dragonje je predvidena agromelioracija in
hidromelioracija reke Dragonje. Za to območje bodo izdelane posebne
strokovne podlage in podani pogoji za urejanje tega območja. |
|
|
VIII. MERILA
IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IN DRUGIH DOBRIN
SPLOŠNEGA POMENA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
38. člen |
|
|
Za posege v območjih, za katere veljajo pogoji
varstva naravne in kulturne dediščine, je potrebno pridobiti soglasje in
jih izvajati pod pogoji pristojne spomeniško varstvene službe. |
|
|
39. člen |
|
|
Kulturna in zgodovinska dedščina |
|
|
Predeli z arheološkimi najdišči se varujejo z
varovalnimi režimi za to dediščino. |
|
|
Ti predeli so: |
|
|
- izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in
komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom,
morajo potekati pod nadzorstvom pristojne spomeniško varstvene službe, |
|
|
- na podlagi ugotovitev dobljenih pri raziskovanju
območja je to možno prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo
varovanja, kar opravi pristojna spomeniško varstvena služba, |
|
|
- stavbna zemljišča, ki ležijo v arheološkem
območju, na katerih je možna gradnja, se oddajo investitorjem, v sladu s
34. in 36. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št.
18/84). |
|
|
Površinske, geomorfološke in hidrološke naravne
znamenitosti in karakteristike naravne krajine se varuje s posebnim
režimom. |
|
|
Umetnostna stavbna dediščina |
|
|
- gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne
arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej, ni možna, |
|
|
- pri gradnji nadomestnih in novih stavb je treba v
vaških jedrih upoštevati ulično linijo, |
|
|
- z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno
spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder (ritem in lego
stavb z ozirom na ulico, trg, itd). |
|
|
Naravna dediščina |
|
|
Vedute in siluete |
|
|
- območja s karakterističnimi pogledi na naselja,
oziroma posamezne lokacije so nezazidljive (izjemoma s sodelovanjem
pristojne varstvene službe), |
|
|
- novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo ne smejo
izstopati iz silhuete naselja, |
|
|
- območje Grič STENA in REKA DRAGONJA S PRITOKI se
urejajo z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Piran. |
|
|
VAROVANJE
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
40. člen |
|
|
Kmetijska zemljišča I. območja so zavarovana v
skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Dovoljeni posegi so določeni s
tem odlokom oziroma Srednjeročnim družbenim planom občine Piran z
Zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti (Ur.
list SRS, št. 44/82). |
|
|
OHRANJEVANJE
STARIH VAŠKIH JEDER |
|
|
41. člen |
|
|
Za ohranjevanje starih vaških jeder je treba
upoštevati tipologijo in lego stavb ter ohranjevati karakteristično
silhueto naselij in zaselkov. |
|
|
Med vaška naselja se uvrščajo: Raven, Padna, Nova
vas. |
|
|
Med zaselke se uvrščajo: Koritina, Ivankovec,
Orešje, Šterenci in Koščiči. |
|
|
1. Merila in pogoji za novogradnjo, adaptacije in
dozidavo |
|
|
- tlorisi objektov morajo biti podolgovati v enakem
ali podobnem razmerju kot ostati objekti v vaškem jedru, |
|
|
- po višini obsegajo pritličje in nadstropje,
odvisno od ostalih objektov v nizu vaške pozidave, |
|
|
- strehe so praviloma simetrične dvokapiiice, krite
s korci ali celo s kamnitimi ploščami v posebnih primerih, |
|
|
- objekti naj ohranijo oziroma posnemajo
ambientalne značilnosti in arhitektonske detajle, značilne za vaška
jedra (podhodi, zunanja stopnišča, dvorišča), |
|
|
- v vaških jedrih naj se ohrani strnjena vaška
aglomeracija z notranjimi zaprtimi in odprtimi dvorišči. |
|
|
VAROVANJE IN
IZBOLJAŠNJE OKOLJA |
|
|
42. člen |
|
|
1. Splošni pogoji |
|
|
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in
varovanja okolja je potrebno: |
|
|
- zaščita vodnih virov in vodotokov pred
onesnaževanjem, |
|
|
- ureditev lokalnih odlagališč komunalnih odpadkov, |
|
|
- sanacija območij, ki so izpostavljeni hrupu. |
|
|
2. Varstvo zraka |
|
|
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe
morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri
onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici na način,
kot to predpisuje Zakon o varstvu zraka. |
|
|
3. Varstvo voda in obvodnih površin |
|
|
Varstveni režim in območja vodnih virov so določnei
s predpisi, ki urejajo to področje (Zakon o vodah, Ur.l. SRS, št. 38/81,
29/86). |
|
|
4. Varstvo tal |
|
|
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov
morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali
podtalnice. |
|
|
5. Varstvo pred hrupom |
|
|
V stanovanjskih območjih (obstoječih in
predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega hrupa. |
|
|
Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani
in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja. |
|
|
Po Zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in
bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 29/86) mora biti sestavni
del lokacijske dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih
upoštevani pogoji za varstvo pred prekomernim hrupom (7. člen). |
|
|
Če je protihrupna zaščita potrebna, mora biti
grajena sočasno z izgradnjo objekta. |
|
|
IX. MERILA
IN POGOJI ZA POTREBE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE |
|
|
43. člen |
|
|
Obravnavano območje se ureja na podlagi veljavnih
predpisov in v skladu z občinskimi planskimi akti. |
|
|
V obravnavanem območju gradnja zaklonišč osnovne
zaščite ni potrebna. V primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojni se
na tem področju gradijo zaklonilniki in drugi zaščitni objekti po
posebnem odloku občinske skupščine. V obravnavanem območju je potrebno
zagotoviti naslednja območja občasne rabe za potrebe SLO in DS: |
|
|
- območje začasne nastanitve prebivalstva (Nova
vas, Dragonja), |
|
|
- odlagališče ruševin v bližini zaselka Orešje, |
|
|
- pokopališče za živali na obstoječi deponiji
smeti. |
|
|
X. ETAPNOST
IZVEDBE POSEGA |
|
|
44. člen |
|
|
S tem odlokom se ureja prostor ruralnih naselij in
zaselkov ter širši kmetijski prostor. |
|
|
Ker potreb večinoma individualnih graditeljev ne
poznamo, je prioriteto oziroma faznost posegov v tem območju težko
določiti. Poselitvene površine predvidene za gradnjo bodo pozidane na
podlagi ureditvenih načrtov oziroma izjemoma na podlagi ureditvenih
situacij. |
|
|
XI.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU PROSTORSKEGA
IVZEDBENEGA AKTA |
|
|
45. člen |
|
|
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom
pridobiti lokacijsko dovoljenje za gradnjo objektov in naprav. |
|
|
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
46. člen |
|
|
Legalizacija objektov zgrajenih brez lokacijskega
in gradbenega dovoljenja je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo
pogoje iz tega odloka in so na dan objave tega odloka v Uradnih objavah,
zgrajeni najmanj do III. gradbene faze. |
|
|
47. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom,
organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu
Skupščine občine Piran na Komiteju za družbeno planiranje in družbeno
ekonomski razvoj, v Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje
prostora občine Piran in v KS Raven-Padna- Nova vas in KS Sečovlje. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
urbanistična inšpekcija Skupnosti obalnih občin Koper. |
|
|
49. člen |
|
|
S sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o
spremembi novelacije urbanističnega reda občine Piran (Uradne objave,
št. 3/88). |
|
|
50. člen |
|
|
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v
Uradnih objavah. |
|
|
Št.: 350-9/88 |
|
|
Piran, 6. februarja 1990 |
|
|
Predsednica |
|
|
TATJANA KOSOVEL, l.r. |
|
|
|
|
|
Odlok o spremembi Odloka
o prostorskih ureditvenih pogojih za ruralno območje planske celote 12 v
Občini Piran (Uradno objave Primorskih novic, št. 13/1990) vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
|
|
2. člen |
|
|
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v
Uradnih objavah. |
|
|
|
|
|
Odlok o
spremembi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ruralno območje
planske celote 12 v občini Piran (Uradne objave Primorskih novic, št.
31/2001) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
|
|
|
5. člen |
|
|
Pri izvajanju
posameznih posegov v prostor se smiselno uporabljajo določila spremembe
plana, poglavje 8.4.2. Merila za ugotavljanje odstopanj od plana, ki ne
pogojujejo postopka spremembe plana. |
|
|
6. člen |
|
|
Vsi drugi elementi osnovnega PUP
ostanejo nespremenjeni. |
|
|
7. člen |
|
|
Sprememba PUP
je na vpogled občanom in podjetjem pri Uradu za okolje in prostor
Občinske uprave Občine Piran in Upravne enote Piran. |
|
|
8. člen |
|
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Enota
Koper - Urbanistična inšpekcija |
|
|
9. člen |
|
|
Ta odlok
prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic
Koper. |
|
|
|
|